Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.962 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

  2. Miro says:

    KAKO NAJBOLJE MOLITI ZA DOMOVINO? (Blagovest)

    BLIŽA SE 25. JUNIJ, KI LETOS PRINAŠA DVE OKROGLI OBLETNICI: 40 LET MARIJINIH PRIKAZOVANJ V MEDŽUGORJU IN 30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE. DEVETDNEVNICA PRED 25. JUNIJEM SE JE ZATO ŽE ZAČELA.

    Več o možnostih molitve za domovino na:
    https://blagovest.si/aktualno/kako-najbolje-moliti-za-domovino/

    Pridružimo se molilcem rožnega venca, ki rešuje in varuje Slovenijo in svet.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    K VERI NE PRIDEŠ Z UMOVANJEM, AMPAK S ČIM VREDNEJŠIM ŽIVLJENJEM (Alojz Rebula)

    – Nikjer ni Kristus v evangeliju veličastnejši kakor takrat, ko reče v Betaniji: »Jaz sem vstajenje in življenje.«

    – O, koliko lažje bi se prebili skozi globeli in strmine življenja, ko bi mislili na nesmrtnost …

    – V miru si, ker si v Smislu, v božjem naročju. Nikamor ne moreš pasti iz njega, razen če sam hočeš.

    – Za kristjana, ki je zmožen količkaj nadnaravnega pogleda, stranskega tira sploh ni. Mlad ali star, zdrav ali bolan, okreten ali invaliden, stoji na istem bleščečem tiru odrešenja, pritrjenem na pragove večnih resnic in usmerjenem v zemljevid nove zemlje.

    – Reči “Bog nam je odveč” je isto kot reči “Odveč nam je Smisel”: smisel življenja in smrti, smisel zgodovine, smisel teh naših petih celin, smisel naše galaksije, smisel vsega.

    – Govornik ne govori toliko iz tega, kar pove, kolikor iz tega, kar je. Tako tudi duhovnik ne pridiga iz tega, kar reče, kolikor iz tega, kar je.

    – K veri ne prideš z umovanjem, ampak s čim vrednejšim življenjem. Skušaj biti boljši človek, pa te bo to pripeljalo h Kristusu. Kar drži ljudi stran od vere, niso razumski argumenti, ampak življenjska drža.

    (Alojz Rebula, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    GODUJE SV. ALOJZIJ GONZAGA – ANGEL ČISTOSTI IN ZGLED SVETOSTI MLADEGA ČLOVEKA BREZ PRIMERE!

    Papež Pavel VI. je sv. Alojzija v radijskem govoru ob 400-letnici njegovega rojstva označil kot “mojstrovino kulture in milosti”. Hitro je dosegel duhovno popolnost, kateri je posvetil bistrino duha in močan značaj. Bil je angel čistosti in zgled svetosti mladega človeka brez primere. Svoje življenje je doumel kot dar, ki naj ga deli bližnjemu. Janez Zore svoj dolgi življenjepis tega zavetnika mladine začenja z lepo mislijo: »Bil je otrok čudovitih milosti: ne bi pa postal svetnik, če z milostmi ne bi sodeloval.«

    O življenju sv. Alozija Gonzaga več na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/881-alojzij-gonzaga-umrl-1591

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Alojzij, prosi za nas!

  5. Miro says:

    EVHARISTIČNI ČUDEŽI SE DOGAJAJO TUDI DANES – POSEBNA ZNAMENJA, KI KAŽEJO NA KRISTUSOVO NAVZOČNOST V EVHARISTIJI, SO SE ZGODILA TUDI V ZADNJIH DESETLETJIH (Aleteia)

    Evharistija je sama na sebi največji čudež, pravi sv. Tomaž Akvinski: Jezus, ki kot Bog in človek na poseben način postane navzoč v kruhu in vinu. Vendar to našim čutom ni dosegljivo – do te resničnosti lahko dostopamo samo z vero.

    Ker Bog pozna slabotnost naše vere, nam po posebnih znamenjih občasno pokaže nekaj od tega, kar se resnično, vendar nevidno dogaja v trenutku posvetitve, ko postane Kristus, Bog in človek, navzoč v kruhu in vinu.

    Ta znamenja so različna: prikazovanje Jezusove podobe med posvetitvijo pri maši, hostije, ki krvavijo ali se spremenijo v meso in kri, nerazložljiva nesplesnitev kruha, pa tudi ozdravljenja in spreobrnjenja med mašo ali češčenjem Najsvetejšega …

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/06/20/evharisticni-cudezi-se-dogajajo-tudi-danes-tu-je-nekaj-zadnjih/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    JEZUS JE ŠEL V NEBESA S KRIŽEM NA RAMI, V SPRAVO NAŠIH GREHOV, IN NAS VABI, DA MU SLEDIMO (sv. Janez XXIII.)

    – Rad prepuščam drugim zvijače in tako imenovane diplomatske spretnosti, sam pa se bom zadovoljil z dobrohotnostjo in preprostostjo v besedah in ravnanju. Končni uspeh je zagotovljen tistemu, ki bo ostal zvest nauku in zgledu našega Gospoda.

    – Jezus je šel v nebesa s križem na rami, v spravo naših grehov, in nas vabi, da mu sledimo. Slediti mu pa se pravi, delati pokoro, pustiti se bičati in bičati se tudi sam.

    – Ob luči Jezusovega vstajenja nam oživi spomin tudi na naše umrle. Medtem ko mislimo nanje in jih priporočamo Bogu ob žrtvi križanega in od mrtvih vstalega Gospoda, so povezani z nami v najboljšem, kar imamo v življenju: v molitvi in v Bogu v nas.

    – Gledati se moramo, ne da bi se izzivali; srečevati se, ne da bi se drug drugega bali; zabavati se, ne da bi se osramotili.

    – Izven božje volje zame ni nič zanimivega. To je skrivnost mojega življenja in zaman bi iskali drugih razlag.

    – Hvalimo Boga za njegovo odrešenje in prizadevajmo si biti ponižni, čisti in vdani v božjo voljo tako, kakor je bila ponižna, čista in vdana Marija.

    (sv. Janez XXIII., izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    NE MORETE IMETI POZITIVNEGA ŽIVLJENJA IN NEGATIVNIH MISLI (Joyce Meyer -BITKA V UMU)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno (Rim, 8,5).

    Če bodo naše misli mesene, napačne, negativne, ne bomo mogli živeti v DUHU.
    Vaše življenje je zaradi dolgotrajnega napačnega razmišljanja morda postalo prava ZMEŠNJAVA. ČE JE TAKO, SE MORATE ZAVEDATI, DA SE VAŠE ŽIVLJENJE NE BO UREDILO, DOKLER NE BO UREJEN VAŠ UM. TO PODROČJE JE ŽIVLJENJSKEGA POMENA. Z VSO RESNOSTJO SE POSVETITE RUŠENJU TRDNJAV, KI JIH JE SATAN ZGRADIL V VAŠIH MISLIH. UPORABITE OROŽJE BOŽJE BESEDE, SLAVLJENJA IN MOLITVE.

    Eden izmed boljših pripomočkov za pridobitev svobode JE PROŠNJA BOGU ZA POMOČ-PROSIMO POGOSTO. ENO IZMED VAŠIH OROŽIJ JE MOLITEV (PROŠNJA). SITUACIJE NE MORETE PREMAGATI ZGOLJ Z ODLOČNOSTJO. ODLOČENI MORATE VSEKAKOR BITI, VENDAR V SVETEM DUHU, NE V TRUDU LASTNEGA MESA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    SVETI DUH JE VAŠ POMOČNIK-ZATOREJ IŠČITE NJEGOVO POMOČ. OPRITE SE NANJ. SAMIM VAM NE BO USPELO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Osnovna potreba za vernika je PRAVILNO RAZMIŠLJANJE. Osnovna potreba je tako pomembna, da človek brez nje preprosto ne more preživeti-kot na primer srčni utrip ali krvni tlak.

    GOSPOD ME JE PRED MNOGIMI LETI PREPRIČAL, DA JE ENA IZMED TAKIH STVARI TUDI OSEBEN ODNOS Z NJIM V MOLITVI IN BESEDI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    Težko sem se zbrala in disciplinirala, da sem to izvajala, dokler mi ni pokazal , da je to osnovna potreba. TAKO KOT JE MOJE FIZIČNO ŽIVLJENJE ODVISNO OD MOJIH VITALNIH FUNKCIJ, JE MOJE DUHOVNO ŽIVLJENJE ODVISNO OD REDNEGA IN KAKOVOSTNO PREŽIVETEGA ČASA Z BOGOM.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Sveto Pismo pravi, da drevo prepoznamo po sadu.
    Enako velja za naša življenja: Misli obrodijo sadove. MISLITE DOBRE MISLI IN SADOVI VAŠEGA ŽIVLJENJA BODO DOBRI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    SVETO PISMO PRAVI, DA DREVO PREPOZNAMO PO SADU.

    Enako velja za naša življenja. MISLI OBRODIJO SADOVE. MISLITE DOBRE MISLI IN SADOVI VAŠEGA ŽIVLJENJA BODO DOBRI. MISLITE SLABE MISLI IN SADOVI VAŠEGA ŽIVLJENJA BODO SLABI.

    Prijetna in prijazna oseba nima zlih, maščevalnih misli. Na enak način resnično hudobna oseba nima dobrih, ljubečih misli.

    BOG MI JE POKAZAL, DA JE IZRAELSKO LJUDSTVO OSTALO V PUŠČAVI, KER SO IMELI “MISELNOST PUŠČAVE”.

    Šlo je za določene vzorce napačnega razmišljanja, ki so jih zadrževali v suženjstvu. TRDNO SE ODLOČITE ZA PRENOVO UMA IN SE NAUČITE PREVIDNO IZBIRATI MISLI.

    ODLOČITE SE, DA NE BOSTE PRENEHALI IN SE NE BOSTE VDALI, DOKLER ZMAGA NE BO POPOLNA IN BOSTE PREJELI SVOJO ZAKONITO DEDIŠČINO.

  8. Miro says:

    UČENCI SE MUČIJO, DA BI VIHAR NE POTOPIL ČOLNA, JEZUS PA SPI. ŠE VEČ, KO GA VSEENO PREBUDIJO, JIM OČITA, DA SO STRAHOPETNI IN BREZ VERE. KAJ HOČE REČI S TEM?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 4,35-41)

    Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C35-41&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelij se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, on pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre?

    Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov? Tokrat sem pomislil na pomembne dogodke, o katerih Sveto pismo govori, da so se zgodili v spanju.

    – Jožefu se v spanju prikaže angel in mu pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Mt 1,20

    – Ko je Marija rodila, se Jožefu spet prikaže angeli in sicer v spanju. Takole pravi sveto pismo: Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Mt 2,13

    – V spanju se zgodi tudi rešitev apostola Petra iz ječe. Ko je Cerkev zanj molila, je on v miru spal v ječi. Apostolska dela pripovedujejo takole: Angel je Petra sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok. Apd 12,8

    Spanje v vseh teh primerih Sveto pismo ne opisuje v prvi vrsti počitka oz. lenarjenja, ampak Bogu predano držo. Temeljno vprašanje, ki ga Jezus postavlja učencem v čolnu je: Ali ste na Boga pozabili? Kako to, da se ne umirite, ko je sam Bog tu med vami? Ali mislite, da se bo Bog potopil v valovih?

    Kako naj se torej kaže naša vera?

    Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na božje načrte in božjo bližino.

    Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez Njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da se prizadevamo in zaupamo.

    In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča.

    Ko Jezus stopi v življenje apostolov se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:

    – vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob Njem.

    – vera je v tem, da tudi težave rešujemo z Njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.

    – vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.

    Jezusov očitek: Kaj še nimate vere? pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. Ne bojmo se, Bog ne spi, tudi če se včasih tako zdi!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    JEZUS LJUBI ČLOVEKA TUDI ZARADI SVOJE MATERE MARIJE, ZATO SE V SVOJI GREŠNOSTI TAKO RADI ZATEKAMO K MARIJI (Lojze Kozar)

    – Vse nas je izoblikovalo trpljenje, zato ima vsako trpljenje velik smisel. Bili smo nezaupljivi drug do drugega, ker se nismo poznali. Taki smo včasih tudi do Boga; premalo ga poznamo, zato imamo o njem napačno podobo.

    – Božje odločitve bomo razumeli šele v onstranstvu. Zaupati moramo Bogu tudi tedaj, ko njegovih odločitev ne razumemo, hoditi za njim tudi takrat, ko so njegove poti strme, polne bridkosti in do kraja nerazumljive. Vse izvira in vse se vrača k istemu osnovnemu spoznanju: Bog je ljubezen, zato nam ne more hoteti nič resnično hudega.

    – Čim več let sem na svetu, bolj se mi zdi, da imamo reveži boljše, občutljivejše srce kakor bogati in mogočni. Če je to res, potem smo kljub vsemu mi srečnejši od onih.

    – Božje kraljestvo je že tukaj na zemlji. To je področje, kjer vlada Bog, to je pravičnost, ki se med ljudmi utrjuje in jih med seboj povezuje.

    – Resnična ljubezen pravi: natanko te poznam in vem, v čem si negotov in prav v tistem te hočem podpirati, zato sem ti blizu.

    – Jezus ljubi človeka tudi zaradi svoje Matere Marije, zato se v svoji grešnosti tako radi zatekamo k Mariji.

    – Nisem še vedel, da lepo in z veseljem sprejeti pomeni včasih prav toliko kakor darovati.

    (Lojze Kozar, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    KAJ POMENI DAROVATI SAMEGA SEBE BOGU ?

    DAROVATI SAMEGA SEBE BOGU, POMENI DOBRO POZNATI SEBE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Zavedati se moramo pomena in vrednosti tega, kar
    dajemo Bogu. Spoznavati moramo svoje navezanosti,
    kot npr. na svoj razum, talente, položaj, oblast, duhovne
    darove. Šele ko »ozavestimo« ali »posedujemo« ali »smo
    našli« svojo lastnino in svoj notranji jaz, lahko to Bogu
    darujemo. Bolj spoznavam sebe, bolj imam samega sebe
    v posesti. In to, kar imam v posesti, lahko darujem Bogu.

    Cilj je, da Bogu vedno bolj žrtvujemo sebe in svoje živ-
    ljenje, da bomo vedno bolj »izpraznjeni«, se pravi, vedno

    manj navezani na razne stvari, v tej praznini pa nas lahko
    žeja le po Bogu. Posledično pa so naše želje in potrebe po
    stvareh – materialnih ali nematerialnih – vedno manjše.

    Naš dar Bogu mora biti kot žrtev, kar nas lahko plaši, da
    se bomo s tem samouničili ali da bomo imeli izgubo. V
    Mt 10,39 piše: »Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil,
    in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«

    Žrtvovati Bogu sebe, pomeni najti vse dele svoje osebno-
    sti, ki nas ne osrečujejo, ki nas bolijo, in jih dati kot žrtev

    Bogu. Takšno žrtvovanje nam omogoča, da postopoma
    prihajajo iz podzavesti vsi skriti delčki nas samih. Ko so
    v območju našega zavedanja, so ti delčki lahko boleči,
    vendar je to nujno, da jih lahko darujemo Bogu in da so
    ti deli nas samih odrešeni. Zgled nam je Jezus. Ljubil je
    vsak vidik svoje človeškosti in je vse brezpogojno izročil
    svojemu Očetu.

    Pri vsakem obhajanju evharistije je Jezus žrtev in du-
    hovnik. Mašnik je Jezusov duhovnik, ki govori in deluje

    v Njegovem imenu (in persona Christi). Pri evharistiji
    nas Jezus vabi, da jo obhajamo in se darujemo skupaj
    z Njim. Tako postanemo nekrvava človeška daritev, ker
    sebe darujemo po simbolih kruha in vina, če smo se s
    simboloma zedinili. Jezus nas vabi, da se zavemo raznih
    delov samih sebe, ki jih še nismo izročili Očetu. Vabi
    nas, da se odpremo Očetu in se družimo z Njim.
    Ko v evharističnem slavju združimo svoj telesni jaz
    in svoj duševni in duhovni jaz s kruhom in vinom,
    vstopimo v to pristno žrtvovanje. Naravna posledica
    tega pristnega žrtvovanja pa je, da se zgodi preobrazba,
    postajamo celovitejši, prenovljeni, ozdravljeni. (Revija Prenova -junij 2021)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja