Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Zdrava Marija: Radostno verujem

    Prva Božja beseda je bila zate sporočilo,
    spodbuda k veselju in najlepša melodija;
    nebo je nate vse slapove vriskanja sprožilo,
    da si v njih potonila in zaslišala Gabrijelovo oznanilo:
    “Veseli se, Marija!”
    Prisluhnila si vriskanju in sprejela naročilo:
    “Naj se zgodi tvoja volja.”
    In se je zgodila.
    In še pred Kristusom se je v tebi kot Božja glasnica in družica radost naselila.
    Da se je Bog lahko ponižal k tebi, saj se k žalostni nikoli ne bi.
    Veseli se, Marija!
    In tako je Nazaret dvojna domačija, Kristusa in veselja, Marija.
    In čez hribe je iz zvonikov veselo trijančenje v Nazaret priletelo:
    Veseli se, Marija!
    Veseli se! Veseli se! Veseli se, Marija,
    saj je premalo radosti za ta svet,
    ki čaka, Devica, na tvoj smeh, v žalost razpet.
    Veseli se, veseli, ker te simpatija vleče med neštete trpeče sinove Cerkve,
    ki te čakajo in te pozdravljajo: “Vzrok našega veselja, Marija.”
    Zato ti v stvarstvu ponavljajo angelovo oznanilo:
    Veseli se, veseli se, Marija!
    Gabrijel ti je na belo hišo z nebesno modro zapisal,
    da ti je veselo sinje in zlato zapelo: Veseli se, Marija!
    Ko si z vrčem odšla po vodo, ti je iz curka zažuborelo: Veseli se, Marija!
    S slavčki, grlicami, lastovkami te je na poti spremljala simfonija:
    Veseli se, Marija!
    In Jožefovi oblanci, dehteči po cedri in smoli,
    so se srčno kodrali kot tesarska harmonija:
    Veseli se, Marija!
    Zato se nisi žalostila, ko si zaman prenočišča prosila.
    “Ni prostora,” so ti rekli.
    V tebi pa je zapelo: Veseli se, Marija!
    In zvezde, angeli, pastirji in črede so ti vso noč uspavanko igrali,
    dokler ni v jaslih na slami zapihal hladni sever
    in ti na zlate piščali radostno zapel: Veseli se, Marija!
    Zagledala si Dete in se nasmejala.
    Ne vem, kako si zdržala, da nisi od tolikšnega veselja umrla.
    Še Bog je strmel in ti si le Dete zrla, še premajhno, da bi govorilo.
    Ampak ko se je oglasilo, so bile njegove prve besede:
    Veseli se, Marija!
    In Božje naročilo te je do roba z veseljem napolnilo.
    Nikjer v tebi ni več prostorčka za žalost.
    Na milijone celic ti ponavlja in te – kakor drobcene gosli – po božje pozdravlja:
    Veseli se, Marija!
    In ti sama si eno samo glasbilo, harfa in citre, Božja simfonija.
    Zato si vrh judejskih hribov kakor škrjanček vesela v zanosu zapela,
    da te je skoraj razneslo od sreče,
    in svetu in zgodovini, stvarstvu in Cerkvi razodela
    svojega veselja preobilje kipeče:
    “Moja duša vriska od veselja in poveličuje Gospoda!”
    In sinji vrhovi časov so stopili na prste, da bi te videli, in strnili vrste,
    da bi pevse in godce zbrali in bi ti zapeli in zaigrali,
    kakor se je tvoja napoved glasila:
    “Vsi rodovi me bodo blagrovali! Veseli se, Marija!”
    In ko je šestmesečni sinko pod srcem tete Elizabete to zaslišal,
    je poskočil od želje in je v Mariji zapelo novo veselje.
    In kakor otrok – preroški glasnik – tudi Cerkev pleše od sreče in ji srce razbija,
    ko pod temačnimi oboki odmeva glas grlice, neveste, žene in matere –
    – in Mariji odpeva.
    In naša rešitev že teče.
    Bog tudi stori, kar reče.
    Beseda je dana, Marija izbrana!
    In Kristus že pribija, kako se vse spreminja in staro prenavlja.
    Marija pa se ne plaši, ne trepeta, zaupa.
    In tudi če včasih ne razume svojega Sina,
    samo posluša, molči in vsa ponižna sama pri sebi tiho ponavlja
    kakor morska školjka – saj jo spodbuja odmev nadangelovega pozdrava: Veseli se, Marija!
    Bistvo je njena sreča. Ni meča, ki bi ubil veselje.
    Tudi če jo Simeon skoz in skoz prebada, le sliši želje,
    ki jih šepeče srce krvaveče:
    Veseli se, Marija!
    Ne Sinovi žeblji. Ne križ. Ne Kalvarija.
    Nič je ne stre. Niti triurna smrtna agonija.
    Ljubezen ji Kalvarijo še podvaja.
    In tudi studenec iz oči traja in traja,
    ampak naj solze še tako tečejo in tečejo,
    je vsaka posebej klic njenih bledih, z rdečico nadahnjenih lic:
    “Veseli se, veseli se, Marija!”
    In Božji čudež je, da je še na Kalvariji, v senci drevesa življenja in smrti,
    mati Cerkve, Marija, čutila teči
    svoj neustavljivi vir veselja
    med bolečino, samoto in meči.
    Marija je bila in je Cerkev.
    In Cerkev je Marija.
    To sta najstarejši od besed.
    In na tem Božjem naročilu stoji svet:
    Veseli se, veseli se, veseli se, Marija! Amen

    (Ramon Cue, Radostno verujem).

    Evangelist Luka pove, da je bil Jezus spočet v Marijinem telesu in tako postal Adamov potomec, eden izmed nas ljudi. To pomeni, da Marijino telo ni bilo samo neki inkubator za učlovečenje Božjega Sina Jezusa. Pomeni, da je Jezus Kristus, druga Božja oseba, dobila svojo človeško naravo od Marije, ki ga je nosila in rodila. Sveti Jožef, ki nič ne spregovori, je zvesto branil Jezusa in Marijo in spolnil Božjo Voljo. Zakaj je to pomembno? Zato ker imamo lahko samo zaradi tega dejstva Jezusa za Odrešenika. Bog, ki ne more umreti, je postal Človek, ki lahko umrje. Če Kristus nima človešek narave, potem tudi ni umrl na križu. Če pa Kristus ni umrl, tudi ni vstal od mrtvih. Če ni vstajenja tudi ni Odrešenja vseh ljudi. Brez Marije bi bili še vedno v grehu in stanju neodrešenosti. To pa pomeni, da se je Jezus po Marijinem telesu s svojim učlovečenjem za vedno pridružil človeški rasi. Tako je postal Odrešenik vseh ljudi in Marija je tako postala Mati vsega človeštva. Še več. S svojo privolitvijo ob angelovem oznanjenju je Bogu ponudila svoje srce in ljubezen vsemu človeštvu. zato je Odrešenikova in Naša Ljubljena in Milostna Mati, ki nam pomaga.

    Upognimo koleno, skromno in ponižno se pokesajmo grehov in prosimo Mater Marijo, da nam pomaga s priprošnjo pri Božjemu Sinu Jezusu k naši spreobrnitvi in poboljšanju. Jezus nikoli ne odreče prošenj Svoje Matere Marije. Sami brez Božje Pomoči ne moremo nič storiti. Bog to ve in čaka, da ga prosimo in v molitvah pokličemo ter povabimo v Svoje Življenje. Jaz v Tebi Ti v meni Gospod, hvala Ti za vse Milosti in Dobroto. Marija naša in Božja Mati Pomagaj nam, da se bo vse prav uredilo po Božji Volji. Ko Gospod sliši in usliši naše molitve in prošnje je vse prav.

  2. Miro says:

    DOBROTA, NAJ PRIDE OD KODER KOLI, JE VEDNO HČERKA ISTE MATERE: BOŽJE PREVIDNOSTI (sv. pater Pij)

    – Najprej poglejmo v nebo, potem poglejmo sami sebe – neskončna razdalja med sinjino neba in breznom srca poraja ponižnost.

    – Pozdravljam te, o Marija, zvezda na naši poti, studenec našega upanja, najčistejši vir veselja, vrata nebeška.

    – Ne izgubljaj časa z mislijo na preteklost. Če si jo dobro porabil, se zahvali Bogu, če pa si jo slabo, obžaluj in zaupaj v dobroto nebeškega Očeta.

    – Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: božje Previdnosti.

    – Ne smeš izgubiti poguma na poti, po kateri stopaš, ker je Bogu všeč vse; samo da mu bo tvoje srce vedno hotelo biti zvesto, pa ti ne bo nalagal težjih bremen, kakor jih zmoreš nositi, in pomagal ti jih bo nositi, ko bo videl, da rad upogneš svoj hrbet.

    – Harmonija življenja je v natančnem izpolnjevanju Božje postave in dolžnosti, ki jih ima vsakdo glede na svoj stan.

    (sv. pater Pij, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O, Božji Duh,
      zgani moje srce, da bo častilo in ljubilo.
      Razsvetli mi um,
      da bom uzrl vzvišeno
      skrivnost ljubezni
      Boga, ki je postal otrok.
      Moji volji daj ognja,
      da bom mogel ogreti njega,
      ki zame drhti na slami.

      (sv. Pater Pij)

      Bogu hvala za tega velikega svetnika in čudodelnika v moči Svetega Duha. Mogočen svetilnik vere, upanja in ljubezni sredi razburkanih valov. Med njegovimi številnimi duhovnimi spodbudami k molitvi je tudi naslednja: »Molite, molite, vse bolj molite. Jezus je dober in bo vselej uslišal množico prošenj, ki jih v zaupanju naslavljate nanj.« Pridi, Sveti Duh!

  3. Hvala says:

    PRILOŽNOST ALI SKUŠNJAVA ?-prepis iz knjige -Silvano Fausti)

    Obrambna drža, samozadostnost ali prezir, ki se ga navzameš v odnosu do tistih, ki ti ne dajo prav, je že znamenje hudobnega duha in tvoje zmote. Spoštljivo jim prisluhni in najprej pomisli, da imajo prav, potem pa poglej, če dejansko ni tako.

    Drugače sovražnik, ne SAMO DA TEBE PRIPRAVI DO TEGA, DA V DOBRI VERI STORIŠ KAJ SLABEGA, TEMVEČ DOSEŽE, DA DOBRO ZASOVRAŽIJO TISTI, KI VIDIJO, KAKO SLABO SE IZKAŽEJO “DOBRI” LJUDJE GLEDE DOBREGA.

    Kolikokrat je v očeh vseh razvrednoteno samo dobro, ko ljudje vidijo pomanjkanje veselja, svobode in pravilnega ravnanja ali napake in pobožnjaštvo dobrih. SVETO BOŽJE IME JE MED LJUDMI ZASRAMOVANO ZARADI VERNIH (prim Iz, 52,5; Rim 2,24).
    ——————————————————————————————————————————————————-
    Kadar si preveč prepričan vase ali celo trmast in je vsak dialog z drugimi načeloma spopad, si lahko prepričan, da si zunaj resnice, če ne že tudi glede vsebine, pa vsaj po načinu.

  4. Janez says:

    MOLITEV K DEVICI MARIJI

    Marija, moja Mati in Gospa,
    tebi izročam svojo dušo in telo, svoje življenje
    in svojo smrt in to, kar po njej nastopi.
    Vse polagam v tvoje roke, o moja Mati.
    S svojim deviškim plaščem me ogrni
    in podari mi milost čistosti srca, duše in telesa.
    S svojo močjo me brani pred vsemi sovražniki.
    Prelepa lilija, ti si moje ogledalo, o moja Mati.

    Božja Mati, tvoja duša je bila potopljena v morje bridkosti.
    Poglej na svojega otroka in nauči ga trpeti in v trpljenju ljubiti.
    Okrepi mojo dušo, naj je bolečina ne zlomi. Mati milosti, nauči me živeti z Bogom.

    O dobra Mati božja, naj posnemam tvoje življenje.
    Ti si mi svetla zarja, vsa prevzeta tonem v tebi.
    Mati in brezmadežna Devica, po tebi mi odseva žarek Boga.
    Učiš me, kako naj ljubim Boga sredi stisk.
    Ti si moje varstvo in ščit pred sovražnikom.

    (sv. Favstina Kowalska)

    Marija je bila od Našega Boga posebej obdarovana, najčistejša, polna milosti, Častilka Boga in Devica
    Kadar Bog določi koga za posebno poslanstvo, ga zanj tudi primerno pripravi in usposobi. Ker govorimo o Devici Mariji, ki je bila določena za mater Bogu, je potrebno poudariti, da jo je Bog s polnostjo svoje milosti usposobil za to vzvišeno nalogo. Zaradi edinstvene vloge, ki jo ima v zgodovini odrešenja, je bila Marija obdarovana z izrednimi darovi. Njene posebne vrline so duhovne narave in preko njih je dosegla najvišje vrhove svetosti: bila je obvarovana vsakršnega moralnega madeža ali nepopolnosti in bolj kot vsako drugo ustvarjeno bitje potopljena v Božjo svetost. Trajno devištvo v celotnem teku življenja in vnebovzetje z dušo in telesom ob koncu zemeljskega romanja očitno razodevata, kako je ta blagoslovljena žena dragocena v očeh Svete Trojice, ki jo je Marija proslavila bolj kot kdorkoli izmed angelov in ljudi. Radi molimo in prosimo Nebeško Marijo, ki je Naša Ljubljena Mati, h kateri se zatekamo po pomoč.

  5. Miro says:

    ZARES OSREČUJE SAMO LJUBEZEN, KI SE ŽRTVUJE (Jože Vesenjak)

    – Sebičnost, tudi sveta in pobožna, ko mislimo le nase, morda celo le na to, da bi prišli čim višje v nebesa, jemlje zasluge vsem našim dobrim delom.

    – Rešitev človeštva ni samo v gospodarstvu, ampak v preoblikovanju človeka, da bomo res ljudje, drug do drugega dobri, pošteni in velikodušni, zlasti do slabotnih.

    – Na žalost so med ljudmi tudi taki z majhnim srcem, s stisnjeno dušo, ki nenehno merijo svoje delo in zasluge, da ja ne bi storili več kot drugi.

    – Vsi ljudje, naj bomo katerekoli stopnje posvečenja ali »oblasti«, smo le služabniki, Jezusovi poslanci. Naša prva skrb je prisluhniti Jezusovi volji in jo zavestno in vestno spolnjevati.

    – Resnično in trajno srečo prinaša samo prava in globoka ljubezen. Zares osrečuje samo ljubezen, ki se žrtvuje.

    – Sreča je tam, kjer je vsak svojega poslanstva in mesta vesel in ne gleda z zavistjo na druge.

    (Jože Vesenjak, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Janez says:

      DA BI TUDI MI ŽARELI KAKOR TI GOSPOD
      Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.

      (Svetnik in angleški kardinal John Newman).

      P.s.: Ta molitev je bila najljubša sveti Materi Tereziji v Kalkuti. Z njo so sestre pričele vsak delovni dan za uboge in reveže.
      Ko molimo skrbim in problemi kar izhlapijo in lahak sem ter poln energije, ki me prežarja. Hvala Ti Gospod Bog za vse radosti in Dobroto. Kako je le Božji Svet!

  6. Janez says:

    Idejno izhodišče teme: Dr. Alojzij Šuštar nadškof: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati)
    Namen prispevka je izkazati globoko spoštovanje gospodu metropolitu Šuštarju in se mu zahvaliti za vse, kar je dobrega naredil za Cerkev na Slovenskem in za našo Domovino Slovenijo.
    “KRISTJANI, ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.
    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti ter sprejeti Sveto Evharistijo, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero v Boga je treba preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo, da se bomo poboljšali in spreobrnili, bili boljši kristjani in ljudje, spolnjevali Božjo Voljo in Hodili za Kristusom. Oboje nje potrebno zakramentalizacija in evangelizacija, ki jo je pričela v Cerkvi Prenova v Duhu. Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova je najprej in predvsem Božji dar, pravijo frančiškani. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha. Vedimo pa, da ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem tudi dobri ljudje, ki smo podobni Jezusu in spolnjujemo Božjo Voljo in Evangelij. Ko ljudem prinašamo Gospoda Jezusa in Jezusov Evangelij, ko prinašamo Odrešenjsko Luč, Božji Mir, Ljubezen ter Upanje smo dejavni apostoli in misijonarji Božjega Nauka in Ljubezni, ker so danes ljudje lačni Boga in Veselega Sporočila, ki prinaša Ljubezen in Upanje med ljudi.
    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter ljudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju ter lastni razmisleki in doprinosi. Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

    P.s.: Več o gospodu medtropolitu dr. Alojziju Šuštarju pa je napisal ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

    • Janez says:

      UMAKNIL SE BOM … SI VZEL ČAS ZA RAZMISLEK IN MOLITEV
      Včasih se umakni in si vzemi čas za to, da zapravljaš čas za premislek in razmislek. Vzemi si čas in poglej sebe, tako kot doslej še nikoli. Vzemi si čas in zadihaj, kot bi bilo to prvi ali zadnjič. Vzemi si čas za to, da živiš in ljubiš, kot bi ne vedel, da je to tako. Vzemi si čas za branje, spanje za hrano, razmišljanje, molitev…Vzemi si čas zase, za druge in za Boga, da boš v molitvi vse dobro razmislil. Nič se nikamor ne mudi, vedeti in verjeti moram kaj je prav in kaj ne predvsem v Božjih Očeh. Božja Volja naj se zgodi. Kdor upa in verje ter dela na tem za dobro drugih, se mu bo čudežno zgodilo po Božji Milosti. Zakaj Čudeži po Božji Milosti Obstajajo! Ko sem v stiskah in težavah, ko ne vem kaj naj naredim ali grem, mi pomaga Molitev k Njemu, da se umirim, da z Božjo pomočjio stvari prav pretehtam in premislim in se z Njegovo Dobroto in Milostjo prav odločim. Zakaj pri Njemu je Pot, Resnica in Življenje, vse kar rabim, vse kar res potrebujem.

  7. Janez says:

    STRES V DELOVNIH OKOLJIH

    Danes obstaja zelo pomemben dejavnik zdravja ki se imenuje stres v delovnih okoljih Danes je veliko stresa v raznih delovnih okoljih in organizacija, prav tako hiter tempo dela, konkurenca, hitenje v škodo zdravja delavcev idr. Slabi delovni pogoji in slaba organizacija dela na splošno veljata za okolje,kjer je lahko prisoten hud stres za zaposlene. Človek, ki ga življenje nenehno peha v stres, po mnenju zdravnikov tudi veliko tvega, če nič ne ukrene sam oziroma organizacija, kjer je zaposlen. Zaradi stresa je veliko bolezni in odsotnosti z dela. Stres negativno vpliva na zdravstveno stanje državljanov in zaposlenih ter zahteva tudi poleg izgubljenih delovnih ur tudi veliko finančnih izdatkov za kurativno zdravljenje obolelih. V razmislek pa podajam modro misel, da je sicer bolje preprečevati ali vsaj zmanjšati na razumno mero, kot le ex post zdraviti (italijansko: meglioe prevenire che doppo curare). Stroka ugotavlja, da če je zaposleni človekv svojem poklicu občasno preobremenjen s stresi, in takih poklicev je danes prinas in v EU veliko, se zmanjša prilagodljivost organizma in se utegnejo uveljaviti tudi takšni stresni dejavniki, ki jih je organizem dotlej držal vravnotežju. Posledica tega je bolezen. Izgorevanje (angleško: burn out) na delovnem mestu zaradi stresa je danes zelo prisotno v raznih organizacijah in to škoduje tako delovni storilnosti delavcev in nasploh tudi zdravju ljudi. Koliko ljudi je zbolelo pri 45 letih zaradi izgorelostim in stresa ma delovnem mestu. Anketa raziskovalcev je pokazala, da uspešno delo v dobrih organizacijah podaljšuje življenje, kar človeku prinaša srečo in notranjo harmonijo. Tisoč ljudi, starih od 65 do 70let so zdravniki vprašali, v katerem življenjskem obdobju so bili najsrečnejši. Skoraj soglasno so odgovorili, da v starosti med 25. in 45. letom, torej v obdobju, ko so trdo delali in so morali nositi velike odgovornosti. Delu dati smisel pomeni zmanjšati stres (Lindemann, 1977). Po raziskavah strokovnjakov, kar 70 do 80 odstotkov je namreč vzrok vseh obiskov bolnikov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. Zato velja poleg uvajanja raznih zdravstvenih reform v državi tudi premisliti, kaj bi v državi veljalo za boljše zdravje ljudi narediti, da bi več ex ante preprečevali in manj le expost zdravili oziroma, da obe zadevi optimalno skombinirali! Bolniške delavcev se večajo, zdravstveno stanje Slovencev se slabša pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Dr. Nolimal Dušan)!.

    Vsakdo najbolje poskrbi najbolje zase tako, da se pri delu dobro organizira, sodeluje, dela toliko kot zmore, izboljša postopke da dela manj in naredi več in ima dobre odnose s sodelavci in šefom. Bolje je narediti nekaj korakov k izboljšavam, kot pustiti zadeve inerciji. Klima dobrih odnosov in sodelovanja ter dobrega vodenja v službi s strani vodstva pa pomeni boljšo učinkovitost delavcev, zadovoljstvo pri delu, delo z učinki ki imajo smisel/afirmacijo in ki prinašajo motivacijo in zadovoljstvo delavca. Lepa beseda s strani šefov delavcu pa nič ne stane pa obenem ogromno pomeni. Vendar bodimo na strani rešitve in ne problemov in dajmo skupaj z drugimi tihi zgled in naredimo majhne korake, da se stvari v organizaciji izboljšujejo korak po, korak. Bog prosim pridi in nam pomagaj, da bo manj stresa in bolezni na delovnih mestih!

    Prosimo Boga, da se bodo zadeve uredile z Njegovo Pomočjo in našim spolnjevanjem Božje Volje. Veliko je bolezni, stisk in trpljenja ljudi, zato vdano in skromno prosimo Boga in molimo da se bo zboljšalo zdravstveno stanje naših ljudi Bogu v Čast in Veselje, nam pa v duhovno in telesno zdravje po Njegovi Milosti. Molimo za naše može, žene in otroke, ki delajo cele dneve in prihajajo domov iz službe zgarani, izčrpani, utrujeni, polni nemira in stresa ter skrbi, da bo Bog posredoval in uredil zadeve v Svoji Božji Pravičnosti in Usmiljenju! Amen. Janez

    • Miro says:

      Res je. Tudi na tem področju lahko storimo veliko dobrega z molitvijo rožnega venca in s prizadevanji v moči Svetega Duha.

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  8. Janez says:

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Doslej sem večkrat poudaril da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.
    Janez

    ADDENDUM
    Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je Bog že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju.

    • Miro says:

      Lepo zapisano, gospod Janez. Da bi pa to lahko dosegli, pa kot že rečeno, sprejmimo ponujeno Marijino roko (o tem več že v prejšnjem zapisu o rožnem vencu). Skupaj hodimo po najzanesljivejši poti: Po Mariji k Jezusu!

      O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    • Janez says:

      MOLITEV K MARIJI (skrajšano)

      O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu. Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Molimo Rožni Venec, Liotanije k Mariji in druge molitve, kiČastijo0 Marijo, ki je naša Nebeška Mati. Draga Mati, dovoli, da te v molitvah prosimo za Tvojo priprošnjo pri Jezusu, ki nikoli ne odreče Tvoji Prošnji. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen.

      Kristjan Moli Družina 1982.

    • Hvala says:

      Bog je rekel po preroku Jeremiji: TAKO GOVORI GOSPOD, KI JE NAREDIL ZEMLJO, GOSPOD, KI JO JE OBLIKOVAL IN JI DAL TRDNOST-GOSPOD JE NJEGOVO IME:”KLIČI ME IN TI BOM ODGOVORIL, POVEDAL TI BOM VELIKE IN NEDOUMLJIVE REČI, KI JIH NISI POZNAL (Jer, 332-4).

      Če Gospoda prosimo, da naj nas uči, pokaže, nauči in se razodene, bo to tudi naredil.

      JEZUS je prišel na svet kot pravi Bog in pravi človek, razodel se je, pokazal, naučil, kar je vidno iz Evangelijev. Tudi dandanes se razodeva, ker je prisoten živ v hostiji in uči, tako kot je to delal pred 2000 leti.

      Ko Sveti Duh zajame posamezne ljudi tedaj so sposobni delati čudeže, postajajo vidci, modreci. Ljudje, prešinjeni z Božjim Duhom, reagirajo in delujejo v moči in z modrostjo tega Duha, pišejo pod navdihom Boga. Alenu Amesu je Jezus vsak dan narekoval tri ure, da je napisal knjige-_JEZUS MI GOVORI.
      Sveti Duh je moč, ki daje ljudem nadčloveško, božansko moč pa tudi razodeva, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

      Sveti Duh je sila, ki spreminja svet, kdor se Mu popolnoma izroči in če je v Božjem načrtu, Ga sam vodi in prejme lahko nadnaravno moč za delo.

      Če hočemo biti vodeni s Svetim duhom in dihati z Njim, pa je potrebno prekiniti vse svoje samovoljne odločitve in se pokoravati Njemu. To pa je zelo, zelo težko, vendar je možno.

      Slavimo Gospoda!

  9. Janez says:

    ŽIVLJENJE JE LEPO (La vie est belle: Michel Quoist)
    Življenje je lepo Gospod.
    In rad bi ga utrgal nekako tako,
    kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
    Prav dobro vem, moj Gospod,
    Da cvetje požene spomladi iz tal šele po koncu
    dolge mrzle zime, med katero sta vladala počitek in smrt
    in so mirno spale vse žive in nežive stvari.
    Oprosti mi Gospod,
    da ne verujem dovolj močno v preporod Pomladi Življenja,
    da se mi Življenje prepogosto zdi
    kot dolga mrzla zima, ki ne neha žalovati
    za odpadlim lanskim jesenskim listjem v gozdu in cvetjem na vrtovih in travnikih,
    ki ga več ni, čeprav je pomlad spet nov začetek Življenja.
    Vendar pa z vsemi močmi Verujem v Tebe moj Gospod,
    toda ob Tvojem grobu, se nerodno kot Nejeverni Tomaž zaustavim,
    čeprav vidim, da je prazen, ker si Vstal in Nas Odrešil.
    In ko mi apostoli današnjih dni oznanjajo, da so Te spet videli Živega,
    sem kot Tomaž in čutim potrebo,
    da Te vidim in da Te Otipam v Tvojem Poveličanem Telesu.
    Iz vsega srca Te prosim moj Gospod,
    podari mi prosim dovolj zveste in trdne Vere in Ljubezni,
    da bom spet močni verjel in Upal v Pomlad prerojenja in Odrešenja,
    trdneje kot v mrzlo zimo počitka in Smrti.
    Prosim, da mi bo izza smrtnih senc Velikeg Petka Tvoje Smrti na Golgoti,
    ko si se na križu daroval za vse nas,
    sijala močna in iskrena Vera v Zmagoslavno Jutro Vstajenja in Odrešenja.
    Da moj Gospod, Življenje je Lepo,
    kajti Tvoj in Naš Nebeški Oče ga Ustvarja in Poživlja.
    Življenje je lepo, polno Upanja in Lepote, kajti Ti Gospod,
    nam vse to znova in znova daješ , takrat ko se izgubimo in/ali ko zaidemo s Poti k Tebi.
    Ker nam pomagaš da se Vrnemo Očetu v objem.
    Življenje je lepo, ker je naš Stvarnik vse ustvaril, kar je potrebno na svetu.
    Lepo in Smotrno je poskrbel v Svoji Veliki Ljubezni do nas, za nas Svoje Otroke.
    Življenje je lepo Gospod, ker je to, Tvoje Življenje, Darovano v Ljubezni za vse Nas. Amen
    Michel Quoist

    Résumé
    La vie est belle, pleine d’espoir et de beauté, car tu es le Seigneur,
    Vous nous donnez tout cela encore et encore quand nous nous perdons
    ou quand nous commençons le Chemin vers vous.
    La vie est belle parce que notre Créateur a tout créé
    Beau et résolu dans ton grand amour pour nous, pour nous, nos enfants.
    La vie est belle parce que c’est ta vie, un cadeau pour nous tous.
    Merci Seigneur.

    Psalm 34,13: Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobro?

    RADI BI SPREMENILI SVET, PA ZAČNIMO KAR PRI SEBI
    Gospod, radi bi spremenili svet,
    toda čutimo, da moramo začeti pri sebi,
    da vsak lahko spremeni samo samega sebe in ne drugih!
    Gospod, prenovi svet. Toda začni pri meni.
    Gospod, prebudi svojo Cerkev. Začni pri meni.
    Gospod, poživi nas, ki verujemo vate,
    da bomo živo znamenje tvoje dobrote za vse ljudi. Začni pri meni.
    Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni.
    Gospod, vžgi ljubezen. Vžgi jo v meni in v srcih vseh ljudi.
    Prosim Gospod pomagaj nam, da pride k nam Božje kraljestvo Miru, Usmiljenja in Ljubezni.
    Prosim Jezus pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.
    Prosim ti veš česa potrebujemo, še preden Te prosimo!
    Amen.  

    Apostolska dela 11,23: Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

    • Miro says:

      MAME ZELO DOBRO VEDO, KAJ JE NAJBOLJŠE ZA NJIHOVE OTROKE. KAJ NAM NAROČA DEVICA MARIJA?

      Spoštovani gospod Janez, hvala za vse posredovane molitve in druga vaša prizadevanja na tej spletni strani. Ob tem se za trenutek ustavimo in skrbno razmislimo, kaj nam naroča Devica Marija. Zakaj se ne bi duhovno še bolj povezali s pomočjo molitve svetega rožnega venca, pri kateri sodeluje nepregledna vrsta molilcev doma in po svetu, tudi na tej spletni strani?

      Osebno me zelo nagovarjajo naslednje besede, zapisane na spletni strani Aleteie. Če pogledamo Marijina sporočila, ki jih je ob različnih prikazovanjih predala svetu, imajo eno skupno točko. Marija – tako v Lurdu kot v Fatimi – otroke prosi: molite sveti rožni venec. Mame zelo dobro vedo, kaj je najboljše za njihove otroke in delajo vse, da so otroci zdravi, srečni, zadovoljni in da gredo po pravi, varni poti. Marija je naša mama in v tem je najboljša. Naroča nam: molite rožni venec.

      https://si.aleteia.org/2020/10/25/10-razlogov-za-molitev-roznega-venca/

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  10. Janez says:

    Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih, ampak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Tudi mi bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Ko prejmeš Sveto Evharistijo, ko moliš Boga in si poln Svetega Duha si blagoslovljen in greš kot apostol in/ali misijonar poln Luči in Vere med ljudi ter jim goreče in prizadevno prinašaš Veselo Oznanilo Jezusovih naukov v Evangeliju in Novico Odrešenja, kar je evangelizacija. Zakaj vse smo prejeli in dobili v dar od Boga, zato se moramo ponižno in skromno vprašati, kaj pa jaz lahko storim za Boga? To da sem misijonar Ljubezni in Usmiljenja tako kot Sveta Mati Terezija in drugi svetniki in svetnice; to da si kot Sveti Maksimiljan Kolbe pripravljen dati v nemškem taboruišču dati življenje namesto poljskega očeta z otroci; da živiš in delaš dobro, ker si poln Svetega Duha kot Pavel in Peter ter drugi apostoli in greš in prinašaš Luč Vere in Dobrote med ljudi; brez besed in poln verske vneme in Ljubezni, ko izžarevaš Kristusa in prinašaš Božji Mir in Tolažbo Ljudem, ki iščejo pomoč in Boga. Ljubimo Boga in Ljudi ter Spolnjujmo Božjo Sveto Voljo. Vse je potrebno tako zakramentalizacija kot evangelizacija. Tako Evharistija kot Evangelijski nauki Jezusa. Tako Molitev, Vera, delo, služenje Bogu in Ljudem in pravično Življenje. Vera naj bo dejavna in naj Slavi Boga. Amen. Janez

    Rimljanom 14,13: Zato nehajmo soditi drug drugega. Rajši pazíte na to, da ne boste bratu v spotiko ali v pohujšanje.

    Nulla gratiam populo auxilium benefacite iustitiae exemplum statuit silentium. 

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja