Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   21. maja, 2021 at 11:49

   PREVZETNOST – PREJ BODO ROŽE VZCVETELE NA TEJ SUHI PALICI, KOT BO BOG …

   Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot svetnik, v zadnjem času pa ga je mučila skušnjava ošabnosti. Ko so ga začele napadati te skušnjave, je nekega jutra odšel proti bližnji cerkvi. Sedel je na breg reke in zagledal moža, ki se mu je bližal in grenko jokal.

   Ko se mu je približal, je puščavnik spoznal znanega razbojnika, ki je bil strah in trepet okoliških krajev. Ko se mu je razbojnik približal, se je pobožni mož začel umikati. Ta pa je padel k njegovim nogam, izpovedal svoje zločine in želel vedeti, če lahko računa na odpuščanje.

   Puščavnik je bil zelo razburjen, ko je slišal celo vrsto tako velikih grehov. Ko pa jih je primerjal s svojim nedolžnim in krepostnim življenjem, je začel ošabno in ogorčeno vpiti: »Na odpuščanje računaš, hudobni grešnik? Prej bodo rože vzcvetele na tej suhi palici, kot bo pravični Bog odpustil tvoje tako velike grehe!«

   Ko je to rekel, se je obrnil in pustil ubogega grešnika na pragu obupa. Puščavnik še ni niti dobro začel poti, ko je palica, ki jo je držal v roki, začela poganjati korenine. Poskušal jo je izruvati, a je ni mogel in čedalje bolj trdno je stala v zemlji. Nato je zagledal v njej cvetne popke, ki so začeli postajati vse številnejši, dokler niso suhe palice pokrivale čudovite rože. Takrat je zaslišal šepetajoči glas: »Prej bodo rože vzcvetele na tej suhi palici, kot bo Bog zavrnil milost skesanemu grešniku in jo dovolil ošabnemu.« Tedaj je puščavnik stekel nazaj k grešniku in se spravil z njim.

   »A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi«. (Ps 86,15)

   »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost«. (Jk 4,6)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   PONIŽNOST

   Vsak človek naj bo v strahu,
   ves svet naj trepeče
   in nebo naj se raduje,
   kadar je na oltarju
   v duhovnikovih rokah Kristus,
   Sin živega Boga.
   O čudovita visokost
   in pretresljiva ljubeznivost!
   O vzvišena ponižnost!
   O ponižna vzvišenost,
   da se Gospod vesoljstva,
   Bog in Božji Sin
   tako poniža,
   da se zaradi našega zveličanja
   skrije pod neznatnim koščkom kruha!
   Poglejte, bratje, ponižnost Boga
   in izlijte pred njim svoja srca (Ps 61,9);
   ponižajte se tudi vi,
   da vas bo povišal (1 Pt 5,6).
   Nič naj torej od svojega ne pridržite sebi,
   da vas popolnoma sprejme On,
   ki se vam vsega daje.
   (sv. Frančišek Asiški)

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   21. maja, 2021 at 11:39

   VERI PRIPADA GOTOVOST, VEČJA GOTOVOST KAKOR PA VSAKEMU ČLOVEŠKEMU SPOZNANJU, KAJTI VERA SE OPIRA NA SAMO BESEDO BOGA, KI NE MORE LAGATI. RES JE, RAZODETE RESNICE SE MOREJO ČLOVEŠKEMU RAZUMU IN ČLOVEŠKEMU IZKUSTVU ZDETI TEMNE, TODA »GOTOVOST, KI JO DAJE BOŽJA LUČ, JE VEČJA OD TISTE, KI JO DAJE LUČ NARAVNEGA RAZUMA«, POJASNJUJE SV. TOMAŽ AKVINSKI. (odlomek iz KKC)

   Samo po milosti in z notranjo pomočjo Svetega Duha je mogoče verovati. Nič manj resnično je, da je vera pristno človeško dejanje. Zaupati Bogu in držati se resnic, ki jih je razodel, ne nasprotuje ne človekovi svobodi ne njegovemu razumu. Že v človeških odnosih ne nasprotuje našemu lastnemu dostojanstvu, če verjamemo to, kar nam drugi ljudje povedo o sebi in svojih namenih, in če zaupamo njihovim obljubam (na primer ko se mož in žena poročita), da bi tako vstopili v medsebojno občestvo. Potemtakem je toliko manj nasprotujoče našemu dostojanstvu, če »Bogu, ki se razodeva, izkazujemo z vero popolno pokorščino razuma in volje« (1. vat. koncil: DS 3008) ter vstopimo tako v notranje občestvo z njim. (iz Katekizma katoliške Cerkve)

   Več o značilnostih vere na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/III-znacilnosti-vere/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Irena says:

   21. maja, 2021 at 9:01

   V zadnjem času se mi je nakopičilo toliko problemov in preizkušenj zato prosim za molitev,predvsem za božje usmiljenje.Partner ima oba kolka okvarjena,sama sem si zlomila rebra,sin,ki ima s.p. ima težave,ker ga ne more nobeden od naju voziti,sam pa nima izpita in je depresiven.Moja sestra za katero skrbim je od mene oddaljena preko 100 km in sedaj ne morem k njej zaradi mojega zdravstvenega stanja.Zelo rada pomagam vsem,sočustvujem z trpečimi. Veliko molim. Prosim vsemogočnega Boga ,mater Marijo, svetega Jožefa,vse svetnike,predvsem sv. Juda Tadeja za razrešitev nastale situacije.

   Odgovori
4. Miro says:

   21. maja, 2021 at 7:47

   KRŠČANSKA PONIŽNOST ZDRUŽUJE DVE SKRAJNOSTI: ČLOVEKOVO ŠIBKOST IN MOČ BOŽJE MILOSTI (Tomaš Špidlik)

   – Uslišana je tista molitev, ki je v skladu z glasom Svetega Duha, ne pa z zahtevami naše glave.

   – Duša se mora gledati v zrcalu lastne vesti, ne zato, da bi ostala zaprta vase, ampak z edino mislijo, da bi ugajala Bogu.

   – Nevarnosti in nesreče nas ženejo k iskanju pomoči od zgoraj. Mornarji so v starih časih rekli: “Naj utone, kdor ne zna moliti!” Podobno velja tudi za življenjske viharje.

   – Kdor ne zna oceniti svojih konkretnih možnosti, ima vedno težave tudi z možnostmi drugih. Ali zahteva od njih preveč ali pa premalo.

   – Krščanska ponižnost združuje dve skrajnosti: človekovo šibkost in moč božje milosti. Podobna je drevesu, ki postavlja svoje korenine v globino, da bi raslo visoko.

   – Boga-Ljubezen more spoznati samo tisti, ki ljubi. Izkustvo vzajemne ljubezni je najboljše “spoznanje”.

   – Najbolj gotov dokaz ponižnosti lahko vidimo v tem, da človek prepozna svoj greh. Kdor obsoja samega sebe, je na začetku duhovne modrosti.

   (Tomaš Špidlik, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   20. maja, 2021 at 20:44

   IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE NE POMENI SEBE PONIŽATI, AMPAK SEBE V NAJVEČJI MERI IZPOLNITI!

   Bralec Žan je zaprosil za odgovor na naslednja vprašanja glede izpolnjevanja Božje volje (Ognjišče, Pisma, 2019):

   »Prosim za obširnejši odgovor, kaj pomeni za kristjane izpolnjevanje Božje volje? Nimam dovolj verske izobrazbe, pa želim več zvedeti in me vaš odgovor zelo zanima. Sem pa doslej zasledil nekaj misli o tem. Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božjo voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne naše, človeške volje. In On bo blagoslovil vse, za kar se odločamo in kar delamo. Če si namreč z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti. Toda kako to uskladiti z življenjem? Ali pomeni izpolnjevanje Božje volje sebe ponižati, zavreči? Ali se ne človek uresniči, če izpolni svoje želje v življenju, oz. svojo voljo? Zame pa izpolnjevanje Božje volje pomeni ljubezen, usmiljenje, samaritanska pomoč ubogim, sočutje, ki vodi k pravičnosti, odpuščanje in življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih za druge ljudi.«

   Dr. Marjan Turnšek je na ta vprašanja takole odgovoril:

   »Želja izpolniti Božjo voljo, je nadvse hvale vredna in naj bi bilo pravzaprav nekaj najbolj osnovnega, oziroma temeljnega v življenju kristjana – na svoj način pa vsakega človeka (pa naj to svoje hrepenenje tako imenuje ali ne). Ta izraz sorazmerno pogosto tudi uporabljamo, saj rečemo “naj se zgodi Božja volja”, v očenašu molimo, da bi se zgodila “Očetova volja”; ali pa pripomnimo, da je “pač bila takšna Božja volja”, ko se zgodi kaj nerazumljivega.

   Hkrati pa je prav, da se zavedamo, da je takšno izražanje tudi skrivnostno. Največ nam je o tej resničnosti razodel Jezus z učlovečenjem. Sorazmerno že zgodaj je Cerkev učila, “da ima Kristus dve naravni volji in dve naravni dejavnosti, Božjo in človeško, ki si ne nasprotujeta, ampak sodelujeta tako, da je učlovečena Beseda v pokorščini svojemu Očetu človeško hotela vse, kar je skupaj z Očetom in Svetim Duhom po Božje odločila za naše zveličanje. Kristusova človeška volja ‘je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveč se podreja njegovi Božji in vsemogočni volji’.” (KKC 475) Iz tega verskega prepričanja Cerkve lahko zaznamo, da izpolnjevanje Božje volje ne pomeni “sebe ponižati, zavreči”, ampak prav nasprotno, sebe v največji meri izpolniti. Reči, da se “človek uresniči, če izpolni svoje želje v življenju, oz. svojo voljo”, če je to mišljeno v nasprotju s tem, kar želi Bog za nas, bi pomenilo, da sebe postavljamo nad Boga in tako sebe, svoja spoznanja in odločitve postavljamo za malika. Kajti v nobenem primeru, tudi če bi tako mislil in ravnal, človek ni Bog. Ob Jezusu pa lahko zaznamo, da je mogoče človeška hrepenenja, želje in odločitve uskladiti s tem, kar je Bog pripravil za nas, ko nas je ustvaril. To zahteva določeno prečiščevanje naše notranjosti, a potem pride do tega, da resnično želimo to, kar je po Božje prav za nas, saj je vse drugo zmota, laž o človeku. Hudobni duh in zlo, ki je aktivno navzoče v svetu, nas želi zvabiti prav v takšno mišljenje in ravnanje, ki bi bilo nasprotno Božjemu hotenju,« je zapisal dr. Marjan Turnšek.

   Celoten odgovor dr. Marjana Turnška si lahko preberete na:
   https://revija.ognjisce.si/pisma/21931-izpolnjevanje-bozje-volje-ne-pomeni-sebe-ponizati-ampak-sebe-v-najvecji-meri-izpolniti

   Božje usmiljenje navzoče v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     21. maja, 2021 at 6:50

     Res je. Pa na kakšen prebrisan način hudobec zastruplja leta in leta človekov um. O zastrupljenem umu oz. o napačnem mišljenju o Bogu je veliko pisala tudi Joyce Meyer v knjigi Bitka v umu. Sama je imela s tem velike probleme. Proti temu se je potrebno boriti s vso silo, Bogu izročati misli, kajti dokler um ni usklajen s srcem ne gre.

     Odgovori
6. Hvala says:

   20. maja, 2021 at 19:59

   DALA JE VSE, KAR JE POTREBOVALA ZA ŽIVLJENJE-VDOVIN DAR, DVA NOVČIČA-KAJ TO POMENI?

   BOGU ZAUPATI SVOJE ŽIVLJENJE-VSE KAR POTREBUJEM

   Če pogledamo, uboga vdova ni dala s sebe obleke, niti ni prodala stanovanja. Ne gre toliko za vsoto, kakor za držo. Bogu je izročila sebe, izrazila mu je globoko zaupanje, vero, da on poskrbi. Kaj to pomeni za naše vsakdanje življenje? Da postrgamo, če imamo kaj na banki? Ne! Da kaj prodamo? Tudi ne. Ampak da se vprašamo, NA ČEM GRADIM JUTRIŠNJI DAN. Na lastni moči in gotovosti, kakor farizeji ali v zaupanju v dobrega nebeškega Očeta, ki bo poskrbel za nas.

   Vi ste gotovo v življenju morali že marsikdaj zaupati Bogu, da bo poskrbel, da bo prav, in verjamem, da ste mu. Tako je pogosto v zakonskem življenju, ko mnoge stvari niso obvladljive. Podobno je pri vzgoji, pa v službi ali prijateljstvih. Zgled uboge vdove nas vabi, naj vsak dan znova, še posebej pri sveti maši, Bogu izročimo svoje življenje, odnose in delo. Vemo, da bi včasih radi imeli vse v svojih rokah, a to ni dobro. Koliko je nemirnih, obupanih in depresivnih ljudi iz preprostega vzroka – nezaupanje, da bo Bog poskrbel. Koliko je nepotrebnega naprezanja, da bi si zagotovili vse, pa to preprosto ni v naši moči.

   Vsako obdobje ima svoje skrbi. Izročati Bogu vse, kar potrebujemo za življenje, je velika modrost zaupanja. Izvira iz hvaležnosti, prinaša veselje in daje svobodo. Tega danes še kako potrebujemo:

   – otroci so vpeti v šolski sistem in tekmovanje z vrstniki, ali so dovolj dobri ali ne …

   – mladi se bojijo, da ne bodo dobili partnerja, vernim je še težje najti primernega …

   – starši se bojijo, kako bo v službi, kako bodo sprejemali nova rojstva …

   – starejši pogosto živijo v strahu, kdo bo poskrbel zanje, ko bodo onemogli itd.

   Bogu IZROČITI VSE , kar potrebujemo za življenje, pomeni zaupati Bogu svoje življenje. Od njega smo ga prejeli kot dar in samo On lahko resnično poskrbi za nas. Če bomo po farizejsko stavili nase, se postavljali s svojo močjo, bomo razočarani. Če bomo gojili zaupanje, nas Bog zagotovo ne bo razočaral. Nadaljujmo torej vajo v hvaležnosti, na katero nas je spomnila pretekla nedelja. Naj nas hvaležnost utrjuje v zaupanju. Izročajmo Bogu vse, on bo poskrbel za nas.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/6383

   Odgovori
7. Hvala says:

   20. maja, 2021 at 19:37

   LAKOMNOST

   Lakomnost je brezglava želja po tem, da bi imeli še več in še več in še več, pa naj gre za denar, materialne dobrine ali naše odnose. Njeno nasprotje je skromnost. To pomeni, da smo zadovoljni z malim: da ne kupujemo več kot pojemo, da ne prosimo več kot potrebujemo, da stare obleke ne zamenjamo z novo, če je stara še uporabna in lepa.

   ZA VSE LJUDI NA SVETU JE DOVOLJ PROSTORA, DENARJA, HRANE, VSEGA. KO BI LE ZNALI DELITI IN SE MED SABO NE DELILI NA MOJE IN TVOJE (Mirenski grad).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ljudje smo na zemlji najemniki. Vse kar posedujemo je od Boga. Če ima nekdo avto, hišo, službo, družino itd….vse je dar od Boga, da si ne bi kdo lastil, kajti že Sveti Pavel je rekel: Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?(1 Kor 4, 7 ).

   Odgovori
8. Janez says:

   20. maja, 2021 at 19:02

   Kdo je lazarist in misijonar Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju?
   Pedro Opeka se rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu v Argentini. Leta 1966 je stopil v misijonsko družbo lazaristov. Med leti 1968 in 1970 je na Teološki fakulteti v Ljubljani študiral teologijo, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje še danes. Posveča se humanitarnemu delu. Približal se je ljudem, ki živijo na smetiščih glavnega malgaškega mesta Antananarivo. Posebno skrb namenja otrokom. Ljudi povezuje in jim pomaga na poti samozaupanja. Zanje išče delo in jim pomaga sprejeti delovne navade. Skupaj z njimi je začel graditi stanovanja, vasi, šole, športne dvorane in cerkve. V programe za izhod iz revščine, ki jih je razvil, je bilo doslej vključenih približno 100.000 najrevnejših. V vaseh, ki so jih skupaj zgradili, danes živi okoli 20.000 ljudi, pri čemer se dotok revežev v vasi se še ni ustavil. K uspehu je pripomogel splet več dejavnikov: Opekova inkulturacija v malgaško okolje, izostren čut za pravičnost in metoda dela, ki temelji na neposrednem, spoštljivem in globoko etičnem odnosu do ljudi. Pedro Opeka je ustanovitelj dveh humanitarnih združenj: leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa (v prevodu pomeni dobri prijatelji) v Antananarivu, leta 1994 pa tudi Antenne Akamasoa v Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja.

   S sodelavci združenj je zgradil več vasi in centrov: leta 1990 vas Antolojahary s šolo za 980 otrok; leta 1991 center Manantenasoa z osnovno in srednjo šolo ter kuhinjo za 2500 otrok; 1992 center Andralanitra na mestnem odlagališču smeti z osnovno in srednjo šolo in s kuhinjo za 1950 otrok; leta 1993 center Mahatsara z osnovno šolo za 750 otrok; leta 1997 center Safata v Fianarantsoi. V letu 2008 je začel graditi dodatno šolo v Antananarivu. Trenutno je v šolah, ki sta jih združenji zgradili, okrog 9000 otrok. Otrokom poleg šolanja vsak dan ponudi tudi obrok riža.

   Pedro Opeka in Akamasoa na Madagaskarju
   »To je zgodba peščice ljudi, ki so bili prepričani, da revščina ni sad slučaja, temveč žalostna resničnost, ki ima svoje vzroke v mentaliteti ljudi in brezupnem gospodarskem stanju dežele.«
   Slovenski misijonarji in misijonarke so na Madagaskarju naredili veliko dobrega. In gotovo je, da še vedno delajo, čeprav je veliko tega narejenega na skrivnem in prepuščeno Božji sodbi in spominu tistih, ki jim je bilo pomagano. Za vso dobroto lahko rečemo skupaj z evangelistom Janezom: »Če bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« ( Jn 21,25)
   Vsekakor pa je prav, da se dotaknemo dela misijonarja Petra Opeke, katerega delo je dobilo plačilo v mnogih svetlih in nasmejanih očeh najrevnejšega sloja prebivalstva na Madagaskarju.

   Združenje Akamasoa
   Peter je spoznal, da sam ne bo kos temu morju zla. Okoli sebe je začel zbirati nekdanje someščane iz Vangaidrana, ki so študirali v glavnem mestu. Skupaj so začeli obiskovati ljudi in spoznavati njihovo bedo, ter poskušali najti rešitve. Da bi imel njihov trud solidnejšo, resnejšo podlago, je Peter skupaj s temi študenti ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, kar pomeni »Dobri prijatelji«. 1990 leta je bilo združenje uradno priznano pred državo. Cilji združenja so bili v okviru skopo odmerjenih sredstev, naslednji:
   – materialno in moralno pomagati najbolj ubogim;
   – ubogim družinam omogočiti, da pridejo do dostojnega stanovanja;
   – pospeševati humanitarni in gmotni napredek.
   Za zastavljene cilje pa so bila potrebna tudi gmotna sredstva. Peter se je obrnil po pomoč k mnogim dobrodelnim organizacijam iz razvitega sveta. S trdim in vztrajnim delom društva Akamasoa in ljudi – smetiščarjev in vseh drugih revežev glavnega mesta, s pomočjo mnogih dobrodelnih organizacij in ljudi dobre volje je v desetih letih nastalo delo, ki mu v svetovnem merilu težko najdemo primerjavo.

   Papež pri misijonarju Opeki v naselju za reveže Akamasoa
   Papež Frančišek je na Madagaskarju septembra 2019 obiskal tudi naselje za reveže Akamasoa, v katerem deluje slovenski misijonar Pedro Opeka, ki se je skupaj z več tisoč zbranimi na slovesnosti pridružil svetemu očetu. “Akamasoa je izraz božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom,” je dejal papež. Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, da je poslušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivi znaki, kot je vznik te vasi. Vsak kotiček teh četrti, vsaka šola ali ambulanta, je spev upanja, ki postavi na laž in utiša vsako vdanost v usodo. Recimo z vso močjo: uboštvo ni stvar usojenosti, je še dejal papež Frančišek v Akamasoi, kjer ga je v cerkvi pričakalo več tisoč mladih. Mladim je dejal, naj se nikoli ne predajo pred pogubnimi učinki revščine. “Nikoli ne popustite pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. To delo, ki so ga izvršili vaši predniki, je pred vami, da ga nadaljujete. Moč za to boste našli v vaši veri in v živem pričakovanju,” je dejal. Zatem se je odpravil še med delavce v bližnji kamnolom, da bi podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.

   Pred milijonom vernikov papež Frančišpek proti izključevanju in egoizmu
   Dopoldne je na obisku papež Frančišek nagovoril okoli milijon vernikov, ki so se zbrali pri maši na stadionu severno od glavnega mesta Antananarivo. Opozoril je pred socialnim izključevanjem ter izkoriščanjem narodne pripadnosti ali vere za lastne namene ter se zavzel za kulturo bratstva in sožitja. Papež je zbrane opomnil, da trpljenje ljudi ni v božjem načrtu. “Ko sorodnost postane odločilno merilo za vse, kaj je prav in dobro, hitro pride do tega, da se upravičuje ali celo razglaša za svete določene vzorce obnašanja, ki vodijo do kulture privilegijev in ekskluzivnosti,” je dejal. Pri tem po njegovih besedah grozi zapiranje v lastne majhne svetove, ki puščajo malo prostora za druge.

   Danes na Madagaskarju skupnost Dobri prijatelji ni le naselje, kjer na nekdanjem smetišču živi okrog 25.000 ljudi, temveč organizacija, ki revežem pomaga po vsem Madagaskarju. Gradijo šole, ambulante, porodnišnice, pogozdujejo zaradi sečnje opustošene pokrajine, učijo sonaravnega kmetijstva in poskušajo ljudi na podeželju prepričati, naj ne iščejo boljšega življenja v mestih, kjer lahko hitro postanejo smetiščarji in zgodba se ponovi. Da bi izboljšali podhranjenost, so celo začeli gojiti alge spiruline in jih predelovati. Pedru Opeki pomaga 517 zaposlenih iz različnih plemen. Od zdravnikov, socialnih delavcev, učiteljev, inženirjev, tehnikov, prav tako slovenski misionarji in drugi prostovoljci. Zgledujmo se po dobrih primerih in zgledih, kajti kjer je Volja in Božji Blagoslov, tam je Pot!

   https://katoliska-cerkev.si/kdo-je-pedro-opeka

   Odgovori
9. Janez says:

   20. maja, 2021 at 18:47

   VESELJE V BOGU
   Veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja. Amen. Janez

   Molitev VESELJE V BOGU
   Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
   Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
   ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
   Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
   kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
   ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
   nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
   Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
   In od tam izžareva vse dni,
   ne le kakšen hip.
   Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
   Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
   je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
   da nam zastavlja pomembna vprašanja.
   Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
   na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
   med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
   v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
   Naše veselje, je veselje v Bogu.
   Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
   Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
   Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
   ki nas v življenju begajo in tlačijo.
   Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
   kljub bridkostim in težavam tega sveta.
   Kdo bi se danes mogel veseliti,
   če ne prav mi, ki trdno verujemo,
   da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
   Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!
   Molitev Paul Roth

   Ker imamo kristjani vse potrebne podlage in argumente v upanju, ljubezni in Božji Dobroti imamo tudi več razlogov za iskreno veselje. Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok na Zemlji, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili Veseli kristjani in Dobri Ljudje. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj. Božja Volja naj se zgodi ne moja človeška. Amen.

   Odgovori
10. Miro says:

    20. maja, 2021 at 18:03

    SV. BERNARDIN SIENSKI JE BIL DO SEBE SKRAJNO ZAHTEVEN IN NIKDAR NI OD NIKOGAR ZAHTEVAL, ČESAR NI PREJ SAM PRESKUSIL – BIL JE TIH IN SKROMEN, PA TUDI NEIZPROSNO ODLOČEN V NASTOPU, KADAR JE BILO POTREBNO!

    Kot izjemnega govornika so sv. Bernardina Sienskega vabili na vse strani in povsod je nastopal kot božji sel in zastopnik božjega reda na zemlji. Njegova beseda je bila silno stvarna, ostro naperjena zoper vsako zlo in zavzeta za božjo pravico in resnico, za božjo ljubezen in človeško plemenitost. Kot pridigar je prepotoval vso srednjo in severno Italijo. Povsod je njegova navdušena, jasna in odločna beseda rodila kar vidne sadove spreobrnjenja. Ker je bil glasnik Najvišjega, se ni plašil pred nobeno namišljeno človeško veličino …

    Več o življenju sv. Bernardina Sienskega na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/724-bernardin-sienski-1380-1444

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Bernardin Sienski, prosi za nas!

    Odgovori