Članki za dušo

14.971 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   8. julija, 2021 at 14:15

   Z VSEM SVOJIM BITJEM ZAUPAJ VAME (Vrtnice JMS)

   Želim si biti v središču vsega tvojega bitja. Kadar si popolnoma osredotočena name, moj mir odganja od tebe strahove in skrbi. Ti te še vedno obkrožajo in iščejo vhod, skozi katerega bi lahko vstopili, zato je potrebna previdnost. Zaupanje vame in hvaležnost naj bosta kot stražarja, ki odženeta strah, da ne vstopi in se naseli vate. V moji ljubezni ni strahu in ona vedno sije nate. Sprosti se v moji svetlobi in ljubezni, medtem ko te blagoslavljam z mirom. Z vsem svojim bitjem začni zaupati vame in me ljubiti.

   Drugo pismo Tesaloničanom 3,16; Prvo Janezovo pismo 4,18

   Odgovori
2. Hvala says:

   8. julija, 2021 at 13:54

   DOPUSTI SVETEMU DUHU, DA TE VODI KORAK ZA KORAKOM (Vrtnice JMS)

   jaz sem vključen v vsak trenutek tvojega življenja. Premišljeno sem načrtoval vsako ped tvoje poti skozi današnji dan, čeprav se morda zdi, da se veliko stvari zgodi po naključju. Svet ni več takšen, kakršnega sem ustvaril, zato je marsikaj, kar se v njem dogaja, težko razumljivo. Tudi danes ne pozabi na pripravljenost na težave. Toda v istem trenutku mi zaupaj, da je moja pot popolna, celo sredi zmede in nepopolnosti.

   Zavedaj se moje navzočnosti v tem dnevu in se spominjaj, da te nikdar ne zapustim. Dopusti Svetemu Duhu, da te vodi korak za korakom, da te varuje pred nepotrebnimi skušnjavami in ti pomaga v vsem, kar moraš pretrpeti. Dokler še gaziš skozi blato tega padlega sveta, naj bo tvoj duh usmerjen v nebesa in vame. Tako bo nate sijala luč moje navzočnosti in ti prinašala mir in veselje ne glede na to, kaj se ti bo dogajalo.

   Psalm 18,30; Izaija 41,13

   Odgovori
3. Miro says:

   8. julija, 2021 at 12:36

   BITI V VESELJE DRUGEMU, V TEM JE PRVO POSLANSTVO VSAKEGA ČLOVEKA NA SVETU! (Anton Trstenjak)

   – Zmeraj bolj prihajam do prepričanja, da v tem materialnem svetu ni nič pomembnejšega kakor božja ljubezen v naših srcih. Naša edina naloga je, to ljubezen, se pravi dobroto sproščati in jo podeljevati ljudem.

   – Če pravimo o otrocih, da ‘njih je nebeško kraljestvo’, velja to nedvomno ravno glede strahu: otroci nas učijo premagovati strah. Premagujemo ga pa, kolikor ne mislimo nase, marveč skrbimo za druge.

   – Dokler je naše telo pri življenju, je naša dolžnost, da ga uporabljamo kot orodje za dobra dela; le tako lahko doživimo resničnost: dobro je biti človek.

   – Biti v veselje drugemu, v tem je prvo poslanstvo vsakega človeka na svetu. Kolikor sem v veselje drugim, že izpolnjujem smisel svojega življenja.

   – Čim bolj peša v ljudeh ljubezen in dobrota, tem bolj se skušajo zavarovati z denarjem in njegovo močjo.

   – Kjer usiha upanje, tam umira tudi volja do življenja in moč za dejavno poseganje v dogajanje v svetu. Kogar pa nosi moč krščanskega upanja, ta si upa spoprijeti se s svetom in njegovimi težavami.

   – Ljubezen je nesebičnost. Ljubezen ne pozna strahu. Strah ima svoje korenine v sebičnosti. Bolj ko živimo za druge, manj je v nas strahu.

   (Anton Trstenjak, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   8. julija, 2021 at 9:44

   PRAVILO SV. BENEDIKTA PRAVI: MOLI IN DELAJ! TO PRAVILO NAS VARUJE PRED ODKLONI TAKO NA PODROČJU MOLITVE KOT TUDI DELA – NOBENO PRETIRAVANJE NI DOBRO, POTREBNO JE RAVNOVESJE MED DUHOVNIM IN MATERIALNIM, MED MOLITVIJO IN DELOM!

   O nujnosti molitve za dobro delo in nujnosti dela za duhovno življenje več na:

   https://cdn.mirenski-grad.si/uploads/5b5e0ccc-f07a-4eb9-bf60-2b19a3e466a6-18_Moli_in_delaj.pdf

   K temu še ena misel: V duhovnem življenju bodimo pazljivi, da ne bomo zapadli v predrzno zaupanje v Boga. Če samo molimo in pasivno »z rokami v žepu« čakamo, da bo Bog postoril to in ono, gotovo nismo na pravi poti. Potem, ko smo molili, smo dolžni storiti vse, kar zmoremo z božjo pomočjo in je v dani situaciji potrebno storiti v skladu z Božjo voljo, ostalo pa prepustimo Božji previdnosti.

   Skratka, zaupajmo v Božjo previdnost: Usmiljeni Bog vedno vse tako ureja, da je vse v prid človekovega odrešenja, pri tem pa tudi sami moramo nekaj storiti, in to prav s pomočjo Benediktovega duhovnega vodila: Moli in delaj!

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   8. julija, 2021 at 6:55

   ZGODBA MATERE ELVIRE: MOJ OČE ALKOHOLIK JE BIL “MOJA SREČA”

   Zgodba nune, kaj vse jo je naučil oče alkoholik:

   Mati Elvira se spominja: “Oče me je v šolo hodil iskat s kolesom. Sošolci so se mi posmehovali, da je spet pijan, jaz pa sem sklonila glavo in odšla. Dolgo časa sem trpela, zdaj pa nič več. Oče me je naučil jasnosti v življenju. Ugodila sem mu, tudi ko me je sredi noči divje zbudil, ker je hipoma potreboval cigarete. Bala sem se, saj sem morala prehoditi temne in nevarne kraje, tudi pozimi, ko je bilo še bolj strašljivo in mrzlo. Vendar me je na ta način naučil poslušnosti in žrtvovanja. Moj oče je bil prvi zasvojenec, ki sem ga sprejela po Božji volji in kateremu sem morala ustreči.”

   ODPUŠČAJTE SVOJI DRUŽINI
   Zato Mati Elvira kliče: “Odpuščajte svoji družini, če vas je kdaj osramotila ali če vas ni cenila. Vse, kar se je zgodilo, ko smo bili majhni, je prenovljeno: iz teme v svetlobo. Družina nas je naučila, kako živeti ljubezen.”

   https://si.aleteia.org/2019/09/29/zgodba-matere-elvire-moj-oce-alkoholik-je-bil-moja-sreca/

   Odgovori
6. Miro says:

   8. julija, 2021 at 6:29

   CELOSTNA PODOBA – VSI SO PO SVOJE IMELI PRAV, A SO VSI BILI SLEPI IN NISO VIDELI CELOVITE PODOBE!

   Vsi prebivalci mesta so bili slepi. Nekega dne je prišel kralj z mogočnim slonom. Meščani so bili zelo radovedni in bi radi vedeli, čemu je slon podoben. Zato so poslali tri slepe meščane, da bi razvozlali to uganko. Nihče od njih še nikoli ni videl slona, zato so z rokami tipali, da bi si tako nabrali čimveč podatkov o njem.

   Ko so se vrnili k someščanom, so jih ti spraševali, kakšen je slon. Mož, ki se je dotaknil ušesa, je rekel: »To je ogromna okrogla reč, debela kot kakšna prešita odeja.« Drugi, ki je otipal slonov rilec, je rekel: »Ne, jaz poznam njegovo pravo podobo. Je kakor ravna in ozka pipa, strašna in razdiralna.« Mož, ki je otipal nogo, pa je trdil: »Mogočen in trden je kot steber.« Vsi so po svoje imeli prav, a so vsi bili slepi in niso videli celovite podobe.

   Ne mislimo si, da je naš pogled edino pravilen in da imamo samo mi prav. Prisluhnimo tudi mnenju drugih. Samo tako si bomo ustvarili pravo podobo.

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   7. julija, 2021 at 21:27

   SAMOZADOSTOST (Vrtice JMS)

   Zavedanje o lastni nezadostnosti je velik blagoslov, saj te po njej učim, da z vsem srcem zaupaš vame.

   Samozadostnost je mit, ki se hrani z napuhom in začasnimi uspehi. Zdravje in bogastvo lahko v hipu mineta, tako kakor tudi življenje samo. Veseli se svoje nezadostnosti in vedi, da se moja moč popolnoma izkazuje v slabotnosti.

   Jakobovo pismo 1,2; Drugo pismo Korinčanom 12,9

   Odgovori
8. Miro says:

   7. julija, 2021 at 15:00

   DANAŠNJI EVANGELJSKI ODLOMEK PREDSTAVLJA JEZUSA, KO POŠILJA V POSLANSTVO APOSTOLE – PROSIMO ZA MATERINSKO VARSTVO SVETO MARIJO, DA NAJ PODPIRA V VSAKEM KRAJU POSLANSTVO KRISTUSOVIH UČENCEV!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,1-7)

   Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.

   Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: Nebeško kraljestvo se je približalo.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C1-7&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

   Današnji evangeljski odlomek predstavlja Jezusa, ko pošilja v poslanstvo apostole. To pošiljanje je predpodoba poslanstva Cerkve, da oznanja evangelij vsem ljudem. Tem učencem Jezus pravi in smo slišali včeraj: ‘Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev’.

   Ta Jezusova prošnja je vedno veljavna. Vedno moramo moliti ‘Gospodarja žetve’, torej Boga Očeta, da pošlje delavce delat na svojo njivo, ki je svet. Vsakdo izmed nas mora to storiti z odprtim srcem, z misijonarsko držo. Naša molitev se ne sme omejevati samo na naše potrebe, naše nuje. Molitev je zares krščanska, če ima tudi vsesplošno razsežnost.

   Med pošiljanjem jim Jezus da natančna navodila, ki izražajo značilnosti poslanstva. Prvo smo že videli: ‘molite’; druga je ‘pojdite’. Ti ukazi kažejo: da je poslanstvo utemeljeno na molitvi; da je potujoče; da zahteva nenavezanost in uboštvo; da zahteva tudi evangeljsko iskrenost in svobodo iti proč, s katero se nakaže odgovornost, če je zavrnjeno sporočilo zveličanja, toda brez obsodb in prekletstev.

   Če je poslanstvo Cerkve živeto na ta način, bo zanj značilno veselje. Kako se zaključi ta odlomek? Ne gre za kratkotrajno veselje, ki izhaja iz uspeha poslanstva, temveč nasprotno za veselje, ki je zakoreninjeno v obljubi, kot pravi Jezus: ‘ker so vaša imena zapisana v nebesih’. S tem izrazom misli na notranjo in neuničljivo veselje, ki izhaja iz zavesti, da so bili od Boga poklicani hoditi za njegovim Sinom. Torej veselje, da so njegovi učenci.

   Danes lahko vsakdo od nas pomisli na ime, ki ga je prijel na dan krsta; to ime je ‘zapisano v nebesih’, v srcu Boga Očeta. In veselje nad tem darom napravlja vsakega učenca za misijonarja, torej tistega, ki hodi v družbi Gospoda Jezusa, ki se od Njega uči brezpogojno použivati se za druge, osvobojen samega sebe in svojega imetja.

   Prosimo za materinsko varstvo Sveto Marijo, da naj podpira v vsakem kraju poslanstvo Kristusovih učencev, torej poslanstvo oznanjevanja vsem, ki jih Bog kliče in hoče rešiti ter nas kliče, da se pridružimo njegovemu kraljestvu.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   MOLIMO ZA DUHOVNE POKLICE

   Gospod Jezus Kristus,
   veliki in večni Duhovnik,
   žalostno je tvoje srce,
   ko gledaš ovce brez pastirja.
   Zato v tvojem imenu in po tebi
   prosimo nebeškega Očeta,
   naj pošlje delavcev na svojo žetev.
   Jezus, ljubitelj čistosti,
   pomagaj krščanskim staršem vzgajati
   njihove otroke v duhu požrtvovalnosti.
   Daj, da bodo velikodušno darovali
   za tvojo službo tiste, ki jih ti kličeš.
   Učitelj apostolov,
   izberi med našo mladino tiste,
   ki nam bodo darovali daritev svete maše,
   delili svete zakramente,
   molili in se za nas žrtvovali.
   Dobri pastir, varuj jih pred
   zunanjimi in notranjimi nevarnostmi.
   Daj jim stanovitnost v svetem poklicu,
   da postanejo duhovniki po tvojem srcu.
   Naj polni vere in ljubezni do tebe
   in tvoje svete Cerkve
   nesebično posvetijo vse svoje moči
   ohranjanju in širjenju tvojega kraljestva
   v neumrljivih dušah.
   Mati Marija, varuj naša semenišča,
   da pride iz njih mnogo svetih duhovnikov,
   ki bodo ohranili našemu narodu zaklad svete vere.
   Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   7. julija, 2021 at 9:25

   O MLADEM FANTU, KI JE ŽELEL SREČATI BOGA

   Nekoč je živel mlad fant, ki je želel srečati Boga, zato se je opravil v veliko, čudovito katedralo. Mislil je, da bo v prostorni cerkvi, v svetlobi barvnih oken in med bleščečimi mozaiki srečal božjo navzočnost. Prevzet od občutij božje veličine, je položil glavo na naslonjalo klopi.

   Čez nekaj trenutkov je začutil, da ga nekdo treplja po rami. Dvignil je glavo in zagledal staro ženico. »Ste lačni?« ga je vprašala. »Lahko vam bi dala nekaj denarja, da bi si kupili malo hrane.« Ko je videl skrb ženice in njeno preprosto ljubeznivost, se ji je zahvalil in rekel, da ni lačen. Čez nekaj trenutkov je zapustil cerkev v zavesti, da je našel Boga na več kot samo en način.

   Tri so bistvene dejavnosti Cerkve: oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost.

   »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Tako je z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« (Jak 2,14.17)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    6. julija, 2021 at 20:50

    SVOBODA

    Prelepo je, ko dosežemo tako stopnjo svobode, kjer je Gospod tako resničen, da se z Njim pogovarjamo pri vseh naših dejavnostih (Linda Schubert -čudežna ura molitve)

    Odgovori