Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    PRED BESOM HUDIČA MOLČATI

    Pomislimo na začetek Jobove knjige, ki je tudi preroški. Bog je zadovoljen z Jobovim načinom življenja. In hudič mu pravi: ‘Seveda, če pa ima vse. Nima preizkušenj! Preizkusi ga.’ In hudič mu najprej odvzame dobrine, potem mu vzame zdravje. Job pa se ni nikoli, nikoli oddaljil od Boga. A hudič je tisti, ki deluje v besu. Vedno. Za vsakim besom je hudič, ki hoče uničiti Božje delo. Za vsako razpravo ali za neprijaznostjo, lahko da je hudič, ampak daleč, z običajnimi skušnjavami. Ta bes pa je zelo pretanjen. Pomislimo, kako se je hudič razbesnel ne samo proti Jezusu, ampak tudi s preganjanjem kristjanov. Kako je iskal najbolj prekanjena sredstva, da bi jih pripeljal do odpadništva, da bi se oddaljili od Boga. To je tisto, o čemer mi v vsakdanjem govoru pravimo, da je diabolično. Ja, to je hudičeva pamet.

    Kaj storiti v trenutku besa? Lahko se naredita samo dve stvari. Razpravljati s temi ljudmi ni mogoče, kajti imajo svoje ideje, fiksne ideje, ideje, ki jim jih je hudič posejal v srce. Slišali smo, kakšen je njihov načrt delovanja. Kaj se lahko stori? To, kar je storil Jezus: molčal je. Pretrese, ko v evangeliju beremo, da pred vsemi tistimi obtožbami, pred vsem tem, Jezus molči. Pred duhom besa, samo tišina, nikoli opravičevanja. Nikoli. Jezus je govoril, razložil je. A ko je razumel, da besede ne koristijo – tišina. V tišini je Jezus živel svoje trpljenje. To je molk pravičnega pred besom. In to velja tudi pred, recimo temu, malimi vsakdanjimi besi. Ko kdo med nami sliši, da je proti njemu neko opravljanje in se govorijo stvari in zatem ne pride ven nič. Biti tiho. Tišina. Prenašati in prestati bes opravljanja. Opravljanje je tudi bes, je družbeni bes: v družbi, v četrti, na delovnem mestu, a vedno proti nekomu. To ni tako zelo velik bes kot tisti prej, a je bes, ki hoče uničiti drugega, ker nekoga nekaj vznemirja, moti.

    Prosimo Gospoda za milost, da bi se borili proti hudemu duhu, da bi razpravljali, ko moramo razpravljati. A da bi pred duhom besa imeli pogum molčati in pustiti, naj drugi govorijo. Enako tudi pred tistim malim vsakdanjim besom, kar je opravljanje: pustiti jih govoriti. In ostati v tišini, pred Bogom.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.3.2020)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/7496

  2. Hvala says:

    KRŠČANSKO ŽIVLJENJE JE BOJ PROTI ZLU

    S TEM BOJEM SE MORA SOOČITI VSAK KRISTJAN

    PRIMER SKUŠNJAVA OBREKOVANJA

    Hudič je Jezusa skušal velikokrat. Jezus je v svojem življenju doživljal tako skušnjave kot tudi preganjanja. Kristjani, ki želimo hoditi za Jezusom, moramo to resnico dobro poznati. Tudi mi smo skušani, tudi mi smo objekt hudičevega napada, kajti duh zla noče naše svetosti, noče krščanskega pričevanja, noče, da smo Jezusovi učenci. Skušnjava hudiča ima tri značilnosti, ki jih moramo poznati, da ne bi padli v past. Kaj naredi hudič, da bi nas oddaljil od Jezusove poti? Skušnjava se začne lahno, nato raste, narašča. Potem, ko raste, okuži drugega, prenese se na drugega, poskuša biti skupnostna. In na koncu, da bi pomirila dušo, se upraviči. Raste, okuži, se upraviči.

    Prva Jezusova skušnjava se zdi skoraj kot zapeljevanje. Hudič Jezusu pravi, naj se vrže s templja, saj bodo tako vsi rekli, da je Mesija. Enako je storil tudi z Adamom in Evo. To je zapeljevanje. Hudič govori, kot da bi bil ‘duhovni učitelj’. Ko je skušnjava zavrnjena, začne rasti in se vrne močnejša. O tem je govoril tudi Jezus v Lukovem evangeliju. Ko je hudič zavrnjen, začne krožiti, si poišče tovariše in se s to tolpo nato vrne. Raste tako, da vključi druge. Ko je Jezus učil v sinagogi, so njegovi sovražniki takoj nasprotovali, da je le Jožefov in Marijin sin, tesar, da ni nikoli hodil na univerzo, da ni študiral. Takrat je skušnjava vpletla vse, da so se obrnili proti Jezusu. In vrhunec njenega upravičenja so bile duhovnikove besede, da je bolje, če en človek umre in se tako reši ljudstvo.

    Imamo skušnjavo, ki raste – raste in okuži druge. Pomislimo na primer na obrekovanje. Ko nekoliko zavidam neki drugi osebi, je ta zavist sprva le znotraj mene. Nato jo moram z nekom deliti in grem k nekomu ter mu rečem: ‘Si ti videl tisto osebo?’ Poskuša rasti in okuži drugega. Ter nato še tretjega. To je mehanizem obrekovanja in mi vsi smo bili skušani, da bi obrekovali. Morda kdo od vas ne, če je svetnik. Tudi jaz sem bil skušan, da bi obrekoval! To je vsakdanja skušnjava. A začne se tako, blago. Bodimo pozorni, kadar v srcu začutimo nekaj, kar se bo končalo tako, da bo uničilo druge. Bodimo pozorni, kajti če tega ne bomo pravočasno ustavili, bo zraslo in okužilo. Iz kapljic vode bo nastalo morje, ki nas bo pripeljalo le do tega, da bomo začeli upravičevati zlo. Tako kot so se upravičili tisti v sinagogi, ki so trdili, da je bolje, če en človek umre za celo ljudstvo.

    Vsi smo skušani, kajti zakon duhovnega življenja, naše krščansko življenje je boj. Je boj! Zakaj vladar tega sveta – hudič – noče naše svetosti, noče, da bi hodili za Kristusom. Morda kdo od vas lahko reče: ‘Toda, oče, kako ste staromodni! Govoriti o hudiču v 21. stoletju!’ Ampak, pazite, ker hudič je! Hudič obstaja! Tudi v 21. stoletju! Ne smemo biti naivni! Moramo se naučiti iz evangelija, kako se proti njemu boriti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.4.2014)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/1906

  3. Hvala says:

    OBREKOVANJE JE JEZIK HUDIČA

    Obrekovanje je jezik, ki se v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan jezik, kajti je jezik hudiča, ki ločuje, saj bratje postanejo sovražniki. To je past, to so razprtije.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/obrekovanje-je-jezik-hudica

  4. Hvala says:

    HUDIČ SE SKRIVA SREDI NAŠIH ZAMER. ODPUŠČATI NI LAHKO

    Vendar pa odpuščati ni lahko. Naše sebično srce se namreč vedno oklepa sovraštva, maščevanja, zamer. Vsi smo že videli družine, ki so uničene zaradi mržnje, ki se prenaša iz roda v rod. Brate, ki se niti pred krsto katerega od staršev ne pozdravijo, ker ohranjajo stare zamere. Zdi se, da je navezanost na sovraštvo močnejša kot navezanost na ljubezen: lahko bi rekli, da je prav to zaklad hudiča. On se vedno skriva sredi naših zamer, sredi naših sovraštev in jim daje rasti, ohranja jih zato, da bi uničeval. In velikokrat uničuje zaradi majhnih stvari. Prav tako se želi uničiti tega Boga, ki ni prišel, da bi obsodil, ampak odpustil; Boga, ki se je sposoben veseliti grešnika, ki se približa, in vse pozabiti.

    ODPUŠČANJE JE POGOJ ZA VSTOP V NEBESA

    Obstajajo ljudje, ki živijo tako, da obsojajo ljudi, o njih slabo govorijo, nenehno blatijo svoje sodelavce, sosede, sorodnike, ker ne odpustijo določene stvari, ki so jim jo storili ali pa samo nečesa, kar jim ni bilo všeč. Izgleda, da je bogastvo, ki je lastno hudiču, prav to: zasejati ‘ljubezen’ do ne-odpuščanja, živeti navezani na ne-odpuščanje. Odpuščanje je namreč pogoj za vstop v nebesa.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/7473

  5. Miro says:

    JEZUS GOVORI, DA JE PRIŠLA ZANJ VELIKA IN ODLOČILNA URA, TO JE URA, KO BO V NJEJ OČE PROSLAVIL NJEGA, ON PA OČETA!

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 17,1-11)

    Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga:

    V človekovem življenju se zvrsti mnogo ur. Nekatere so zamujene, druge minejo, da sami ne vemo, kdaj. Ene napolnimo z dobrimi deli – ko bi le bilo dosti takšnih ur – , druge z grešnimi dejanji – srečni bi bili, če takšnih ur sploh ne bi bilo. Pridejo tudi ure, ki se v njih odloča o velikih rečeh za nas in za druge, za čas in za večnost.

    Jezus govori, da je prišla zanj takšna velika in odločilna ura. Ura, ko bo v njej Oče proslavil njega, on pa Očeta. Ta ura je bila določena že v večnosti, zaradi nje je prišel na svet. Trideset let je čakal nanjo v Nazaretu, zadnja tri leta se je nanjo še posebej pripravljal. Sedaj je ta ura tu. Ura, v kateri bo najbolj dokazal, kako ljubi Očeta in ljudi – to bo obenem ura, ko se bo čutil najbolj zapuščenega od Očeta in od ljudi. Ura, ko se bo zlo z vsemi silami zarotilo zoper Boga in zoper človeštvo. Ura, v kateri bo ljubezen slavila zmago nad sovraštvom, življenje nad smrtjo, dobro nad zlom. Največja ura za človeštvo in za stvarstvo, ura vseh ur, ura, v katero se stekajo vsi časi in vsi vekovi. Ura, v kateri bo Bog umrl, da bi svet, ki je bil mrtev, oživel.

    Jezus svoje ure ni zamudil. Molil je zate in zame, da tudi midva svoje ure ne bi zamudila.

    Povzeto po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni do nas grešnikov. Pomagaj mi s svojo milostjo, da se bom osvobodil duha sebičnosti in zagledanosti vase, ter se svobodno odprl odrešenjskemu delovanju Božje ljubezni. Naj bom vedno tesno povezan s Teboj in Očetom.

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    SVETI DUH
    ——————-
    Moč Cerkve ni človeška, ampak BOŽJA . ZATO CERKEV NE MORE BITI UNIČENA, ONA JE NEUNIČLJIVI ORGANIZEM, ONA JE ŽIVI JEZUS KRISTUS SKOZI ZGODOVINO ČLOVEŠTVA. CERKEV JE NAMREČ ODETA V MOČ SVETEGA DUHA, JE DELO SVETEGA DUHA, VODI JO SVETI DUH, JE POD NJEGOVO MOČJO IN ZAŠČITO.

    SVETI DUH NAS NE OSVOBAJA OD BOJEV , STISK, SKUŠNJAV, GREHA. ON NAM DAJE MOČ, DA ZMAGUJEMO V TEŽAVAH, SKUŠNJAVAH , GREHIH IN STISKAH.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SVETI DUH NAS UVAJA V VSO RESNICO

    Razodeva nam torej tudi tisto, kar ni zapisano v Svetem pismu, in to je tradicija Cerkve.

    Božji Duh spreminja ljudi , spreminja jih v Božje služabnike.

    Veliki preroki, kot so bili Samuel ali Mojzes, Izaija, Jeremija, Ezekiel in Danijel, SO DOŽIVLJALI SVOJE UVAJANJE V PREROŠKO SLUŽBO TAKO, DA JIH JE ZAJEL BOŽJI DUH IN DA JIH JE CELO FIZIČNO SPREMENIL.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    BOŽJI DUH JE GOVORIL PO TEH LJUDEH. ONI SO KANALI, PO KATERIH SE BOŽJA BESEDA IN BOŽJA MOČ SPUŠČATA NA ZEMLJO. SVETI DUH JIH NAMREČ USPOSABLJA, DA BODO MOST MED BOGOM IN ČLOVEKOM.

    ONI SO NA NEK NAČIN ŽIVA NAVZOČNOST BOGA MED LJUDMI. NJIHOVO OBLIČJE JE OBRNJENO K BOGU IN ZATO LAHKO BOG GOVORI PO NJIH.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Samo v Svetem Duhu lahko delamo Jezusova dela. Jezus pravi . ČE SE KDO NE RODI OD ZGORAJ, NE MORE VIDETI BOŽJEGA KRALJESTVA.

    Jezusova priča je mogoče postati šele tedaj, ko se odenemo v moč SVETEGA DUHA. Sveti Duh je torej tisti, ki v nas Jezusove besede uresničuje, ali jih spreminja v življenje. TO POMENI, DA JE EVANGELIJ NEMOGOČE URESNIČEVATI BREZ SVETEGA DUHA. SVETI DUH ODSTRANJUJE S ČLOVEKA VSE TISTO, KAR PRINAŠA NEMIR. Sveti Duh čisti in umiva, osvobaja od mržnje in sovraštva, vojn in nesreč. TO POMENI, DA POSTAJAMO KRISTALNO BISTRI, SVEŽI , ČISTI, NOVI TRANSPARENTNI, ISKRENI.

    Jezus pravi, da Bog svojega Duha ne daje čez mero. Sv. Pavel pravi, da po MERI NAŠE VERE.
    TO POMENI, KOLIKOR SE ODPREMO DUHU, DA DELUJE V NAS, TOLIKO DOBIVAMO SVETEGA DUHA (Tomislav Ivančić-Verujem v Svetega Duha) .
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Zelo pomembno zapomniti si je, DA BO VSAK ČLOVEK PREJEL TOLIKO SVETEGA DUHA, KOLIKO SE BO ODPRL DUHU, DA DELUJE ON V ČLOVEKU. Če človek podari svoje življenje v celoti BOGU, JE BOG GOSPODAR NJEGOVEGA CELOTNEGA ŽIVLJENJA, načrtuje z Bogom, nima samovoljnih odločitev, gleda z Božjimi očmi.

  7. Hvala says:

    SATANOVI SLUŽABNIKI

    Satan ima že v oblasti veliko večino človeštva- VSE, KI ŽIVIJO V UPORNIŠTVU DO BOGA.
    Pismo Efežanom 2,2 ga opisuje kot “duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti. “Večina tej ljudi se ne zavedajo svojega dejanskega stanja. SILE, KI JIH NE RAZUMEJO IN JIH NE MOREJO NADZOROVATI, JIH PREPROSTO PREMETAVAJO SEM TER TJA.

    Med njimi pa so tudi ljudje, ki so se namenoma odprli satanu, čeprav se mogoče ne zavedajo njegove resnične osebnosti.

    V iskanju moči in materialnih dobrin sistematično uporabljajo nadnaravne sile, ki jih je satan sprostil vanje. Skoraj vse kulture poznajo takšne satanove služabnike in jih imenujejo z mnogimi različnimi izrazi.
    JEZUS je naš glavni vir informacij o satanu. KO JE POSLAL DVAINSEDEMDESET UČENCEV, DA PRIPRAVIJO POT PRED NJIM, SO SE VRNILI VESELI REKOČ:

    “GOSPOD, CELO DEMONI SO NAM POKORNI V TVOJEM IMENU.”

    Jezus ni zanikal niti obstoja satana niti njegove moči. Toda svojim učencem je obljubil, da BODO Z OBLASTJO , ki jim jo je podelil, zmagovali nad satanovo močjo, in da bodo zavarovani pred vsemi njegovimi uničevalnimi načrti.

    PREKLETSTVA SO ENO GLAVNIH OROŽIJ, KI JIH SATANOVI SLUŽABNIKI UPORABLJAJO ZOPER BOŽJE LJUDSTVO.

    To je slikovito prikazano v zgodbi Balaka in Bilema od 22. do 24. poglavja 4. Mojzesove knjige (Iz knjige Blagoslov ali prekletstvo)

  8. Miro says:

    5 NAVAD, KI ZAVIRAJO NOTRANJE OZDRAVLJENJE – BLOKADE NAS NEVTRALIZIRAJO, USTVARIJO PLAST LAŽNE ZAŠČITE, KI OVIRA NAŠE ŽIVLJENJE (Aleteia)

    Vemo, da na tem potovanju nismo sami, da imamo odličnega tolažnika, to je Svetega Duha. Z njim moramo ustvariti več intimnosti, kajti Jezus nam je rekel, da bo Tolažnik, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v njegovem imenu, prišel in nas učil vsega, kar je Jezus povedal (Jn 14,26).

    To pomeni, da bomo rasli v našem čustvenem in duhovnem življenju. Zato moramo v vsaki situaciji svojega življenja prositi Svetega Duha, da nam pomaga, naj nam ne dovoli, da delamo napačne stvari.

    Več o tem prispevku na:
    https://si.aleteia.org/2021/05/18/5-navad-ki-zavirajo-notranje-ozdravljenje/

    PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Naj nam Sveti Duh pomaga, da bomo v Njegovi moči spolnjevali presveto Božjo voljo!

  9. Miro says:

    KAKO NENADZOROVANA JEZA LAHKO ODPRE VRATA HUDIČU (Aleteia)

    Jeza ni slabo čustvo. Želja po pravičnosti je hvalevredna in občutki jeze lahko včasih spodbudijo naša prizadevanja, da bi zaščitili svojo družino ali pa najranljivejše člane družbe. Toda če jeza prestopi meje in jo izpustimo izpod nadzora, lahko postanemo ranljivi za hudiča, v najslabšem primeru nas ta lahko celo obsede.

    Sv. Pavel nas v pismu Efežanom odkrito svari: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču.« (Ef 4,26-27).

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/09/12/kako-nenadzorovana-jeza-lahko-odpre-vrata-hudicu/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

    Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
    vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
    ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
    milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
    izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
    nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
    miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
    mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
    in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
    k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
    (vir: aleteia.si)

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja