Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM (dr. Tomislav Ivančić)

    Po okultnih silah vstopijo sile hudega duha, ki ljudi močno vežejo, napadajo in ovirajo.

    Proti tem silam ne zadostuje le spoved niti samo navadna molitev, ampak prav MOLITEV ZA OSVOBAJANJE kot molitev Cerkve.
    Zdravnik lahko zdravi telo. Psihiater in nevrolog lahko zdravita psiho, kadar gre za živčne in psihične motnje. Proti silam zla so ti nemočni. Zato obstaja služba duhovnikov in Cerkve. STVARNIK je za vse človekove potrebe dal različne službe. POTREBNO JE SPOŠTOVATI PRISTOJNOSTI RAZNIH SLUŽB.

    MOLITEV ZA OSVOBAJANJE RESNIČNO OSVOBAJA OD NOTRANJEGA SUŽENJSTVA.

    Znamenja navzočnosti nekih sil, ki jih psihologija ne doume in s katerimi se ne pride do konca, so očitna. Znanost o njih ne ve povedati ničesar, kakor tudi o Bogu ne more in ne zna ničesar reči. Vir spoznanja nam ostane samo Sveto Pismo in tradicija Cerkve. Oboje pa nedvoumno govori o teh silah, celo predpisujeta način, kako se jih lahko osvobodimo.

    NOVI OBREDNIK O UVAJANJU ODRASLIH V KRŠČANSTVO JE NASTAL PO RAZPRAVLJANJU O OBSTAJANJU DUHOV-HUDOBNIH IN DOBRIH. Trdna vera Cerkve je še naprej tradicionalna. To pomeni, da rezultat sodobne eksegeze in svetopisemske teologije niso zmanjšali prepričanosti in izkustva Cerkve glede obstoja takih duhov. Po pritrdilnih izsledkih novejših teoloških raziskav o obstoju sil zla so potrebne nove raziskave o moči, ki od njih osvobaja. Tudi v našem času bo Cerkev lahko osvoboditeljica od misterioznih in za znanost neznanih sil, bo rešiteljica in zavetnica ljudi v našem zgodovinskem obdobju.

    Opravilo DUHOVNEGA OSVOBAJANJA od grehov, smrti in hudiča je samo opravilo Cerkve. ZAUPAL GA JI JE JEZUS IZ NAZARETA, ODREŠENIK SVETA.

    Okultne sile ne samo da motijo človekov normalni duhovni in duševni razvoj, ampak človeka tudi ovirajo pri hoji k Jezusu Kristusu.
    Pogosto ne bodo potrebne molitve za osvobajanje, ampak bo dovolj sile zla okrog nas vezati z Odrešenikovo krvjo. Cerkveni očetje in menihi pričajo, da sile zla izkoristijo vsako našo bolezen in stisko, da bi okrepile trpljenje v nas; pogosto je dovolj, da v JEZUSOVEM IMENU ODŽENEMO TE SILE, tedaj se tudi bolezen ali stiska hitro pozdravita.

    SILE ZLA LAHKO OBČUTIMO V NEMIRU ZA KATEREGA NE POZNAMO VZROKA, V SRDU, KI GA NE MOREMO UKROTITI, V SOVRAŠTVUI, KI RUŠI ODNOSE V DRUŽBI, V NERAZUMNI MAŠČEVALNOSTI, V LJUBOSUMNOSTI, KI TRGA ZAKONSKE IN DRUŽINSKE VEZI, V POHLEPU PO DENARJU IN BOGASTVU, V NORI ZALJUBLJENOSTI, ZA KATERO NI ZDRAVILA, V PREPIRU, KJER “DO GROBA” NI SPRAVE IN TEMU PODOBNO.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    Kakor vidimo, je dal Jezus Cerkvi oblast nad silami zla in ti jo poslušajo. Dal ji je oblast nad grehom, kristjani pa se očiščujejo grehov. Dal ji je moč tudi nad smrtjo- zato Cerkev oživlja ljudi. Ni ji dal oblasti nad umiranjem ampak nad smrtjo. Od umiranja se človek lahko nekako osvobodi z oživljanjem telesa ali z junaško držo pred umiranjem, toda od smrti se osvobajamo samo z vstajenjem . Dal ji je moč nad boleznimi in zato Cerkev s tem da odganja sile zla in greh, ZDRAVI BOLEZNI V NJENIH VZROKIH.

  2. Miro says:

    VSI SMO – ČE HOČEMO ALI NOČEMO – VPLETENI V ČUDOVITO IGRO MEDSEBOJNEGA VPLIVANJA. POVZROČAMO DOBRE ALI SLABE VALOVE, KI HITE PO MORJU ČLOVEŠTVA (p. Miha Žužek)

    – Vsakdo od nas ima nalogo, da iz svojega življenja naredi vrisk odrešenja. Čim bliže smo smrti, tem bolj bi morali čutiti svojo odrešenost.

    – Pred človekom se moram zastrmeti v skrivnost osebnosti. Vsakdo mi je milost. Vsakdo me v čem presega, je večji od mene. Zlasti če skozenj seva Bog, ki se izničuje.

    – Družina, okolje, poklic – tri polja ljubezni. Drobna uslužnost, dobrota, potrpežljivost gradi boljši svet.

    – Zdaj šele razumem, kaj bi ti rad od nas, Gospod: ne želiš si naših darov, le kaj naj bi ti prinesli! Hrepeniš pa, da bi se nam dal, da bi te sprejeli.

    – Vsi smo drug drugemu darilo – iz daljav. Vsi plavamo v druge svetove. Žal prevečkrat izplavamo, preden vzpostavimo globlje stike.

    – Vsi smo – če hočemo ali nočemo – vpleteni v čudovito igro medsebojnega vplivanja. Povzročamo dobre ali slabe valove, ki hite po morju človeštva.

    (p. Miha Žužek, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    MOLITEV NI ČAROVNIŠKA PALICA, AMPAK DIALOG Z GOSPODOM – KO MOLIMO, MORAMO BITI PONIŽNI, DA BI NAŠE BESEDE BILE DEJANSKO MOLITEV IN NE GOVORIČENJE, KI GA BOG ZAVRAČA (papež Frančišek)

    Med včerajšnjo katehezo, ponovno namenjeni molitvi, je sveti oče govoril o ponižni potrpežljivosti, ko se nam zdi, da Gospod ne usliši naših molitev. Izpostavil je, da molitev ni čarovniška palica, ampak je dialog z Gospodom. Ko molimo lahko pogosto pademo v nevarnost, da nismo mi tisti, ki služimo Bogu, ampak pričakujemo, da bo On služil nam. Ko molimo, moramo biti ponižni, da bi naše besede bile dejansko molitev in ne govoričenje, ki ga Bog zavrača. A pogosto prosimo tudi za milosti, ki so v skladu z Božjim kraljestvom. V teh primerih, imejmo vero, je spodbudil papež. Ter ne pozabimo, da je zlo gospodar predzadnjega dne, Gospod zadnjega dne, kar je dan vstajenja, pa je Bog.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-05/kateheza-imeti-vero-kajti-bog-slisi-nase-prosnje.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    ALFA IN OMEGA

    V svetu, ki se neusmiljeno spreminja, sem jaz Tisti, ki se ne spreminja nikdar. Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec. V meni najdi trdnost, po kateri hrepeniš.

    Jaz sem svet ustvaril in ga prečudovito uredil, svet, ki kaže na mojo popolnost. Ta svet je zdaj pod oblastjo greha in zla. Zato se vsak človek na planetu srečuje z grozečo negotovostjo. Edino zdravilo proti tej strupeni grožnji je moja bližina. V moji navzočnosti se s to negotovostjo lahko srečaš v popolnem miru.

    Razodetje 22,13; Evangelij po Janezu 16,33 (Vrtnice JMS)

  5. Miro says:

    EDEN NA DESNICI EDEN NA LEVICI – JEZUSOVE BESEDE, NAMENJENE JAKOBOVI IN JANEZOVI MATERI IN NATO TUDI VSEJ SKUPINI UČENCEV, KAŽEJO POT, NA KATERI SE LAHKO IZOGNEMO ZAVISTI, ČASTIHLEPNOSTI IN LASKANJU, SKUŠNJAVAM, KI PREŽIJO TUDI NA NAS KRISTJANE!

    Iz svetega evangelija po Marku (Mr 10, 32-45)

    Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. Čudili so se, tisti pa, ki so ga spremljali, so se bali. Spet je vzel dvanajstere k sebi in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim. Rekel je: »Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom. In zasmehovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.«

    Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C32-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Razlaga Božje besede:

    Vsi znamo zelo dobro prepoznati navzočnost nekoga, ki nam je moteč, ko na primer nekoga srečamo na ulici ali prejmemo nek telefonski klic. Takoj pomislimo: ‘Koliko časa bom moral poslušati to pritoževanje, govorice, prošnje ali to bahanje?’ Dogaja se tudi, da so nadležne osebe ravno tiste, ki so nam najbližje: med sorodniki se vedno kakšna najde, ne manjkajo na delovnem mestu, nanje naletimo celo v prostem času. Kaj moramo storiti v teh primerih? Zakaj je med dela usmiljenja prišteto tudi to?

    Spontano se torej zastavi vprašanje: Ali si kdaj izprašamo vest, da bi videli, če smo tudi mi kdaj nadležni drugim? Lahko je pokazati s prstom na napake drugih, a naučiti se moramo postaviti se na mesto drugega.

    Poglejmo Jezusa: koliko potrpežljivosti je moral imeti v treh letih svojega javnega delovanja! Ko je bil enkrat na poti s svojimi učenci, ga je zaustavila Jakobova in Janezova mati in mu rekla: ‘Reci, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici’ (Mt 20,21). Jezus pa dogodek izkoristi za temeljni poduk: njegovo kraljestvo ni kraljestvo oblasti in slave, kot so to zemeljska kraljestva, ampak je kraljestvo služenja in darovanja drugim. Jezus uči, da moramo vedno iti k bistvenemu in gledati dlje, da bi z odgovornostjo sprejeli svoje poslanstvo.

    Tukaj bi lahko videli poziv k drugima dvema deloma duhovnega usmiljenja: ‘opominjati grešnike’ in ‘učiti nevedne’. Pomislimo na velik trud, ki je lahko potreben, kadar pomagamo osebam rasti v veri in življenju. Pomislimo na katehiste, med katerimi so mnoge mame in redovnice, ki svoj čas posvečajo učenju otrok o osnovah vere. Koliko napora je potrebnega, predvsem kadar bi se otroci raje igrali kot pa poslušali katekizem.

    Spremljanje na poti iskanja bistvenega je lepo in pomembno, saj tako med seboj delimo veselje ob okušanju življenjskega smisla. Pogosto se zgodi, da srečamo ljudi, ki se zaustavijo pri površinskih, kratkotrajnih in banalnih stvareh. Včasih zato, ker niso srečali nikogar, ki bi jih spodbudil k iskanju nečesa drugega, k vrednotenju pravih zakladov. Učiti gledati bistveno je pomembna pomoč predvsem v času, kot je naš in za katerega se zdi, da je izgubil smer in teče samo za kratkotrajnimi zadovoljstvi. Učiti odkrivati, kaj Gospod želi od nas in kako mu lahko odgovorimo, pomeni stopiti na pot rasti lastne poklicanosti, na pot resničnega veselja.

    Jezusove besede, namenjene Jakobovi in Janezovi materi in nato tudi vsej skupini učencev, kažejo pot, na kateri se lahko izognemo zavisti, častihlepnosti in laskanju, skušnjavam, ki prežijo tudi na nas kristjane. Zahteva po svetovanju, opominjanju in poučevanju ne sme povzročiti, da bi se čutili boljši od drugih. Predvsem nas obvezuje, da vstopimo sami vase in preverimo, ali smo dosledni v tistem, kar zahtevamo od drugih Sveti Duh naj nam pomaga, da bomo potrpežljivi v prenašanju drugih ter jim bomo ponižno in preprosto svetovali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Marija Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  6. Hvala says:

    ALI LAHKO ČLOVEK NAJDE UTEHO V BOGU KONKRETNO ZA ČAS, KO PADE V STISKO ZARADI SPLOŠNE GOSPODARSKE KRIZE

    Dr . Snežna Večko, uršulinka, je prva ženska v Sloveniji z doktoratom iz teologije, docentka na teološki fakulteti. Prevajalka in razlagalka Svetega pisma. Ljubiteljica filmov in gledališča.

    V pogovoru ji je bilo med drugim postavljeno tudi vprašanje:

    ALI LAHKO ČLOVEK NAJDE UTEHO V BOGU KONKRETNO ZA ČAS, KO PADE V STISKO ZARADI SPLOŠNE GOSPODARSKE KRIZE?
    Prvo kot prvo, ta kriza se seveda ne bi zgodila, če bi sledili duhu Svetega pisma. Tam je namreč povzdig­njena sposobnost, da zaslužiš z delom svojih rok in z marljivostjo – ampak porabljaš samo toliko, kolikor porabiš za svoje življenje in za ljudi okrog sebe, za katere si dolžan skrbeti. Tisto, kar ostane, pa moraš razdeliti oziroma uporabiti za druge, ki tega nimajo – in od tega je po pisanju Svetega pisma odvisno to, kam nas bo Bog razvrstil ob posled­nji sodbi. Zanimivo je, da so ljudje, ki so v tistem času bogateli na račun drugih, bodisi s pobiranjem oderuških obresti bodisi z goljufanjem, v Svetem pismu izrazito obsojani in jim namenja najbolj stroge besede..
    https://old.delo.si/novice/slovenija/ursulinka-o-tem-cesa-vse-niste-vedeli-o-svetem-pismu.html

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Kot že rečeno je na svetu dovolj hrane za vse ljudi, dovolj prostora, Bog je poskrbel za vse ljudi. Če pa človek vzame več kot potrebuje , dejansko vzame drugemu od ust, pa bo treba nekoč dajati odgovor za takšna dejanja.

  7. Miro says:

    KAKO NAJTI DOBRO VOLJO PO NASVETU SV. FILIPA NERIJA – ČE NE ŽELITE OKUŠATI PEKLA, NAJ VAS V ŽIVLJENJU VODITA LJUBEZEN IN DOBRA VOLJA! (Aleteia)

    Svetega Filipa Nerija poznamo kot zavetnika veselja, saj je bil prepričan, da bi morala dobra volja zaznamovati vsakega človeka, ki želi slediti Kristusu. Ljubil je šale in jo je rad komu zagodel. Njegova dobra volja je nedvomno prispevala k njegovi priljubljenosti, saj je znal med seboj povezovati ljudi različnih nazorov v skupni ljubezni do našega Gospoda.

    O navedkih sv. Filipa Nerija, ki naj bi nas spravili v dobro voljo, več na:
    https://si.aleteia.org/2019/05/29/kako-najti-dobro-voljo-po-nasvetu-sv-filipa-nerija/

    Sv. Filip Neri, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

      Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
      vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
      ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
      milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
      izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
      nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
      miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
      mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
      in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
      k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
      (vir: aleteia.si)

      Sv. Filip Neri, prosi za nas!

  8. Miro says:

    »BODITE VESELI! VEDRA MISEL KREPI SRCE IN STORI, DA ČLOVEK VZTRAJA V DOBREM. PRAVA POT, DA V SVETI KREPOSTI NAPREDUJEMO, JE TA, DA VZTRAJAMO V VESELOSTI.« S TEMI BESEDAMI JE DANAŠNJI SVETNIK FILIP NERI OZNAČIL SAMEGA SEBE. (Ognjišče)

    Sv. Filip Neri je bil izredno vedre narave in imel je velik smisel za humor. Slavni nemški pesnik Goethe, ki se je razpisal o njem v svojem potopisu po Italiji, ga imenuje humorističnega svetnika – in res ga imajo humoristi za svojega patrona. Zdrav humor je v tem, da se znaš pošaliti na svoj račun: je vedro priznanje lastnih slabosti in omejenosti. Filip Neri je imel nadpovprečne umske in srčne darove in bil je v nevarnosti, da bi ga ljudje imeli za nekaj posebnega, zato se je pogostokrat nalašč obnašal tako, kot da je ‘malo čez les’. Goethe piše o njem: »Nič mu ni bilo bolj zoprno kot nečimrnost, puhlost, domišljavost; proti temu je vedno nastopal kot proti največji oviri pravega bogoljubnega življenja, in sicer zmerom z vedrim humorjem.«

    Več o življenju sv. Filipa Nerija na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/737-filip-neri-1515-1595

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Filip Neri, prosi za nas!

  9. Hvala says:

    SVETI DUH JE SILA

    Spomnim se , ko sem brala o Materi Tereziji, kakšne preizkušnje je doživljala približno deset let. Na koncu je mislila, da nima vere. Ljudje so ji govorili, kako močno vero ima. Hotela je že izreči besede, da nima vere, PA JI SVETI DUH NI PUSTIL TO SPREGOVORITI.

    Človek, ki je prepustil vodstvo svojega življenja JEZUSU, GA BO ON VODIL S SVOJIM SVETIM DUHOM, ZATO NI BOJAZNI, KAJ BO ČLOVEK GOVORIL, KAM BO ŠEL, TO BO OPRAVLJAL SVETI DUH. LAHKO BO ČLOVEKA TUDI ODSTRANIL IZ DOLOČENEGA OKOLJA, KAJTI BOŽJA POT NI ČLOVEŠKA POT.

  10. Hvala says:

    KO SE V ČLOVEKOVEM ŽIVLJENJU POJAVI ZLO, SE BOG BORI NA NJEGOVI STRANI, DA BI SE GA ČLOVEK LAHKO OSVOBODIL. BOG SE VEDNO BORI ZA NAS, NE PROTI NAM

    BOG NI POVZROČITELJ SKUŠNJAV

    In ko se v človekovem življenju pojavi zlo, se Bog bori na njegovi strani, da bi se ga človek lahko osvobodil. Bog se vedno bori za nas, ne proti nam. Je Oče! In v tem smislu mi molimo Oče naš.

    Bog je Oče in svojim otrokom ne nastavlja pasti

    Kot vemo, je težko ohraniti točen pomen originalnega grškega izraza, ki je v evangelijih, zato moderni prevodi tukaj nekoliko šepajo. A v zvezi z enim elementom smo lahko soglasni. Kakor koli se razume besedilo, izključiti moramo, da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti. Kakor da bi Bog pripravljal zasedo in svojim otrokom nastavljal vabe in pasti. Takšna razlaga je v nasprotju predvsem s samim besedilom in je daleč od podobe Boga, ki nam jo je razodel Jezus. Ne pozabimo, da se Očenaš začne z besedo Oče. Je Oče, ki svojim otrokom ne nastavlja pasti. Kristjani nimajo ničesar opraviti z zavistnim Očetom, ki tekmuje s človekom ali pa se zabava, ko ga preizkuša. To so podobe mnogih poganskih božanstev.

    V pismu apostola Jakoba beremo takole: ‘Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ‘Bog me skuša.’ Boga namreč zlo ne more skušati, pa tudi sam nikogar ne skuša’ (Jak 1,13). Če že, je ravno nasprotno: Oče ni avtor zla, nobenemu otroku, ki prosi za ribo, ne bo dal kače (glej Lk 11,11), kakor nas uči Jezus. In ko se v človekovem življenju pojavi zlo, se bori na njegovi strani, da bi se ga človek lahko osvobodil. Bog se vedno bori za nas, ne proti nam. Je Oče! In v tem smislu mi molimo Oče naš.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/bog-ni-povzrocitelj-skusnjav
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Ljudje smo slabotni, grešni, zato tudi velikokrat ne razumemo stanja in imamo popačene podobe o Bogu. Jezus je lepo povedal, tudi sama sem to zelo močno zaznala. Ko se pojavi zlo, se On bori skupaj s človekom, da bo človek osvobojen. Praktično si to lahko predstavljamo približno tako kot v vojni bitki za ozemlje. Včasih se osvobaja kos za kosom ozemlja, ki ga je okupator zasedel.

    Tako je tudi v duhovnem svetu. Jezus se bori z nami, osvobaja kos za kosom prostora v srcu, ki bo nekoč osvobojeno .

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja