Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   13. maja, 2021 at 14:28

   MISEL DNEVA: »PONIŽNOST JE MATI VSEH VRLIN – ČISTOSTI, DOBRODELNOSTI IN POSLUŠNOSTI. NAŠA LJUBEZEN POSTANE RESNIČNA, PREDANA IN GOREČA. ČE STE PONIŽNI, SE VAS NIČ NE BO DOTAKNILO, NE HVALE NE SRAMOTE, KER VESTE, KAJ STE. ČE STE KRIVI, VAS NE BO ODVRNILO. ČE VAS BODO POKLICALI ZA SVETNIKA, SE NE BOSTE POSTAVILI NA PODSTAVEK.« (sv. Mati Terezija)

   Priporočimo se Svetemu Duhu in premišljujmo o tem, kaj nam sporoča pričujoči članek.

   VRATA PONIŽNOSTI

   »Pridite k meni, ki sem krotak in iz srca ponižen.« Bog je postal majhen, da bi mi lahko bili veliki – z resnično veličino: s ponižnostjo srca.

   Odlomek iz priloženega članka o ponižnosti: Ponižni v sebi razvije občutljivost za božje darove, tako v lastnem kot v življenju drugih; razume, da je vsak človek božji dar, in tako sprejema vse, brez primerjanja in rivalstva: vsakdo je edinstven v božjih očeh in prinaša nekaj, česar ostali ne morejo dati. Zaradi ponižnosti se človek veseli ob veselju drugih, zaradi dejstva, da obstajajo in da štejejo. Ponižni se nauči biti zgolj eden izmed mnogih, pomešan med ostale.

   Celoten članek na:
   https://opusdei.org/sl-si/article/vrata-poniznosti/

   MOLITEV K SVETEMU DUHU

   Pridi, Sveti Duh! Razsvêtli moj razum, da bom spoznal tvoje zapovedi. Okrêpi mi srce
   zoper sovražnikove zvijače, vžgi mojo voljo …

   Slišal sem tvoj glas in nočem se zakrkniti ter se upirati z besedami: kasneje …, jutri.
   Nunc coepi! Zdaj! Naj se ne zgodi, da jutrišnjega dne zame ne bi bilo.

   O, Duh resnice in modrosti, Duh umnosti in svèta, Duh radosti in miru! Hočem, kar
   hočeš; hočem, ker hočeš; hočem, kakor hočeš; hočem, kadar hočeš …
   (sv. Jožefmarija Escrivá).

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   13. maja, 2021 at 12:39

   MARIJA ŽIVI Z OČMI, UPRTIMI V KRISTUSA, IN NAPRAVI VSAKO NJEGOVO BESEDO ZA SVOJO (sv. Janez Pavel II.)

   – Oseba se uresniči po izvajanju svobode v resnici. Svobode ne moremo razumeti kot možnost delati karkoli: svoboda pomeni daritev samega sebe.

   – Molitev krepi trdnost in duhovno povezanost družine ter ji daje deležništvo pri božji ‘trdnosti’.

   – Z vstajenjem je Kristus razodel Boga usmiljene ljubezni prav zato, ker je sprejel križ kot pot k vstajenju.

   – Bog daje človeku pomoč, da izpolni, kar mu nalaga, četudi se mu zdi, da je neizvedljivo. V tem je skrivnost vsakega božjega klica.

   – Marija živi z očmi, uprtimi v Kristusa, in napravi vsako njegovo besedo za svojo.

   – Otrok je dar bratom, sestram, staršem, vsej družini. Njegovo življenje postane dar za same darovalce življenja.

   – Resnično suveren in duhovno močan narod je vedno sestavljen iz močnih družin, ki se zavedajo svoje poklicanosti in svojega poslanstva v zgodovini.

   (sv. Janez Pavel II., izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   13. maja, 2021 at 8:38

   HVALEŽNOST BOGU ZA VSE
   Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik,
   Sin Odrešenik, Sveti Duh Posvečevalec,
   zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril, da si me odrešil,
   da si me poklical k veri,
   da si me varoval to noč in da me boš varoval ta dan.
   Danes ti izročam svojo molitev in ponižne prošnje,
   delo, utrujenost, trpljenje in veselje, bolezen in hvaležnost.
   Daj, da bom vse, kar počnem,
   počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo voljo.
   Daj mi trdnost v moji poklicanosti,
   potrpežljivost v trpljenju
   in drznost v izpovedovanju vere,
   modrost na življenjskih poteh
   in ljubezen v odnosih z bližnjimi.
   Po svojem neskončnem usmiljenju
   odpusti moje grehe
   in me varuj vsega hudega.
   Amen.

   ZAHVALNA MOLITEV BOGU
   O Bog Oče, naš Stvarnik,
   zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
   za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
   za visoke hribe in šepetajoči veter, za toplo svetlo Sonce in blagodejni dež,
   za drevesa in za zeleno travo v gozdovih ter za vso floro in favno na Zemlji.
   Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic in rast rož,
   in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico za naš kruh in
   da okušamo jesenske plodove, da nismo lačni in imamo polne shrambe hrane;
   da se hvaležno veselimo vsakega dne, ki si ga naredil Gospod in da pozimi občutimo beli sneg;
   da zaznavamo rasti Narave in vonjave spomladanskih cvetov ter šumenje vetra v gozdovih.
   Dovoli nam, da se bo vsa ta Božja lepota Stvarstva impresivno razlila v v naše srce;
   in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi, da vsega tega nismo opazili in videli,
   saj celo navadno trnasto grmičevje in vse Stvarstvo zagori in se zasveti s Tvojo veliko Slavo.
   Odreši nas greha in hudobije na zemlji, da se bomo spreobrnili in bili podobni Jezusu.
   Gospod prosim obvarji nas greha, skušnjave, bolezni in okužbe z koronavirusom, ki je še prisoten pri nas.
   Prosim Vodi nas in Uči nas, da bomo vedeli kaj je prav v Božjih Očeh in kaj je Božja Volja za vse nas.
   Amen.

   Zgoraj sta molitvi, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Amen. Janez

   Odgovori
   • Miro says:

     13. maja, 2021 at 13:07

     Hvala za posredovane molitve glede hvaležnosti Bogu za vse, kar nam podarja, še zlasti v sveti Evharistiji. Ob tem se Bogu zahvalimo tudi za vse duhovnike, ki za naše odrešenje darujejo svete maše. Hkrati za njih tudi veliko molimo, da bi na tej zahtevni poti vztrajno opravljali svoje poslanstvo v moči Gospoda Jezusa Kristusa.

     Molimo:

     JEZUS, VEČNI, VELIKI DUHOVNIK,

     ohrani svoje duhovnike v zavetju svojega presvetega srca,
     da jim nihče ne bo mogel škodovati. Ohrani neomadeževane
     njihove maziljene roke, ki se vsak dan dotikajo tvojega
     presvetega Telesa. Ohrani čiste njihove ustnice, ki jih je
     pordečila tvoja dragocena kri. Ohrani čisto in sveto njihovo
     srce, ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem tvojega
     slavnega duhovništva. Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do
     tebe. Obvaruj jih vsega posvetnega! Daj jim skupaj z
     oblastjo spreminjati kruh in vino, tudi moč spreminjati
     srca. Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi in podeli jim
     nekoč krono večnega življenja. Amen

     (Sv. Terezija Deteta Jezusa)

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
4. Janez says:

   13. maja, 2021 at 8:29

   V Katoliški Cerkvi bomo v četrtek, 13. maja, obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov Vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.

   Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11). Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.

   Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

   Praznik Gospodovega vnebohoda pomeni tudi to, da je Kristus „s svojim vstajenjem bil postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi: in ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samim tudi oživlja, očiščuje in krepi vse tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in si v ta namen podvrgla zemljo“ (CS 38,1).

   Slavo, ki jo je Kristus že prejel od Boga, svojega Očeta, hoče dati tudi nam. Od tedaj naprej, ko je šel k Očetu, je tudi nam odprta pot k Bogu. Nič več se nam ni treba bati skrivnosti našega bivanja. Nič več nismo ujetniki, sužnji smrti in greha. Naša usoda je v rokah našega Odrešenika in Gospoda. Tistega Gospoda, ki je molil: „Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil, preden je svet nastal“ (Jn 17, 24).

   Kristus ni šel v nebesa zato, da bi mi samo gledali za njim, temveč zato, da bi bil bolj z nami in da bi nas uspešneje vodil k Bogu. Z nami gre skozi čase, da bi nas privedel v Večnost k Očetu. Z nami pa hoče na zemlji snovati in graditi Božje kraljestvo Miru, Dobrote in Ljubezni.

   SŠK v Družini in drugo.

   Odgovori
5. Miro says:

   13. maja, 2021 at 8:23

   PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA

   SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA, KO JE OD MRTVIH VSTALI KRISTUS DOPOLNIL ZEMELJSKO DELOVANJE IN ODŠEL V NEBO, JE POLEG VELIKE NOČI IN BINKOŠTI EDEN IZMED NAJPOMEMBNEJŠIH KRŠČANSKIH PRAZNIKOV, KI SO GA ZANESLJIVO OBHAJALI ŽE OB KONCU 4. STOLETJA.

   Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).[1]

   Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.

   Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

   Vir: katoliska-cerkev.si

   Kristusovo vstajenje in vnebohod sta eno dejanje oziroma eno dogajanje. K vstajenju v pravem pomenu besede spada tudi vnebohod, saj se je Kristusovo poveličanje izvršilo z vstajenjem. Takrat je šel nevidno v nebesa. Vidno izvršen vnebohod štirideseti dan po vstajenju je le poseben vidik in učinek vstajenja.

   Več o Gospodovem vnebohodu na:

   http://www.kapitelj.com/gospodov_jezusov_vnebohod.html

   Odgovori
6. Janez says:

   13. maja, 2021 at 8:13

   MIR VAM ZAPUSTIM, SVOJ MIR VAM DAM PRAVI GOSPOD

   Duševni mir v nestanovitnem svetu
   Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah? Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več iščočih in razočaranih ter bolnih ljudi zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot rešitev za izhod iz labirinta in nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Gospodom lahko naše srce doseže trden počitek in notranji Božji Mir ter se umiri. Gospod nam v Svetem pismu sporoča: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«3 Mnogo bolnih in razočaranih ljudi, ki so iskali izhod iz raznih problemov in preizkušenj ter bolezni je spoznalo, da ni tako pomembno, kaj se nam zgodi v tem življenju, saj to še ne pomeni »konec sveta« – ta svet za nas ne predstavlja pravega konca. Kdor veruje in prosi Jezusa za pomoč bo deležen čudežne rešitve problemov in odrešitve iz raznih težav ter bo zaživel v Gospodu novo življenje Božje Milosti in Odrešenja. Povabimo Jezusa v svoje življenje in on nam bo razodel svojo ljubezen, varnost, odpuščanje, tolažbo, podporo, sprejetost in nam pokazal smisel življenja. Gospod je naša Luč, naša rešitev, naša Pot Odrešenhja, naša opora in naša moč – da stanovitno vztrajamo v Veri in zaživimo kot prenovljeni ljudje in kristjani, ki ljubijo, odpuščajo, pomagajo in služijo drugim ljudem tako kot Jezus. Naš duševni mir je zaradi nenehnih kriz in sprememb v okolju neprenehoma na preizkušnji in ravno v takšnih trenutkih, ko življenje postane nevarno in polno težavnih preizkušenj ter bolezni, se obračamo na Boga. S tem ni popolnoma nič narobe, saj je Bog naša stalnica, naša rešitev, naše upanje in naš Odrešenjik in Učenik, ki nam je vselej na razpolago in si celo želi biti del našega življenja tako, da pride in za zmeraj ostane pri nas in v nas. On pravi: »Jaz, jaz sem GOSPOD, razen mene ni Rešitelja. Obrnite se k meni in rešite se… kajti jaz sem Bog in drugega ni.4 Kajti Jaz sem, ki sem na Veke Vekov, pravi Bog.

   Naš pravi notranji mir – grajenje na skali
   Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.« Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja samo na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5 Res je, da se je človeku modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine, ker je obenem odločitev skladna z Božjo Voljo, ki nam je v prid in pomeni božji blagoslov vsega kar delamo. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.

   Temeljni duševni mir
   Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom. Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8 Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.
    
   Bog skrbi za nas in nas ne bo zapustil, če bomo tudi mi Verjeli v Boga in pravično živeli tako kot nam veleva Jezus. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen, milost, usmiljenje in dobroto. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več vojn, sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej, če bo prevladal egoizem in hudobija v svetu med ljudmi, ker ni Božjega Usmiljenja in Božje Ljubezni in ker ljudje živimo grešno in brezbožno. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12 Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen, razen Boga.

   Doseči duševni mir preko Boga
   Še sanja se nam ne, kaj bi nam lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavni časi, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel ter navdih in Vodstvo, da spoznamo kakšna je Božja Volja za nas. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo vsemogočni bogovi; On naš Bog in Odrešenik pa je. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati Nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo Njegovo Navzočnost, Njegovo Ljubezen, Njegovo Usmiljenje, Njegovo Vodstvo in Njegovo Dobroto. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez Njega. Življenje brez Boga nima dolgoročne perspektive. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo marsikdaj vsebinsko pred njim zaprli vrata naših src, čeprav molimo in beremo Biblijo in spolnjujemo verske in zakramentalne zahteven Cerkve, vendar ker vsebinsko ne živimo tako kot Jezus tako, da bi ljubili druge kot samega sebe. V Svetem pismu piše: »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«. Tedaj skrušeno začnemo razmišljati in ugotovimo, da potrebuje človeštvo nekaj več. Potrebujemo Božje Vodstvo in Božje Usmiljenje, da ostanemo stanovitni v Veri v Jezusa, tako v naših molitvah in v dobrih delih, v Usmiljenju in Dobroti za bližnje, ki nas potrebujejo.

   Resnični mir = Božji mir
   Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje, prav tako znanje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga in od drugih ljudi, kjer je veliko osamljenih, bolnih in žalostnih ljudi ter tudi od Narave, kjer onesnažujemo okolje. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta Pot je Jezus Kristus, Naš Odreršenik in Naš Učenik. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16 Pravzaprav je zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi mi se lahko še ta trenutek odločimo za spreobrnitev k Bogu ter ga povabimo v svoje življenje. »Bog! Želim si te spoznati in hoditi po Tvoji Poti Odrešenja. Res je, da sem do danes živel brez Tebe Gospod, ker nisem živel kot pravi Kristjan; nisem Te povabil in sprejel v svoje življenje ter živel pom Tvojih Naukih in bil podoben Tebi Jezus. Toda sedaj bi rad to iskreno spremenil. Rad bi se ti približal Gospod in se oklenil možnosti Odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina Jezusa. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov za vse ljudi. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj.« Iskreno izgovorimo te Besede k Bogu in ponižno molimo ter prosimo Boga za Milost Vere. Z Jezusom se lahko veselimo svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Bog nam bo osmislil naše življenje in prinesel blagoslov v vse, kar bomo delali, če bomo Verjeli v Njega in v Njegove Nauke ter živeli tako kot Jezus. In izginili bodo mnogi navidezni problemi in težave, kajti če je Bog v središču našega Življenja se postavijo vse stvari na svoje mesto. Bog nam pravi: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem in bom vedno pomirjen in navdušen nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj Oče.« Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, ljubezen, smisel življenja, uteho, vodstvo in poduk, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju.

   Povzeto in nekoliko dopolnjeno po Medmrežju Vsakstudent

   Janezov evangelij 14,27.30: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.

   PROŠNJA ZA UPANJE
   Gospod, pomagaj nam, da gremo v
   jutrišnji dan, ne da bi gledali nazaj
   in ne da bi se ustrašili naporov.
   Daj nam dovolj zraka, da bomo na novo upali,
   kot da se življenje šele danes začenja.
   Daj nam upanja tudi v viharju in nalivu,
   ker si navzoč tudi tam in mi upamo v tebe.
   Tako bomo v sebi nosili vse upanje ljudi
   pa tudi njihove stiske.
   Daj nam diha, tvojega diha,
   ki prihaja od Očeta – tvojega Duha,
   ki veje, kjer hoče: v nalivu in viharju
   ali v rahlem pihljanju, s katerim nas vabiš,
   da se vključimo v tvoj duhovni tok.
   Daj nam svojega diha
   za molitev iz globin srca,
   za molitev, ki jo ti polagaš v nas,
   ki se v nas dviga,
   in kliče po tvoji vrnitvi v slavi,
   ki hrepeni po Gospodovi polnosti.
   Amen.
   (Leon-Joseph Suenens)

   Odgovori
7. Hvala says:

   12. maja, 2021 at 15:28

   GOSPOD SE NAM RAZODEVA, UČI IN KAŽE RESNICO!

   Sveto Pismo je knjiga, kjer lahko vsak človek, ki se je rodil pred veki, oz kdaj koli ali pa se bo rodil, najde svoje življenje -kaj je zanj pomembno , oz. mu bo Gospod lahko v celoti pokazal, kaj mora popraviti, delati, kaj bo sledilo v prihodnosti, SKRATKA KAKO ŽIVETI.

   Naj povem svoj primer, kako je TO RESNIČNO!

   Na začetku moje hoje za Gospodom, nisem vzela v roke Svetega pisma. Na polici sem imela Sveto pismo v slikah, kam sem pa odložila sveto pismo, ki smo ga prejeli, pa nisem vedela.

   Neki dan, sem šla odpret predal, kjer sem imela razna gradiva spravljena, skratka papirji. Zakaj sem začela brskati po tem predalu, če pa nisem ničesar iskala? Naenkrat sem našla Sveto pismu. Prav začutila sem, da mi je Ga Gospod položil v roke, da bo to vsakodnevno sodelovanje z Njegovo Božjo Besedo. On je vedel, kje sem ga imela spravljenega, zato me je odpeljal tam. Po tem sem nabavila Sveto pismo-STARA in Nova zaveza skupaj.

   Ko sem nekoč odprla Sveto pismo naključno, so se mi oči zapičile v odlomek v stari zavezi, ki ga pa nisem razumela, ni mi bilo jasno , kaj imam z Njim, niti ga nisem želela brati, ker ni bil po moji volji, skratka se mi je zdelo nemogoče, da bi bila jaz imela kakorkoli vezo s tistim odlomkom.

   Ampak to se ni končalo; skoraj vsakokrat , ko sem odprla Sveto pismo se je med drugimi poglavji oz besedili prikazovalo isto poglavje. To je trajalo zelo zelo dolgo časa.
   Nekako mislim da približno tri leta po zelo intenzivni molitvi vsak dan, sem prejela pa DIREKTNO SPOZNANJE-GOSPOD JE ODKRIL RESNICO , pokazal mi je, kaj pomeni to poglavje za mene in mojo družino. Bila sem šokirana in presenečena.

   Zato vam svetujem, da vsako Božjo Besedo poslušate, prosite Gospoda, da vam obrazloži kaj pomeni, kaj vam hoče povedati za vaše življenje. Ne pozabite, GOSPOD JE VZTRAJEN. POKAZAL VAM BO REČI, ZA KATERE NISTE VEDELI, RAZODEVAL SE VAM BO, POKAZAL VAM BO VAŠE ŽIVLJENJE.

   Glejte, to vam povem iz svoje lastne izkušnje. ZA VSAKEGA JE NAPISANA ŽIVLJENJSKA ZGODBA V SVETEM PISMU.

   Odgovori
   • Miro says:

     12. maja, 2021 at 16:49

     Še eno spodbudno pričevanje, Bogu hvala! Gospa Hvala je iz lastnih življenjskih izkušenj, brez neke velike učenosti, s preprostimi življenjskimi stavki jasno zapisala, kako se nam Gospod razodeva. Za vsakega je, kot pravi gospa Hvala, napisana življenjska zgodba v Svetem pismu. Tudi sam sem prepričan, da od prvega do zadnjega človeka na tem svetu in obratno. Zame osebno je to, če si pomagam s prispodobo, podobno kot je npr. z neko uganko ali skrivalnico, kjer se skriva zanimiv življenjski lik, ki ga je potrebno odkriti. Pri Svetem pismu ne gre samo za skrito obličje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak tudi za obličja vseh ljudi, ki jih je Gospod ustvaril, tudi za moje obličje, tvoje obličje. Poleg tega je tu še nepregledna vrsta drugih velikih skrivnosti o neminljivem svetu, stvarstvu, človekovi zasužnjenosti grehu, božji svobodi, odreševanju … Nekateri to z Božjo pomočjo razmeroma hitro odkrijejo, drugi po daljšem času, tretji na žalost nikoli, ker postavljajo ovire delovanju Svetega Duha. Ampak pogum, začnimo znova v Njegovi moči!

     Odgovori
8. Miro says:

   12. maja, 2021 at 14:59

   GODUJE SV. LEOPOLD MANDIĆ – NAPOVEDAL JE, DA BO NJEGOVA SPOVEDNIŠKA SOBICA, KJER JE GOSPOD IZKAZAL TOLIKO USMILJENJA DUŠAM, MED BOMBNIM NAPADOM NA PADOVO OSTALA NEPOŠKODANA!

   Leopold Mandič je v izvrševanju spovedniške službe dosegel junaško stopnjo popolnosti – svetost. Njegov Vzhod je postala majhna spovedna sobica, ki je ohranjena in se v njej spoštljivo ustavljajo romarji. Leta 1940 je pater Leopold napovedal, da bo ob bombnem napadu na Padovo porušena tudi kapucinska cerkev in del samostana. »Ta celica pa ne bo poškodovana: tukaj je Gospod Bog izkazal toliko usmiljenja dušam, zato mora ostati kot spomenik njegove dobrote.« Patrova napoved se je uresničila 14. maja 1944. V tej sobici je spovedoval vsak dan, poleti in pozimi, po deset do dvanajst ur. Zgodaj zjutraj je maševal, potem pa odhitel v svojo spovedno sobico, pred katero je že čakala vrsta ljudi vseh stanov in starosti. Pazljivo jih je poslušal, včasih je kar sam namesto njih povedal, kaj jih teži. Vedno je našel pravo besedo, ki je bila čisto kratka, a je zadela v živo.

   Več o življenju in delu sv. Leopolda Mandića na:
   https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/669-leopold-mandic-1866-1942

   Z velikim zaupanjem se obrnimo na sv. Leopolda Mandića in ga prosimo, naj nam pri Bogu izprosi milost redne svete spovedi. Naj se iz tega studenca Božjega usmiljenja na nas izlivajo obilne milosti za življenje v moči Svetega Duha!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
   Sv. Leopold Mandić, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. maja, 2021 at 15:37

     NA VRATIH SPOVEDNICE SE JE PRIKAZAL SV. LEOPOLD MANDIĆ IN POKLICAL GOSPODA, KI NI IMEL NAMENA, DA BI SE SPRAVIL Z BOGOM: »PRIDITE NAJPREJ VI, GOSPOD, ČAKAM VAS, VESTE, ČAKAM VAS!« – MOŽ OSUPNE, VSTOPI, A NE VE, KAJ BI POVEDAL, SAJ SE NI PRIPRAVIL ZA SPOVED. NAMESTO NJEGA JE GOVORIL PATER LEOPOLD!

     Za veliko noč 1934. leta so prijatelji pregovorili nekega moža iz Padove, da je šel z njimi k p. Leopoldu. Že več let je živel daleč od Boga. Tudi zdaj ni imel namena, da bi se spravil z Bogom. Prišel je le iz radovednosti in da bi se rešil nadležnih prijateljev. Mislil si je: Ne bom se spovedal; postavim se v vrsto z drugimi, pustim jih pred seboj. Ko bodo moji prijatelji odšli, odidem še jaz, a oni bodo mislili, da sem se spovedal. Računal je brez krčmarja. Ko je prišel ven prvi spovedanec, se je prikazal pri vratih p. Leopold, pokazal s prstom nanj in ga poklical: »Pridite najprej vi, gospod, čakam vas, veste, čakam vas!« Mož osupne, vstopi, a ne ve, kaj bi povedal, saj se ni pripravil za spoved. Namesto njega je govoril p. Leopold: »Vi niste hoteli priti, kaj. A hotel je Gospod Bog. Ne delajte si skrbi! Bom jaz povedal, kaj ste storili.« In mu je povedal vse: »To je bilo, kajne?« Ves iz sebe je mož izjecljal: »Da.« – »Zdaj se kesate, kajneda? Gotovo boste živeli kot dober kristjan. Ali ne?« – Še en »da«, toda izgovorjen iz dna srca. – »Bog Vam odpušča vse, zahvaljujem se vam, da ste prišli, naredili ste mi veliko veselje, pa še pridite, veste, pridite, pa bova dobra prijatelja!« Mož je odšel popolnoma spremenjen. Prijateljem, ki so ga spraševali, kako je bilo, je pravil: »Tisti pater ni človek kakor drugi, to je svetnik.« Od tistega dne se je pogostoma vračal k p. Leopoldu. Postala sta res dobra prijatelja.

     Povzeto po knjigi: Sv. Leopold Mandić, avtor p. Pietro Bernardi

     Sv. pater Leopold Mandić, prosi za nas!

     Odgovori
     • Hvala says:

       12. maja, 2021 at 15:45

       No, vidite 100 % dokaz, kako je BOG preko Leopolda Mandića deloval.
       Gospod je Leopoldu povedal vse grehe tega moža, da bo mož začel verovati v ŽIVEGA BOGA.

       Aleluja!

       Odgovori
     • Miro says:

       12. maja, 2021 at 15:54

       ZMEDENEMU SPOVEDANCU SE JE GLOBOKO V DUŠO VTISNILA PONIŽNOST PATRA LEOPOLDA MANDIĆA!

       Giovanni Chiavato iz Padove piše: »K spovedi nisem hodil že mnogo let. Končno sem se odločil in šel k p. Leopoldu. Bil sem nekam zbegan in zelo sem se bal. Komaj sem stopil v sobico, se je pater dvignil s stola in mi šel naproti ves zadovoljen, kakor da bi me že težko pričakoval. Rekel mi je: “lzvolite, gospod, izvolite prosim!” Tako sem bil zmeden, da sem šel in sedel v njegov naslanjač. On pa je pokleknil na tla in, ne da bi kaj rekel, poslušal mojo spoved. Šele potem sem spoznal, kaj sem storil. Prosil sem ga odpuščanja, on pa mi je smehljaje se rekel: “Nič za to, je že dobro, pojdite v miru!” Globoko se mi je vtisnila v dušo patrova ponižnost. Razumel sem njegovo obzirnost do mene. Nič mi ni rekel, iz bojazni, da me ne bi užalil. In prav s tem me je popolnoma pridobil.«

       Povzeto po knjigi: Sv. Leopold Mandić, avtor p. Pietro Bernardi

       Sv. pater Leopold Mandić, prosi za nas!

       Odgovori
       • Miro says:

         12. maja, 2021 at 16:05

         MOLITEV K SV. PATRU LEOPOLDU

         ZA DUHOVNO POMOČ

         Sveti pater Leopold. Bog te je obdaril s tolikimi zakladi milosti v korist vernikov, ki so se zatekali k tebi po duhovno pomoč. Prosim te, izprosi mi milost … in tudi, da se bom pogosto in vredno spovedoval, vedno živel v božji milosti ter se tako združen z Bogom ločil s tega sveta. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

         V ŽIVLJENJSKI STISKI

         Sveti pater Leopold, za vsakogar, ki je trpel, si imel zelo sočutno srce, rad si tolažil in pomagal. Ozri se name, ki se zatekam k tebi v svoji težavi … Prosim te, posreduj zame pri Bogu, da se me usmili in me usliši. Ali mi pa vsaj izprosi potrebno moč in tolažbo, da bom mogel, ob misli na trpečega Zveličarja in žalostno Mater božjo, svoj križ potrpežljivo nositi. Po istem Kristusu, našem Gospodu. Amen.

         Oče naš, Zdrava Marija

         Sv. pater Leopold, prosi za nas!

         Odgovori
9. Hvala says:

   12. maja, 2021 at 10:33

   Potrebno je, da razmišljamo BOŽJO BESEDO in ŽIVLJENJE IZ NJE iz nje in v zvezi s tem nam bo marsikaj POJASNJENO.
   ———————————————————————————————————————————————————

   JEZUS JE REKEL: “RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: KDOR VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU (Jn, 14, 11-12),

   To pomeni, da vsa dela, ki jih je Jezus na zemlji opravljal in še večja kot ta, pravi On sam, lahko opravlja človek. Človek, ki se odpove posvetni miselnosti, dejanjem posvetnim in skratka v celoti posvetnemu življenju, ki ne načrtuje ničesar brez Boga, ki je POSLUŠEN BOGU, POTRPEŽLJIV, PONIŽEN, ki se pusti Bogu preobraziti, pusti, da ga Gospod prečisti, mazili s Svetim Duhom itd…mu Gospod podeli oblast-avtoriteto na zemlji in moč , da opravlja dela, ki jih je delal Jezus na zemlji. Mogoče še to ni čisto razumljivo, zato je potrebno, da človek prejme novo srce in novega Duha, ki ga Bog vdihne v človeka.

   Ljudje, ki so maziljeni s Svetim Duhom, izvaja dela na zemlji PREKO NJIH SVETI DUH.

   Tako je tudi v spovednici, pri sveti spovedi. Jezus govori s svojim Svetim Duhom preko duhovnika. Včasih se niti sam duhovnik ne zaveda izrečenih besed. Bodite pozorni, kaj slišite pri sveti spovedi.
   Sveta Favstina je to zelo nazorno opisala. Če ji je bilo pri spovedi povedano nekaj, kar ni razumela, je pač sprejela to od Boga, On že ve zakaj.

   Če pozorno poslušate patra Manjackala, ki je preko videa imel seminar in molitve za OZDRAVLJENJE za Slovenijo in ostale, ki so se pridružili , boste ugotovili, kako OZDRAVLJA IN VSE PREKO NJEGA VODI IN DELA JEZUS S SVOJIM SVETIM DUHOM.

   Pri molitvi za OZDRAVLJENJE pater Manjackal prejme imena OD JEZUSA , KATERE LJUDI BO JEZUS TISTI DAN OZDRAVLJAL. Priloženo bom še enkrat poslala, da boste molili zraven za ozdravljenje, če boste seveda to želeli, saj Sveti Duh nima omejitev.

   Poimensko je pater naštel imena ljudi kot bi bral iz lista , in sicer imena ljudi, ki jih bo Jezus ozdravljal in naštel je tudi tiste, ki ne verujejo v Njegovo ozdravitev.

   Človek brez podeljene oblasti-avtoritete in maziljenja od Svetega Duha tega ne more, ker je samo človek.

   Jezus je DAL OBLAST -AVTORITETO SVOJIM UČENCEM, DA SO OZDRAVLJALI LJUDI, OBUJALI OD MRTVIH itd….

   Tudi danes JEZUS deli oblast in avtoriteto za izvajanje del na zemlji, tudi za pisanje knjig. Nekateri ljudje so CELOVITO OZDRAVELI, KO SO SAMO S SRCEM PREBRALI NAPISANO KNJIGO. Ne zdravi človek ali pa knjiga sama, AMPAK BOG , ki se poslužuje , kar je po Njegovi volji.

   Pater Manjackal je povedal na ostalih predavanjih, ki jih je vodil in vodi po svetu, da se ne pripravlja na predavanje. Človek, če hoče nekaj povedati se uči, pripravi koncept itd, Bogu tega ni potrebno. Pater Manjackal prosi Svetega Duha za vodenje, Bog mu pokaže tudi temo oz Božjo besedo v Svetem Pismu in potem on predava o tem, kar mu sporoča Sveti Duh. Saj pater kot človek ne more vedeti, kaj je značilno za določeno državo v kateri predava, niti ne more vedeti, kaj želi Gospod sporočiti. Zato mu vse sporoča Bog.

   BOG SE DEJANSKO RAZODEVA NA VSAKEM KORAKU, SAMO LJUDJE VČASIH TEGA NE VIDIMO. RAZODEL SE BO TUDI, ČE GA NEKDO OSEBNO PROSI ZA TO. Ne vidimo pa tega zaradi hitenja, posvetnega življenja in načrtovanja življenja brez Njega.

   Zato ne zametujmo kar nam Gospod dela in govori preko ljudi, ampak se Mu s vso hvaležnostjo zahvaljujmo za vse prejete darove.

   Da pa bomo lahko sprejeli milosti in darove od Boga, pa je potrebno prositi za MILOST RAZLOČEVANJA DUHOV.

   ISTA MOČ, KI JE JEZUSA OBUDILA OD MRTVIH, JE V VSEH, KI VERUJEJO, IN TO OD TRENUTKA, KI GA SVETO PISMO IMENUJE NOVO ROJSTVO. V bistvu je to krst, na poseben način pa je to tudi trenutek OSEBNEGA IN ZAVESTNEGA SPREJETJA JEZUSA V SVOJE ŽIVLJENJE KOT ODREŠENIKA IN GOSPODA.

   Odgovori
   • Hvala says:

     12. maja, 2021 at 10:36

     http://prenova.rkc.si/index.php/dejavnosti/evangelizacija-seminarji/281-pater-james-manjackal-med-nami

     Odgovori
     • Miro says:

       12. maja, 2021 at 10:49

       NAJLEPŠA HVALA ZA POSREDOVANJE TEH IZJEMNIH POSNETKOV Z ODMEVNIH SEMINARJEV PATRA JAMESA MANJACKALA. ZNOVA IN ZNOVA SE VRAČAJMO K NJEGOVIM IZJEMNO BOGATIM DUHOVNIM SPOROČILOM V SKLADU S SV. EVANGELIJEM. LE-TA NEPREDSTAVLJIVO BOGATIJO NAŠE ŽIVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA. BOGU HVALA ZA VSE, KAR NAM SPOROČA PO PATRU JAMESU!

       Odgovori
10. Miro says:

    12. maja, 2021 at 10:27

    KRIŽ JE RESNIČNOST V ŽIVLJENJU VSAKEGA ČLOVEKA. TODA VEDNO MANJ LJUDI JE, KI SO MU DORASLI. NE SPREJEMAJO GA VEČ IN NE PRENAŠAJO NJEGOVEGA BREMENA … (Phil Bosmans)

    – Pesimisti ne živijo, ker so že dolgo mrtvi. Pustili so se pokopati, še preden so umrli.

    – Ljubiti pomeni: vdihniti ljudem in stvarem življenje iz svojega lastnega srca ter jih tako oživiti.

    – Kadar kriza zatemni vse, bodo otroci luči prižgali zvezde.

    – Če delamo dobro, tega nihče ne opazi in nihče ne govori o tem. Če pa storimo le napačen korak, ga vidijo vsi, o tem je poučena vsa soseska.

    – Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi je, ki so mu dorasli. Ne sprejemajo ga več in ne prenašajo njegovega bremena. Mnogi so zato čisto na tleh. Zdravniki za živčne bolezni in psihiatri imajo vedno več dela.

    – Ob misli na smrt, ta odločilni trenutek mojega življenja, ki ga bom moral prestati popolnoma sam, se znajdem pred vprašanjem: vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina. Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga.

    – Zakaj bi izgubljal čas z nesmiselnim lovom na denar? Zakaj bi si kopičil skrbi za stvari, ki pridejo jutri? Zakaj bi se prepiral, zakaj bi sitnaril, zakaj bi se nesmiselno napenjal in zakaj bi spal, če sije sonce? Mirno si vzemi čas za srečo!

    (Phil Bosmans, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori