Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   25. maja, 2021 at 15:24

   KDO SMO MI, DA BI SE UPIRALI SVETEMU DUHU?

   KO NAM BOG SVETI DUH POKAŽE POT, KDO SMO MI, DA BI REKLI:”NE GOSPOD, TO NI PAMETNO!

   Ko nam Gospod pokaže pot, kdo smo mi, da bi rekli: ‘Ne, Gospod, to ni pametno! Ne naredimo tako …’ Peter v tisti prvi škofiji Antiohiji se je torej odločil, da ni on tisti, ki bi lahko Bogu branil. Lep nauk za škofe, duhovnike in tudi za kristjane. Kdo smo mi, da bi zaprli vrata? V starodavni Cerkvi in še danes obstaja poslanstvo ostiarija, čuvaja. In kaj je ostiarij delal? Odpiral je vrata, sprejemal ljudi in jih spuščal naprej. Nikoli pa ni bilo njegovo delo, da bi vrata zaprl, nikoli.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/kdo-smo-mi-da-bi-zapirali-vrata-svetemu-duhu
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ljudje smo slabotna bitja, zahtevamo od Boga, da reši naše samovoljne odločitve ter ne damo Gospodu časa, da nas prečisti in reši zadeve po Njegovem načrtu, to izpade, da smo sposobni več in vemo več kot Bog. ZATO NE JEZIMO GOSPODA S SVOJIMI SAMOVOLJNIMI ODLOČITVAMI, AMPAK SKLENIMO OSEBEN ODNOS Z NJIM TER DOPUSTIMO, DA NAS VODI PO SVETEM DUHU TER NAREDI NOVO SRCE, NAM VDIHNE NOVEGA DUHA.

   Bog tudi danes vodenje Cerkve pušča v rokah Svetega Duha. Sveti Duh je tisti, ki nas bo po Jezusovih besedah naučil vsega in zaradi katerega se bomo spominjali tistega, kar nas je naučil Jezus. Sveti Duh je živa navzočnost Boga v Cerkvi. Je tisti, zaradi katerega gre Cerkev naprej, zaradi katerega Cerkev hodi – vedno bolj, preko ovir, naprej. Sveti Duh Cerkev vodi s svojimi darovi. Ni mogoče razumeti Jezusove Cerkve brez tega Paraklita, ki nam ga Gospod zato pošilja. Odločitve Svetega Duha so nepojmljive. Kot je govoril sv. Janez XXIII. je prav Sveti Duh tisti, ki Cerkev posodablja. Posodablja jo in ji omogoči, da gre dalje. Zato moramo kristjani prositi Gospoda za milost poslušnosti Svetemu Duhu. Poslušnost temu Duhu, ki nam govori v srcu, govori nam v življenjskih okoliščinah, govori nam v cerkvenem življenju, v krščanskih skupnostih, govori nam vedno.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.5.2014)

   Odgovori
   • Hvala says:

     25. maja, 2021 at 15:29

     Moj komentar se je vrinil med razlago papeža Frančiška, zato ga prilagam še enkrat:

     Ljudje smo slabotna bitja, zahtevamo od Boga, da reši naše samovoljne odločitve ter ne damo Gospodu časa, da nas prečisti in reši zadeve po Njegovem načrtu, to izpade, da smo sposobni več in vemo več kot Bog. ZATO NE JEZIMO GOSPODA S SVOJIMI SAMOVOLJNIMI ODLOČITVAMI, AMPAK SKLENIMO OSEBEN ODNOS Z NJIM TER DOPUSTIMO, DA NAS VODI PO SVETEM DUHU TER NAREDI NOVO SRCE, NAM VDIHNE NOVEGA DUHA

     Odgovori
2. Hvala says:

   25. maja, 2021 at 11:51

   KAJ JE NEHVALEŽNOST?

   NEHVALEŽNOST JE OBIČAJNO POVEZANA S PREDSTAVAMI, KAJ JE PRAVIČNO IN KAJ NI.
   OBIČAJNO SE PREDSTAVE O PRAVIČNOSTI NE SKLADAJO Z REALNOSTJO, ZATO JE REZULTAT TEH PREDSTAV SKLEP, DA JE KRIVIČEN TISTI, KI NE POSKRBI, DA BI SE VSE, KAR JE V NAŠIH GLAVAH URESNIČILO.

   Nehvaležnost je torej v vseh prilikah povezana s predstavami o tem, kaj je pravično in kaj ne. Običajno se predstave o pravičnosti ne skladajo z realnostjo, zato je rezultat teh predstav sklep, da je krivičen tisti, ki ne poskrbi, da bi se vse, kar je v naših glavah uresničilo. Tako se, če ni po naših načrtih, pogosto jezimo. Mogoče se kdo niti ne jezi, a največkrat je razlika le v brezbrižnosti, ne pa v hvaležnosti.

   Od česa je torej odvisna resnična hvaležnost? Ob prilikah v evangelijih lahko spoznavamo, da je hvaležnost vezana na podobo o ‘gospodarju oz. darovalcu’. Nazadnje smo lahko resnično hvaležni le, če je v nas globoko in trdno zaupanja, da je Bog neskončno dober, ne glede na to ali se nam godi krivica ali živimo v blagostanju. Resnično hvaležni bomo le, če bomo vedno verjeli, da je Bog vedno z nami, da skrbi za nas kot dober oče in v celoti poskrbi za nas.

   Zdi se, da današnji kristjan ne ve, kaj naj mu vera ravno pomaga, saj gre tudi brez nje. No, prepričan sem, da se pri hvaležnosti brez vere konkretno zalomi. Brez vere lahko rečemo hvala, ko nekaj dobimo, težko pa rečemo hvala, ko nečesa ne dobimo. Tu se začne vere. Pomislimo, ali lahko rečemo: Bogu hvala, ko gre vse narobe. No, najbrž je to redko, a to je zame hvaležnost, vse drugo je trgovina. Naj nas ta misel spremlja skozi teden, da bi lahko rekli: Bogu hvala, tudi ko gre vse narobe.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n32-bogu-hvala-tudi-ko-gre-vse-narobe

   Odgovori
3. Hvala says:

   25. maja, 2021 at 6:50

   BOŽJA LJUBEZEN ODPUŠČA IN OZDRAVLJA

   Hari Boštjan (avtor)

   OPIS

   Nahajamo se v kulturi kulta telesa, lepote in zdravja. Vsak človek si želi biti zdrav na duši in na telesu. Marsikdo bi za zdravje naredil vse. Človek je duhovno, duševno in telesno bitje. Vsi trije »deli« so med seboj tesno povezani in neločljivi. Ponudb za mir, zdravje, boljše počutje, danes ne manjka in nihče se teh »dobrin« ne brani. Vse naštete dobrine pa so povezane z, verjeli ali ne, odpuščanjem. Ali je odpuščanje znamenje šibkosti ali pogoj za resničen mir in zdravje? O kakšnem odpuščanju govorimo? Imam kakšno korist od njega? Več v knjigi. Kdo izmed nas si upa trditi, da ni nikoli naredil ničesar slabega, sebi ali drugemu? Kdo si upa trditi, da nikoli ni nikogar prizadel z besedo ali dejanjem? Ključno pri tem je, da se ne zavedamo, da vsaka slaba beseda, ki smo jo izgovorili, slaba misel, ki jo gojimo v našem umu, in slabo dejanje, ki smo ga naredili, puščajo posledice v naši duši. Vse to se nabira kot strup, oz. bakterije, ki prej ali slej povzročijo slabo počutje, kakšno okvaro v telesu oz. bolezen. Naš duh zboleva in kdo ga lahko ozdravi? Kako priti do ozdravljenja teh posledic, ki jih nosimo sami in ljudje, ki smo jih prizadeli? Kako lahko zacelimo te rane? Kdo jih lahko ozdravi? Kdo me lahko reši bremena krivde, ki ga nosim v duši? Na ta in podobna vprašanja skuša pričujoča knjiga dati konkretne odgovore.

   Odgovori
4. Hvala says:

   25. maja, 2021 at 6:43

   KAKO JE DIMENZIJA ZLA POVEZANA S SKRIVNOSTJO TRPLJENJA ( Nadškof Marjan Turnšek-poznavalec demonologije)

   V biblično krščanskem razodetju si predstavljamo,
   da v raju ni bilo trpljenja, opis namreč ne razodeva
   trpljenja v raju, vsaj v današnjem pomenu
   besede. Trpljenje se pojavi v razodetju 1Mz 3, torej
   z grehom, greh pa je zlo, za katero se je človek
   svobodno odločil in s tem se je začelo tudi trpljenje.
   Trpljenje in zlo sta torej povezana med seboj.

   TRPLJENJE JE POSLEDICA ZLA

   Kako pa to razložimo v primeru bolezni?
   Vsaka bolezen je posledica greha. Seveda ni vsaka
   bolezen posledica osebnega greha bolnika, ampak
   gledano na celotno zgodovino človeštva. Zlo je nekaj duhovnega
   in v krščanskem videnju duhovno
   ni nematerialno, ampak je resničnost, ki vpliva na
   vso resničnost, na fizikalne, kemične, psihološke in
   duhovne procese ter jih ovira. Če vzamemo primer:
   ekološka onesnaženost in ogroženost narave je izraz
   človekovega greha, izraz zla, ki ga je sprožil človekov
   greh. Nekdo zboli za rakom zaradi okolja, zastrupljenega ozračja,
   v katerem mora živeti, in ni sam za to
   kriv ne odgovoren. Nosi pa posledice greha nekoga.

   https://druzina.si/icd/spletnastran.nsf/0/E17836214C95AB3DC1257A3D004467C3/$FILE/BOZJE%20OKOLJE02,%20VZORCNA.PDF

   Odgovori
5. Hvala says:

   24. maja, 2021 at 20:10

   Jojce Meyer -ODKRITO O OSAMLJENOSTI

   ŽIVLJENSKA TRAGEDIJA VZPODBUDU LJUDI, DA ZAĆNEJO ISKATI OSEBNI ODNOS Z GOSPODOM, KAR PRINAŠA TOLAŽBO. VELIKO PREJ SI BO OPOMOGLA OSEBA, KI GA ŽE POZNA IN POZNA MOČ NJEGOVEGA VSTAJENJA (prim. Fil 3,10), kakor pa nekdo, ki ne pozna Gospoda ali pa je njegovo poznavanje površno.

   BOJAZEN je predhodnik STRAHU. NIKOLI NE PRINESE BLAGOSLOVA. Ko prisluhnem bojazni, pravi Joyce , me SVETI DUH VEDNO PRIJAZNO OPOMNI, DA S TEM ODLOČAM ZA PREŽIVLJANJE BEDNEGA ČASA.

   KO SE SOOČIMO S KRIZO V SVOJEM ŽIVLJENJU, POTREBUJEMO SMERNICE. SVETO PISMO NAM PRAVI, DA PO ZAUPANJU V BOGA NAJDEMO POT IN SMERNICE.

   ZAUPANJE DOPUŠČA V ŽIVLJENJU NEKATERA NEODGOVORJENA VPRAŠANJA. S TAKO RESNICOI SE JE TEŽKO SOOČITI,KER NARAVA ČLOVEŠKEGA RAZUMA HOČE VSE RAZUMETI. PISMO RIMLJANOM 8,6 NAM GOVORI, DA JE MESENO MIŠLJENJE SMRT, DUHOVNO MIŠLJENJE PA ŽIVLJENJE IN MIR.

   ŽELIMO, DA IMAJO STVARI NEK SMISEL, VENDAR PA SVETI DUH LAHKO POVZROČI MIR V NAŠIH SRCIH, PA ČETUDI NI PO ČLOVEŠKEM MIŠLENJU NOBENEGA VZROKA ZA TAKŠEN MIR.

   NI POMEMBNO , KAKO ZELO STE RANJENI ZARADI IZGUBE ALI TRAGEDIJE, SVETI DUH VAM DA LAHKO GLOBOKI MIR, DA SE BO VSE URAVNALO.

   POPOLNOMA NEKORISTNO JE, DA SE JEZIMO NA BOGA. KAJTI ON JE EDINI, KI NAM LAHKO POMAGA. SAMO ON NAM LAHKO PRINESE TRAJNO TOLAŽBO IN POZDRAVI, KAR JE POTREBNO. TUDI KO NE RAZUMETE OKOLIŠČIN, ŠE NAPREJ ZAUPAJTE IN RECITE BOGU, DA JE DOBER- PSALM 34,9

   Odgovori
6. Hvala says:

   24. maja, 2021 at 19:30

   JEZUS UČI, KAKO TRPLJENJE ŽIVETI NA PRAVILEN NAČIN
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   A ko pravi ‘blagor žalostnim’, Jezus s tem ne trdi, da je neprijetno in težko življenjsko stanje nekaj veselega. Trpljenje samo po sebi ni vrednota, ampak je stvarnost, ki nas jo Jezus uči živeti na pravilen način. Obstajajo namreč pravilni in napačni načini, kako se živi bolečino in trpljenje. Napačen način je takrat, ko oseba bolečino živi pasivno, se preda lenobi in se vda. Tudi odnos upiranja in zavračanja ni pravilna drža. Jezus nas uči živeti bolečino tako, da sprejmemo realnost življenja z zaupanjem in upanjem, pri tem pa postavimo ljubezen do Boga in bližnjega tudi v trpljenje. Ljubezen spreminja vsako stvar.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/kako-ziveti-bolecino-trpljenje

   Odgovori
7. Hvala says:

   24. maja, 2021 at 19:25

   BLAGRI-TEOLOGIJA KRIŽA

   ZAKAJ JE TRPLJENJE DOBRO?

   JEZUS IZREKA GORJE NAD TISTIMI, KI HOČEJO KRIŽ IZBRISATI IZ SVOJIH ŽIVLJENJ
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ker je trpljenje najvišje dejanje ljubezni. Ko ne moreš storiti za bližnjega nič več, lahko zanj moliš in trpiš. V logiki križa, Bog trpljenje spreminja v odrešenje. Po sprejetem trpljenju iz ljubezni do bližnjega sam rasteš v notranji lepoti ter hkrati s Kristusom soodrešuješ svet. Poglejmo torej v tej luči trpljenje in blagre.

   Jezus je jasen. Blagruje tiste, ki križ prepoznajo kot pot polnega življenja, ki sprejmejo trpljenje v luči odrešenja in ljubezni. Izreka pa gorje nad tistimi, ki hočejo križ izbrisati iz svojih življenja. Izbira je naša. Že Stara zaveza jo pozna, ko pravi: Izberi smrt ali življenje. Naj nam tudi nedeljska evharistija pomaga, da bi vedno izbirali življenje.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n06-blagri-teologija-kriza

   Odgovori
8. Hvala says:

   24. maja, 2021 at 19:04

   TIHOTA, ŠOLA TRPLJENJA IN UMIRANJA

   ČEMU BOŽJI MOLK?

   KAJ NAS JEZUS UČI Z MOLKOM?

   Zanimivo, kako jasno Jezus pove, da Lazarjeva bolezen ni za smrt. In neverjetno, kako dolgo čaka, da ‘poseže’ vmes. Je to res potrebno? Zakaj tako dolgo ‘molči’? Jezus bi lahko ob novici, da je Lazar bolan, prav na hitro rešil problem. Tako kot je rekel uradniku, tvoj sin živi in je ozdravil bolnega sina od daleč, bi lahko ozdravil Lazarja ali pa ga brez odlašanja obudil od mrtvih. On pa dopusti, da se pred nami odvija cela drama bolečine, obupa in upanja. Zakaj ta božji molk? Zakaj je to način Jezusovega delovanja?! Česa nas uči? Jezus deluje v molku tudi takrat, ko je bil z učenci v čolnu in je spal. Ob tem dogodku nam je spregovoril tudi papež, ko je ‘mestu in svetu’ podelil svoj blagoslov s prošnjo za prenehanje pandemije. Občudujem papeža, ki tako vztrajno spodbuja v času tega trpljenja. Zakaj ga občudujem? Ker verjetno ve, da ga Bog ne bo uslišal tako, kot ga prosi, ampak nekako drugače. Ker verjetno ve, da bo ta pandemija šla svojo pot, dokler bo Bog dopustil.

   Čemu ta božji molk? Čemu molk v raznih preizkušnjah in trpljenju? Te dni mi je prišel v roke križev pot že pokojnega duhovnika Otmarja Černilogarja. V njem razmišlja, da se človek loči od drugih živih bitij po tem, da zna trpeti, oz. ker trpljenju more dati smisel in ga s smislom sprejema. Ja, gotovo, človek z božjo pomočjo to zmore, a še vedno ni lahko trpeti, ni lahko molčati, ni lahko čakati. To danes okusijo še posebej tisti, ki nosijo največje posledice pandemije. Vsi pa smo vsekakor lažje filozofi, radovedneži, preračunljivci, kot smo razmišljali ob evangeliju pretekle nedelje. Težko je zreti v skrivnost, kot se zazre v kako majhno, nepomembno stvar otrok in se z njo ‘igra’ ure in ure. Težko je verjeti v življenje, kakor to dela Bog, tudi ko je pred njim križ, strašna smrt, tišina.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

   Odgovori
   • Hvala says:

     24. maja, 2021 at 19:12

     Ko umiramo sebi, v nas RASTE BOG. Kako umiramo sebi? Ko v potrpežljivosti in ponižnosti rečemo, kot so rekli včasih: Bog ti že veš, zakaj je to dobro. Ko v isti ponižnosti razmišljamo, česa nas Bog želi naučiti. KO V LJUBEZNI VZTRAJAMO V ŽIVLJENJU ZA DRUGE, ČEPRAV ZA CENO PREZIRA IN SPOTIKANJA.

     Odgovori
9. Hvala says:

   24. maja, 2021 at 18:06

   Papež. NASVETI SVETEGA DUHA: ŽIVI SEDANJOST, IŠČI CELOTO, POSTAVI BOGA PRED SVOJ JAZ
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Tja, kjer je največja stiska, prinaša največjo tolažbo

   Sestra, brat, če zaznaš temo samote, če v notranjosti nosiš skalo, ki duši upanje, če imaš v srcu rano, ki skeli, če ne najdeš izhoda, se odpri Svetemu Duhu. On, je zapisal sv. Bonaventura, »tja, kjer je največja stiska, prinaša največjo tolažbo, ne kakor dela svet, ki v blagostanju tolaži in se dobrika, v nadlogi pa zasmehuje in obsoja« (Pridiga med osmino vnebohoda). Tako dela svet, tako dela predvsem duh sovražnika, hudič: najprej se nam dobrika in nam da, da se čutimo nepremagljivi, dobrikanje hudiča, ki pospešuje nečimrnost, nato pa nas vrže na tla in se čutimo zgrešene, z nami se igra. Stori vse, da bi nas vrgel na tla, medtem ko nas Duh Vstalega želi ponovno dvigniti. Poglejmo apostole: bili so sami tisto jutro in izgubljeni, bili so za zaprtimi vrati, živeli so v strahu in pred očmi so imeli vse svoje šibkosti in polomije, svoje grehe. Zanikali so Jezusa Kristusa. Leta, ki so jih preživeli z Jezusom, jih niso spremenila, ostali so enaki. Potem so prejeli Svetega Duha in vse se spremeni: težave in pomanjkljivosti ostanejo iste, in vendar se ne bojijo več in ne bojijo se niti tistih, ki jim želijo storiti hudo. Čutijo se potolaženi v notranjosti in želijo navzven razliti Božjo tolažbo. Prej so bili prestrašeni, zdaj pa se bojijo samo tega, da ne bi pričevali ljubezni, ki so jo prejeli.
   Jezus je to prerokoval: Duh »bo pričeval o meni; in tudi vi pričujete« (Jn 15,26-27).

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-05/papez-nasveti-svetega-duha-zivi-sedanjost-isci-celoto-postav.html

   Odgovori
10. Hvala says:

    24. maja, 2021 at 17:58

    V SRCU LAHKO OHRANJAMO MIR, ČE DAMO PROSTOR BOGU IN GREMO ZA JEZUSOM PO POTI VERE

    DA BI DALI PROSTOR BOGU, OBSTAJA LE EN NAČIN: IZNIČENJE SAMEGA SEBE. MOLČATI, MOLITI, PONIŽATI SE. S KRIŽEM SE NI MOGOČE POGAJATI: ALI GA SPREJMEŠ ALI ZAVRNEŠ
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Jezus nam kaže, kako naj se soočamo s težkimi trenutki in najbolj zahrbtnimi skušnjavami: tako da v srcu ohranjamo mir, ki ni odmaknjenost, ni brezčutnost ali junaštvo, ampak je zaupna prepustitev Očetu in njegovi volji po odrešenju, po življenju in usmiljenju.

    Gospod je odgovoril tako, da je ostal zvest svoji poti, poti ponižnosti. Gospod se je resnično strinjal in veselil z ljudstvom, z mladimi, ki so vzklikali njegovo ime, ga pozdravljali kot Kralja in Odrešenika. Njegovo srce se je veselilo ob pogledu na navdušenje in praznovanje. Ponižnost ne pomeni zanikati stvarnosti; Jezus je resnično Odrešenik, Kralj.

    Jezus pa ve, da mora zato, da bi dosegel resnično zmago, dati prostor Bogu; in zato, da bi dali prostor Bogu, obstaja le en način: izničenje samega sebe. Molčati, moliti, ponižati se. S križem se ni mogoče pogajati: ali ga sprejmeš ali zavrneš. In s svojim ponižanjem nam je Jezus želel odpreti pot vere in iti po njej pred nami.

    Prva je šla po tej poti Marija, ki je imela pogum molčati in je z enako držo kot Jezus vztrajala v tišini

    Prva, ki je šla za njim po tej poti, je bila gotovo njegova Mati, Marija, prva učenka. Marija je morala trpeti, da je hodila po poti vere in izpolnjevanja Božje volje. Da bi na težke in boleče dogodke v življenju odgovorili z vero, je potreben poseben napor srca. V tem naporu vzide zora vstajenja.

    https://www.casnik.si/jezus-je-sprejel-tako-vzklike-slave-in-casti-kot-cez-nekaj-dni-trpljenje-in-ponizanje/
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Molčati, moliti, ponižati se. Brez tega ni mogoče , da bi odprli Bog srce. Večkrat sem že priložila napisano, kako človek umira samemu sebi. Dokler to ne pride v našo zavest, dokler tega ne osvojimo ali ne želimo, se ne more srce odpreti Bogu. TUDI SE NE MOREMO POGAJATI, STA SAMO SVE MOŽNOSTI, ALI KRIŽ V SVOJEM ŽIVLJENJU SPREJMEO ALI PA ZAVRNEMO.

    Včasih je človeška slabost močna, ne more obvladati svojega jezika, zato lahko začne dokazovati, da se nasprotnik, ki mu govori moti, da ni dejansko stanje tako itd.

    Marija naša mati je molčala in v srcu premišljala besede. Bog je posegel vmes. LOGIČNO IN PRAVILNO JE, ČE BOG VODI ŽIVLJENJE ČLOVEKA, DA ČLOVEK PREPUSTI VSE DOKAZOVANJE IN SVOJE PORAVNAVANJE V BOŽJE ROKE, KAJTI DRUGAČE POSEGA V BOŽJI NAČRT, DELA KOT DA VE IN ZNA VEČ OD BOGA. Na to je potrebno biti zelo pazljiv, prisluhniti Gospodovemu glasu.

    Da bi na težke in boleče dogodke v življenju odgovorili z vero, je potreben poseben NAPOR SRCA, kot je navedeno v članku.

    Da človek lahko odpre srce za Boga je potrebno umiranje samemu sebi. Vse strasti in meseno odločanje je potrebno križati na križu.
    Govoriti je lahko, udejanjiti to je pa TEŽKO, VENDAR Z BOŽJO POMOČJO JE VSE MOGOČE.

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav.

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas (Mirenski grad)

    Odgovori