Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    UČENCA IN NJUNI TRDITVI-MI PA SMO UPALI….
    UČENCI SO UPALI, DA BO ŠLO VSE GLADKO

    Mi pa smo upali, da je On tisti, ki bo rešil Izrael. Ta trditev učencev mi je izredno simpatična. Iskrena je. Učenca jasno povesta, kaj sta upala in zakaj sta razočarana. V tej iskrenosti je zagotovo veliko več prostora za srečanje z Jezusom, kakor v pogosto zlagani drži kristjanov, ki si ne priznamo, kaj vse si želimo in upamo. Dejstvo je, da sta bila učenca razočarana in sta si Odrešenika predstavljala drugače. Tudi mi si najbrž, če smo iskreni, moramo priznati, da Bog ne uresničuje vseh naših upov in pričakovanj. Če se ustavimo samo pri tej epidemiji. Hvala Bogu nas ni zadelo tisto, kar je zadelo Italijo, Španijo, Ameriko itd. Če bi bili tam, bi najbrž rekli: Mi pa smo upali, da bo ta groza šla mimo. Kolikokrat otroci upajo, da se bodo razmere v družini uredile, pa se ne! Kolikokrat zakonci upajo, da se bo zakon uredil, pa se ne. Ali pa delodajalec upa, da bo delavec zadovoljen, pa ni in obratno. In mi upamo in upamo, Bog pa dela po svoje. Pa ne le upamo, tudi molimo, Bog pa tega ne uresničuje. Zakaj?

    Pomislil sem, da je vse povezano pogledom na človeka. Kako si nas je zamislil Bog in kako si predstavljamo mi sebe. Ta dva pogleda se najbrž tepeta. Poglejmo, kako je bilo z božjim načrtom. Bog je najprej ustvaril angele. Želel je deliti svoje veselje še z nekom. Angeli naj bi se z njim veselili, pa so se eni uprli in nastali so hudi duhovi. Bog je v svoji razsipni ljubezni ustvaril svet in človeka. Ni obupal, kljub uporu angelov. Pa se je tudi ta uprl. Vendar Bog še vedno verjame v nas in nas hoče oblikovati kot sebi podobnega. Kakor Bogovi ste, pravi na nekem mestu. In v čem, kako naj bi bili kakor Bogovi?

    Večkrat pomislim, da nas je ustvaril višje od živali. Pogosto pozabimo, česa vse so živali sposobne. Pomislimo malo. Učenci so tekmovali med seboj, kdo bo prvi. To znajo tudi živali. Povsod imajo hierarhijo. Še kokoši tekmujejo, katera bo prva. Učenci so upali, da bodo imeli dovolj vsega. Tega si želijo tudi živali. A živali delajo še več, celo sočutne so. Spomnim se, kako je mlada lisička žalovala ob svoji mamici, ki jo je povozil avto. Živali so tudi pogumne. Pravijo, da si lisica, če se ujame v past, odgrizne nogo, da si reši življenje. Na mojem novo mašnem plašču je podoba pelikana, ki hrani mladiče s svojo krvjo. Če zmanjka hrane, si razpara prsi in jih tako hrani. Vse to delajo živali. Bog pa si je človeka zamislil višjega od živali. V čem? Česa žival ne zmore?

    Živali skrbijo za svoj zarod, za svoje. Jezus pravi: Če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate. To delajo tudi pogani! Torej človek je sposoben tega, k čemur nas vabi Jezus: Ljubite tudi sovražnike, molite za tiste, ki vas preganjajo. Tega žival ni sposobna. Človek je sposoben presegati delitev na naše in vaše.
    Človek je višji od živali tudi zato, ker je sposoben presegati čas. Žival, vse kar dela, dela zato, da ji bo odleglo v tistem trenutku, tukaj in sedaj. Vse dela za ugodje tega časa. Jezus pa nas vabi, naj ne delamo za tisto, kar mine, ampak za tisto, kar večno ostane. Človek je sposoben gledati prek tega časa v večnost.
    Žival na nek način, ko skrbi za svoje ali zase, vedno skrbi zase. Človek pa je sposoben, ne le delati za druge, ampak celo živeti, trpeti in umreti za druge. Zato nas Jezus vabi, naj vsak dan vzamemo svoj križ in hodimo za Njim. Človek je poklican celo, da je Jezusu podoben v soodreševanju. Da živi, trpi in umira za svoje bližnje, da bi oni našli življenje.

    Pa se vrnimo k učencema in njuni trditvi: Mi pa smo upali … Učenci so upali, da bo šlo vse gladko. Pa ni šlo. Zakaj? Bog nas s preizkušnjami želi dvigniti v drugačen pogled. Pogled, ki je višji od tega, kar nam je tako domače. Z ugodjem, tekmovalnostjo, s skrbjo za svoje itd. ostajamo preveč blizu temu, kar zmorejo živali. S trpljenjem, preizkušnjami pa nas uči božjega. Vabi nas, da sprejemamo trpljenje in preizkušnje kot odreševanje sebe in soodreševanje bližnjega. Vedno torej, ko bo v nas žalostna misel: Mi pa smo upali … se vprašajmo, česa nas Bog želi naučiti, k čemu nas vabi, v čem naj mu postanemo podobni.

    http://www.mirenski-grad.si/v03-mi-pa-smo-upali-0

  2. Hvala says:

    OBČUDOVATI SAMEGA SEBE ( Mirenski grad)

    Začel sem z videzom. Zakaj? Ker je to nekaj, na kar imam pravzaprav najmanj vpliva. Tu se moramo toliko ustaviti, da v resnici vidimo, kako se sprejemamo, kako se resnično občudujemo in veselimo. To je temelj ljubezni do sebe. Sprejeti telo!

    Zanimivo je, da je ta družba telo pobožanstvila, hkrati pa naredila največ škode telesu. Postalo je malik! Kristus telo visoko ceni, vendar poudarja, da je le tempelj. Sveti Duh je tisti, ki mu daje dokončno ceno. Eno je svetišče, drugo je tisti, ki prebiva v njem. Svetišče je toliko vredno, kolikor je posvečeno pravemu namenu. Ko v templju zavladajo živali, to ni več tempelj, ampak štala. Mogoče smo prav temu priče. Tako smo ‘počastili in povzdignili’ telo, da smo ga nazadnje do konca razvrednotili. V dobi, ki telo malikuje, je največ spolnih zlorab. Zakaj? Ker je tempelj zgubil svoj smisel! Strasti so postale gospodar templja. Strasti, ki so brez ljubezni, so stvar živali. Živali so se torej naselile v templju in ga razvrednotile.

    Jezus daje telesu čudovito ceno. Ko mu je neka žena rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« Tega veselja ni zanikal, ampak mu je dal še višjo vrednost, ko je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« Lk 11, 27-28 Vrednost telesa je v služenju tistemu, ki v njem prebiva. Poslušati Stvarnika in spolniti Sinovo besedo, to daje vrednost našemu telesu! Potem se ga lahko veselimo in ga občudujemo, smo v njem zadovoljni in srečni.
    http://www.mirenski-grad.si/ljubiti-sebe

  3. Hvala says:

    ZAČASNO ODSOTNOST BOGA ŽIVIMO KOT DAR (Mirenski grad)

    KDAJ JE POTREBNO PROSITI ZA MILOST SOLZA ?

    Povabljeni smo, da se ne bi bali trenutkov duhovne potrtosti, ki jo je doživelo tudi izraelsko ljudstvo, ampak bi to začasno odsotnost Boga živeli kot dar.

    Poznal sem duhovnika – bil je zelo dober, izvrsten, predstojniki so ga pogosto poklicali, da je razreševal raznovrstne težave, vendar pa je bil ‘častilec svetega ogledala’: zelo je gledal samega sebe. Bog pa mu je nekega dne dal čutiti, da je v življenju sam, da je veliko izgubil. In Gospod mu je dal milost, ki je po mojem mnenju največja milost, ki jo lahko prejmemo: milost joka. Jokal je zaradi časa, ki ga je izgubil, jokal je zato, ker mu ‘sveto ogledalo’ ni dalo tistega, kar je pričakoval od samega sebe. In začel je od začetka, ponižno. Ko gre Gospod stran, ker ga mi odpodimo, je potrebno prositi za milost solza, jokati zaradi Gospodove odsotnosti.
    http://www.mirenski-grad.si/en/node/6668

  4. Hvala says:

    NAPOVED O TRPLJENJU, KI SE BO ZGRNILO NAD SVETO MARIJO

    Napoved o trpljenju, ki se bo zgrnilo na Marijo, sprejema Sveta družina v POPOLNEM MIRU miru. Tako odrešenje kot trpljenje sta njuni stalnici. Ni vzhičenosti, niti ni strahu. Je globoko veselje nad odrešenjem in trdno zaupanje, da bo mogoče premagati trpljenje, ko bo prišlo. Vse vodi Bog in v zaupanju njemu, je vse mogoče.
    http://www.mirenski-grad.si/17-sveta-druzina-tiho-srecanje

  5. Miro says:

    JEZUS: »KAKOR MLADIKA NE MORE SAMA RODITI SADU, ČE NE OSTANE NA TRTI, TAKO TUDI VI NE, ČE NE OSTANETE V MENI« (Jn 15,4) – GOSPOD, REŠI ME SKUŠNJAVE SAMOZADOSTNOSTI, DA BOM S TEBOJ RODOVITNA MLADIKA, POLNA DOBRIH SADOV!

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,1-8)

    »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C1-8%29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je povezan z učenci kakor trta z mladikami. Vinogradnika predstavlja Oče. Pomembno je sodelovanje in edinost med trto in mladikami. Za dober sad je treba mladike obrezati. Čeprav so mnogi prepričani, da morejo živeti sami in iz sebe, bom poglobil povezanost z Jezusom. Gospod, reši me skušnjave samozadostnosti, da bom s teboj rodovitna mladika, polna dobrih sadov. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Tesna povezanost z Jezusom je izjemno pomembna tudi za naše pristno krščansko veselje. Prosimo Gospoda za potrebne milosti v Njegovi moči s pomočjo naslednje molitve.

    GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE

    Gospod, hotel si, da se veselimo,
    da imamo veselja v izobilju.
    Ti, Gospod, si veselje samo.
    Ti hočeš veselega darovalca.
    Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
    nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
    Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
    v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
    veselje nas čakata v nebesih.
    Ti si povabilo k veselju.
    Tu sem zdaj, Gospod.
    Verujem, da me gledaš,
    da tvoj pogled pronica vame.
    Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
    ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
    trga.
    Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
    hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
    Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
    a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
    Skrivam se pred teboj.
    Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
    in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
    Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
    Gospod.
    Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
    Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
    verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
    Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
    vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
    begu in tesnobo.
    Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
    Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
    vse svoje nezaupanje.
    Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
    kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
    popolnost vsega veselja.
    In zato, Gospod,
    naj tvoja luč razprši vse moje temine.
    Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
    Lahko se veselim, kajti živ si,
    Gospodar življenja!
    Lahko se veselim, kajti hotel si me,
    ustvaril si me, da živim v veselju.
    Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
    uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
    in smrt!
    Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
    ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
    more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
    Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
    veselo cvrčijo ptice v zraku!
    Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
    močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
    prepoznam te v oblakih in dežju,
    v mrazu in nevihti,
    v robatosti ali v zavračanju drugih.
    Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
    Ti si skrivnost moje radosti.
    Ti si veselje samo!
    V tebi živim; po tebi sem;
    s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.

    (Zvjezdan Linić)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    KO OBHAJAMO EVHARISTIČNO DARITEV, SE KAR NAJTESNEJE ZEDINJAMO Z BOGOČASTJEM NEBEŠKE CERKVE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v skrivnosti svete Evharistije ter živeli v Njegovi moči – z živo vero, trdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo do Boga in bližnjega!

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    – Dar, da smo osvobojeni greha in smrti
    po veri in evharistiji, vključuje za kristjane
    poslanstvo: z Jezusom morajo hoditi pred
    svojimi brati, ki umirajo zaradi sebičnosti,
    in jih morajo klicati k pravičnosti
    in k ljubezni.
    (Philip J. Rosato)

    – Ko obhajamo evharistično daritev,
    se kar najtesneje zedinjamo
    z bogočastjem nebeške Cerkve.
    (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

    – Neskončna moč Boga Očeta,
    najvišja modrost Sina in blaga neskončna
    dobrota Svetega Duha so bile potrebne,
    da je bil lahko za naše duše pripravljen
    zakrament tako velike ljubezni.
    (Albert Veliki)

    Povzeto po: Kruh, ki daje življenje; zbral Wilhelm Mühs

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  7. Janez says:

    Molitev v negotovosti: Oče, pred Tvojimi Vrati stojim. Ali Mi res Dovoliš in Želiš, da vstopim k Tebi?

    Oče, pred vrati stojim. Ali res želiš, da vstopim? Dovolui mi, da sedem k Tebi in se pogovorim v molitvi o vsem, kar me teži.
    Gospod, vedno si bil moj vodnik, vedno si me spremljal. Konec koncev, če ne bi bil navzoč v mojem življenju, potem danes ne bil stal/a tukaj.
    In Ti me vidiš, Ti me gledaš. Prav zdaj, ta trenutek stojiš ob meni, kot ljubeč Oče, kot dober Brat, kot najboljši Prijatelj.
    Želiš mi dobro. Mogoče pa prav zato nočeš namesto mene odpreti teh vrat, ker želiš, da to storim sam/a in potrdim in utrdim zaupanje v Tebe.
    Gospod, ne vem, ali so vrata zaklenjena ali odklenjena, vem samo to, da so zaprta in da jaz želim vstopiti skoznje.
    Ampak, Bog, ali je samo moja želja dovolj, da jih odprem in vstopim? Kaj pa če to sploh ni Tvoja volja, kaj pa če si Ti tega ne želiš zame? Nič se ne zgodi brez Tvoje Volje in marsikaj kar ne razumem je Skrivnost in Božja Volja.

    Ja, vem, Oče. Ja, vem Jezus. Saj si mi že povedal. Ob meni boš, tudi potem, ko bom prijel/a za kljuko. Ob meni boš tudi potem, ko bom preveril/a ali so vrata pod ključem. In še vedno boš stal ob meni, ko jih bom odprl/a in pokukal/a notri. In končno, skupaj z menoj boš stopil skoznje in ostal ob meni, tudi če me zagrne tema in se znajdem pred prepadom. Povsod si…in blizu si mi…v meni si!
    In vem tudi to, da nikoli ne bom izkusil/a tega, kar je na drugi strani, če sam/a ne bom naredil/a koraka v neznano. Če se bom obrnil/a stran, se bom vedno spraševal/a ali sem storil/a prav. In si mogoče celo očital/a, da nisem imel/a dovolj poguma in zaupanja.

    Ti pač ne boš naredil tega koraka namesto mene. Zakaj pa si mi potem dal svobodno voljo, vse talente, Milost in soposobnosti, da tudi s Tvojo Pomočjo in svojo voljo kaj sam naredim!? Zakaj pa si mi dal razum, če ne zato, da se učim iz svojih napak in na tak način rastem v svobodi in prepoznavanju Tvoje volje.

    Vem, vem, želiš si, da odprem vsaka vrata, pred katera me pripelješ. In da vedno spolnjujem Tvojo sveto Voljo. Včasih zato, ker mi želiš podariti nekaj novega in boljšega, včasih pa zato, ker želiš, da preverjam svojo notranjo svobodo, vero in zaupanje v Tebe. Kam pa naj grem Gospod Bog, ki imaš Besede Večnega Življenja!?

    Zdaj vem. Želiš si, da odprem tudi ta vrata. Tako negotov/a sem. Obotavljam se, ampak moč mi dajeta Tvoj blagi, a odločni pogled, Tvoja modrost in Tvoja neskončna ljubezen do mene. Ne boš me zapustil, to vem zagotovo. Ob meni boš vedno, ker si moj Oče. In vodil me boš vedno in povsod.

    Glej, Jezus, ni potrebno veliko, da primem za to kljuko in jo obrnem navzdol. Še malo in videl/a bom, kaj si mi namenil tokrat.
    Ljubim te in hvala Ti za vodstvo, usmiljenje in Ljubezen!
    Rad Te imam Gospod, ker si vedno z menoj in mi Pomagaš k te prosim in molim.
    Amen

    Vir molitve Operando (dopšolnjeno in razširjeno)

    »Brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,5)

    Sirah 30,15: Zdravje in dobro počutje veljata več kot vse zlato, krepko telo več kot neizmerno bogastvo.

  8. Hvala says:

    PO OGLEDU TEGA VIDEA BOSTE SVETO MAŠO DOŽIVELI ČISTO DRUGAČE

    Ste kdaj pomislili, da je pri vsaki maši dejansko navzoča vsa vesoljna Cerkev – mi na zemlji, angeli in druga duhovna bitja, svetniki, pa tudi tisti, ki so še na poti v nebesa. Vsi smo zbrani okoli Kristusa, ki se na križu daruje za nas.

    Čisto zares vsi prepevamo hvalnico tvojemu veličastvu!

    Spodnji video prikazuje prav to. Pripravite se, presunil vas bo.

    https://si.aleteia.org/2021/01/01/po-ogledu-tega-videa-boste-sveto-maso-doziveli-cisto-drugace/

    • Miro says:

      Video z močnim duhovnim nabojem. Evharistija je ŽIVI GOSPOD JEZUS KRISTUS! On vse, čisto vse, kar je ustvarjeno po Njegovi volji, nepredstavljivo objema, prežema, presega, zdravi, obnavlja, odrešuje … z nam nedoumljivo Ljubeznijo. Le v globoko verujočem srcu more zanetiti ogenj čudovitega evharističnega življenja!

  9. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE O RESNICI V ŽIVLJENJU

    Jezus je rekel: JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. Rekel pa je tudi, DA SVET NE MORE PREJETI DUHA RESNICE, KER GA NE VIDI IN NE POZNA (Jn, 14,17).

    Svet namreč resnice ne pozna, CELO UPIRA SE JI. Ni se lahko odpreti Duhu resnice. Sveti Duh nas hoče uvesti v spoznanje RESNICE O BOGU, V RESNICO O NAS SAMIH, IN RESNICO O SVETU. Ljudje se resnice tudi bojijo, KER POGOSTO NI PRIJETNA. Sveti Duh pokaže oz. v njem se soočamo z LAŽMI, KI JIH DRUGI IZREČEJO O NAS, Z RAZNIMI ZAMISLIMI, KI JIH IMAMO O SVOJEM ŽIVLJENJU, S HINAVČINO itd,,,,,,,

    Na začetku hoje za Gospodom po poti spreobrnjenja ali pa na začetku težke življenjske preizkušnje se človeku dozdeva, da če bi ga Gospod takoj uslišal za tisto, kar Ga neznosno muči, pritiska kot skala na glavi, potem bi bil v raju. To smo večina vsi pomislili, želeli. Če bi Gospod to naredil takoj, da dvigne “BREME”, ki je padlo na nas, bi se nam zazdelo, da letimo proti nebesom.
    Lahko potrdite, da je tako res.

    Vendar, Gospod ima svoj NAČRT ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA IN SVOJ ČAS REŠITVE STISKE.

    Če pogledamo v Sveto pismu, skozi vso zgodovino, občutimo in doživljamo VPITJE K BOGU, še posebej je to občutiti v PSALMIH.

    Ljudje vpijemo v stiski . O REŠI NAS GOSPOD!, ZAKAJ TOLIKO TRPIM?
    Vendar se res ne zavedamo, DA BOMO REŠENI Z NJEGOVIM KRIŽEM IN NJEGOVIM TRPLJENJEM, S SOUDELEŽBO SVOJEGA TRPLJENJA.

    Skozi preizkušnje-trpljenje pa Gospod začne kazati RESNICO- O sebi kot Bogu, o nas in o svetu, če Mu dovolimo, se Mu izročimo in prosimo, DA ON REŠUJE . Jaz si tega nisem prej predstavljala, kaj vse Gospod odkrije, pokaže, vodi skozi spoznanja.

    Tudi Nelly je v knjigi REŠITI, KAR JE IZGUBLJENO, NOTRANJE OZDRAVLJENJE OMENILA pot do resnice, ki jo kaže Bog.

    Sama je zase povedala, kako je imela napačne predstave o BOGU.

    Takole pravi Nelly: MOJA PODOBA O BOGU JE BILA ZGREŠENA. KDO JE BIL ON PRAVZAPRAV ZAME? BOG, KI JE STALNO NADZOROVAL, DA BOM VSE PRAV NAREDILA, DRUGAČE BOM IZGUBILA ŠTIPENDIJO; BOG-SODNIK, KI JE VSAK MOJ KORAK ZASLEDOVAL, S POVEČEVALNIM STEKLOM V ROKI KAKOR ZNANSTVENIK, KI PROUČUJE MRAVLJE; BOG, KI BI ME OB PRVEM NAPAČNEM KORAKU ZDROBIL. KO SEM SE ZAVEDALA SVOJE NAPAČNE PODOBE O BOGU, pravi Nelly, SEM GA PROSILA ODPUŠČANJA IN MU TUDI SAMA ODPUSTILA.

    Vidite, da imamo ljudje lahko zelo popačeno mnenje o Bogu. Zato želi GOSPOD, DA NAM POKAŽE VSO RESNICO, O SEBI, O SVETU, O LJUDEH . Če Mu bomo dovolili in Ga prosili bo to storil. RAZKRIL BO RESNICO.

    Mene osebno je zelo ganilo SPOZNANJE RESNICE O SKRBEH. Jezus je naročil, naj ne skrbimo kaj bomo jedli, kaj bomo pili, kaj bomo oblekli, ker to delajo pogani.
    Dolgo, dolgo časa nisem mogla iz tega, nisem si predstavljala, kako ne bi bila v skrbeh, če pa imam skrbi .

    Vendar sem spoznala, GOSPOD IMA VEDNO PRAV, GOSPOD JE EDINO MODER, EDINI PRAVIČEN, EDINI, KI IMA PRAVO LJUBEZEN.

    Takole sem razmišljala ob spoznanju: GOSPOD JE USTVARIL NEBO, ZEMLJO, VSE KAR JE NA ZEMLJI IN V NJEJ, VESOLJE , itd…ČE RECIMO- DAM PRIMER -DA NJEMU IZROČIMO SVOJO SKRB, SVOJO STISKO, SVOJO PREIZKUŠNJO, TAKO KOT JE NAROČIL, IN ČE OB TEM ŠE KAR NAPREJ SAMI SKRBIMO, VLEČEMO NITI REŠITVE PO SVOJE , NAS SKRBI UNIČUJEJO, DA NE MOREMO MIRNO ŽIVETI, SEM UGOTOVILA, KAKO MORA BITI TO PONIŽEVALNO ZA GOSPODA, KAKO NEZAUPLJIVO . DEJANSKO SE MI ZDI, DA ČE TAKO POČNEMO, IMAMO JEZUSA ZA NESPOSOBNEGA, DA NE MORE ALI NE VEM ZAKAJ NE REŠI ZADEVE, STISKE ITD. ON , KI JE USTVARIL VSE, KAR JE NA ZEMLJI POD ZEMLJO, LJUDI, ŽIVALI RASTLINE, itd… PA MORAMO MI S SVOJIMI REŠITVAMI SKAKATI V GOSPODOV NAČRT, NEPRESTANO IMETI SKRBI V GLAVI, ČEPRAV JE NAROČIL NAJ NE SKRBIMO, MENI SE ZDI RES NAJPREPROSTEJE POVEDANO , DA JE TAKO POČETJE VELIKA ŽALITEV BOGA, GREH. Namesto takega ravnanja raje lepo ponižno prosimo, DA VSO SKRB ON PREVZAME, MU JO PODARIMO, TAKO KOT JE ON NAROČIL IN SODELUJEMO Z NJIM V REŠEVANJU NA POTI HOJE. DA OSEBNO SODELUJEJO Z NJIM IN Z NJEGOVIM NAČRTOM, SE POGOVARJAMO, DEBATIRAMO, SPRAŠUJEMO, MOLIMO itd…. To je res težko, zato pa brez Gospodove milosti ne moremo res ničesar.

    Drugo, kar želim povedati je spoznanje: GOSPOD JE USTVARIL VSAKEGA ČLOVEKA KOT UNIKAT. Vsakemu izmed nas je dal talente, vsak ima darove, ki pripomorejo, da opravi na tem svetu svojo nalogo, v skladu z Gospodovim načrtom.

    NEKDO JE PREJEL OD GOSPODA DAR PETJA, NEKDO DAR SLIKANJA, NEKDO SPET DAR ZA VRTNARJENJE, NEKDO IMA DAR ZA ZDRAVLJENJE itd…….Vendar kaj se človeku ob tem začne porajati. VELIKA ZAVIST, NEVOŠČLJIVOST, ZAVIDANJE, DA IMA NEKDO TALENT, KI GA SAM MOGOČE NIMA, DA IMA NEKDO DENAR, KI GA ON NIMA..itd.

    Razmišljala sem ob spoznanju, da se z zavidanjem, jezo in nevoščljivostjo drugim, SE ČLOVEK DEJANSKO JEZI NAD BOGOM. BOG JE DELIL TALENTE in vse drugo vsakemu. ČLOVEK DELA ŠE VEČJI RAZDOR IN ODDALJENOST OD BOGA, GREH S TAKIM POČETJEM- nevoščljivostjo, zavistjo , itd..

    ZAVISTNEGA ČLOVEKA LASTNE DOBRINE NE BODO NIKDAR OSREČILE, KER JE NESREČEN ZARADI USPEHOV IN DOBRIN DRUGE OSEBE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    To je samo nekaj razmišljanja O RESNICI. Gospod nam bo odkrival resnico, če Ga bomo prosili. Podelil bo tudi potrebne milosti, ker ve, da sami ničesar ne zmoremo.

    Pustimo in prepustimo se Jezusu voditi, da nam bo odkrival resnico o Njem kot Bogu, o ljudeh, o nas samih in o celem svetu.

  10. Miro says:

    JE MIR, KI GA DAJE SVET, IN MIR, KI GA DAJE JEZUS – MIR, KI GA DAJE JEZUS, IZVIRA IZ USKLAJENOSTI ČLOVEKOVE VOLJE Z BOŽJO IN IZ OSEBNE POVEZAVE Z JEZUSOM – DOKLER ČLOVEK V POVEZAVI Z BOGOM NE PRIDE DO NOTRANJEGA MIRU IN OSEBNE UMIRJENOSTI, TUDI K ZUNANJEMU MIRU NE MORE PRIDA PRISPEVATI!

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,27-31)

    »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče. Vstanite, pojdimo od tod!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C27-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Razlaga iz knjige Beseda da besedo, p. Franc Cerar

    Je mir, ki ga daje svet, in mir, ki ga daje Jezus. Mir, kot ga pojmuje svet, je drža, ko druge sprejemamo in jim pustimo njihovo veljavo, od njih pa pričakujemo zase isto. To velja za osebno in javno področje, za bližnje sosede kakor tudi za mednarodne odnose. Tako zamišljen mir je nekaj dobrega, a je zgolj človeški, »svetni«, po sebi ne temelji v Bogu.

    Mir, ki ga daje Jezus, izvira iz usklajenosti človekove volje z božjo in iz osebne povezave z Jezusom. Ta usklajenost in povezava človeka osvobajata ujetosti in zagledanosti vase. Tak človek temeljev svojega bivanja ne polaga v svet, temveč v Boga. Tako more izpolnili pogoje tistega miru, ki naj bi ga ljudem dal svet. Razlog, zakaj svet kljub tolikim prizadevanjem ne more vzpostaviti zaželenega miru, je v pravkar povedanem. Dokler človek v povezavi z Bogom ne pride do notranjega miru in osebne umirjenosti, tudi k zunanjemu miru ne more prida prispevati. Zunanji (ne)mir med ljudmi je le odsev notranjega (ne)mira v srcih.

    Vladar sveta prihaja in bo začasno prekinil Jezusov pogovor z učenci. Pozneje bo učencem spomin na ta pogovor utrdil vero v Jezusa. Njihovo srce se ne bo več vznemirjalo.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnosth vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      NOTRANJI MIR – PREPUSTI, IZROČI, ZAUPAJ …

      Priporočam ogled priloženega videoposnetka, v katerem svetovno znani pater Jacques Philipp, član Skupnosti blagrov in voditelj duhovnih vaj v Franciji in po mnogih drugih državah sveta, pojasnjuje, kako do notranjega miru v povezanosti z Bogom. Sicer pa je p. Jacques Philipp slovenskim bralcem poznan po naslednjih knjigah: Išči mir in mu sledi, Notranja svoboda, Če bi poznali Božji dar, Čas za Boga, Odkrijmo veselje do molitve, Prejmimo notranji mir in Molitev – pot ljubezni.

      https://www.youtube.com/watch?v=8e8wtbcC3Pw

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja