Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.971 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Ti si dobri Angel, duhovnika Phila Bosmansa Zveze brez imena za človečnost ( Bund Ohne Namen)

    Tudi Ti si dobri Angel dragi človek.
    Bodimo Dobri in Usmiljeni ljudje ter v vsem podobni Jezusu!
    Angeli so ljudje, ki prenašajo svetlobo in ljubezen, kjer so vse postali svetli in jasni.
    Angeli so ljudje, ki so prejeli izvirno veselje iz raja.
    Angeli pomagajo na nogah, kjer so ljudje na tleh in nevidno ohranjajo svet združen v celotnem Občestvu.
    V njih čutite malo skrivnost nedoumljive prijaznosti, ki jo želim sprejeti.
    Angeli ne pridejo zaradi plačila in naročila, ponavadi se pojavijo nepričakovano in ljudem v stiki pomagajo ter pokažejo pot in ne da bi čakali zahvale ali plačila tudi oddidejo.
    Ko imaš problem imaš, lahko ostaneš brez rešitve in si nemočen.
    Pa se pojavi nenadoma nekdo, nek Človek, ki se zavzame Zate.
    Spoznal je Tvojo stisko in Ti pomagal vstati.
    Ponovno vidiš Luč in črpaš novo moč.
    Olajšan in osvobojen mu rečeš: » Ti si Angel«.
    Angeli so Ljudje, ki svet brez tolažbe prinašajo sončni žarek in veselje.
    Oči imajo odprte za ljudi v stiski.
    Ponujajo jim Svojo Roko in Srce.
    Nagovarjajo osamljene, obiskujejo bolne
    In ne zapuščajo umirajočih.
    Angeli imajo dobre oči in vidijo skrite težave Ljudi.
    Angeli imajo dobra ušesa, risluhnejo in slišijo tudi neizgovorjeno bolečino.
    Angeli z besedami in dejanji opogumljajo Ljudi in jim Pomagajo k rešitvi na Poti Življenja.
    Če tako živiš in deluješ do drugih tudi Ti, si srečen in dober Človek.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.

    Du bist ein Engel nach Phil Bosmans (Nemški izvirnik)
    Engel sind Menschen, die Licht und Liebe weitergeben, wo sie sind wird alles hell und klar.
    Engel sind Menschen, die eine ursprüngliche Freude aus dem Paradies mitbekommen haben.
    Engel helfen auf die Beine, wo Menschen am Boden sind und halten auf unsichtbare Weise die Welt im Lot. In ihnen spürst du ein wenig das Geheimnis einer unergründlichen Güte, die ich umarmen will. Engel kommen nicht auf Bezahlung und Bestellung, meist tauchen sie ganz unverhofft auf, und zeigen den Weg, sind ohne Dank abzuwarten wieder weg. Wenn Du ein Problem hast, ratlos und hilflos bist, ist plötzlich jemand da, der sich dir zuwendet. Der deine Not erkennt, der dir auf die Beine hilft, damit du wieder Licht siehst und neuen Mut schöpfst. Engel sind Menschen, die in eine trostlose Welt einen Sonnenstrahl der Freude bringen. Sie halten ihre Augen offen für Menschen in Not, geben ihnen ihre Hand und ihr Herz. Sie sprechen Einsame an, besuchen Kranke und lassen Sterbenden nicht allein. Engel haben gute Augen, sie sehen die verborgene Not der Menschen, Engel haben gute Ohren, sie hören zu und hören auch das ungesagte Leid.
    Findest Du Dich wieder, meine Schwester, mein Bruder?
    Du bist ein Odd Fellow, du bist ein Engel.

    Phil Bosmans je rekel: »To življenje je tako kratko, prekratko, da bi ga drug drugemu oteževali.«
    »V bistvu sem srečen človek. Počutim se zares blagoslovljenega. V svojem življenju sem imel zelo veliko ‘šans’, sreče, in srečal sem mnoge čudovite ljudi ter ob njih našel gotovost. Čutim tudi, da je bil Bog v mojem življenju vedno navzoč. Ljubi me, dokler živim, ljubil me bo, ko umrjem. Zato se mi ni treba ničesar bati. Počutim se resnično zadovoljnega in srečnega. To ne pomeni, da nimam slabih in težkih dni. Vsakdo jih ima, kajti sreča je sestavljena iz mnogih delov, en del pa je vedno prekratek. Hvaležen sem za to, kar sem prejel. To mi pomaga biti srečen. Da sem hvaležen za življenje vsak dan, hvaležen, ker srce utripa 123.700-krat na dan, ker vdihnemo 20.000-krat in predelamo 137 kubičnih metrov zraka. In vse brezplačno, gratis!« Tako je ob svoji osemdesetletnici povedal belgijski (flamski) redovnik Phil Bosmans, svetovno znan in priljubljen duhovni pisatelj in dobrotnik pomoči potrebnim. Precej njegovih knjig, iz katerih diha veselje do življenja ter ljubezen do ljudi in vseh stvari v duhu sv. Frančiška, imamo prevedene tudi v slovenščino. »Moja zadnja beseda je: hvaležnost,« je dejal ta sončni pričevalec, ki je umrl 17. januarja 2012 v devetdesetem letu polnega življenja.

    Hvala Ti brat v Kristusu Phil Bosmans za vso dobroto in prelepe misli, ki sežejo v srce in opogumijo. Živel je za reveže, ki so potrebovali pomoč. zato vse njegove pesmi izhajajo iz konkretnih življenjskih izkušenj dobrote.

  2. Janez says:

    Frančišek Asiški – Da ne iščem tolažbe
    Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
    da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
    da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
    kajti skozi dajanje dobimo,
    v oproščanju nam je oproščeno
    in skozi smrt se rodimo v večno življenje.

    Naj se zgodi, o Bog,
    da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,
    razumeti kot biti razumljen,
    ljubiti kot biti ljubljen.
    Kajti ko se človek razdaja, dobiva;
    ko pozabiš nase, te najdejo;
    ko oprostiš, ti je oproščeno. Amen.

    Odpuščanje
    Odpuščanje osvobaja. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja.

    Lahko oprostim, a pozabiti ne morem
    Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje?

    Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.

    Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.

    Oprostiti sami sebi
    V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo. A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.

    Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
    A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod v tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.

    ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
    1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
    2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
    3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
    4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
    5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
    6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

    ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
    1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
    2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki vas bo poslušal.
    3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
    4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
    5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
    6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

    Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je Ustvaril Bog v Ljubezni do nas. Bog nam odpušča in nas ljubi, tudi ko grešimo in ne odpuščamo. Vse v Stvarstvu ima povratno zanko, ker se vse vrača in povrne. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni.

    Lepo vas vse pozdravljam z dopusta in prosim Boga Usmiljenja in Milosti, da se bo vse prav Uredilo! V molitvi in ponižni skromnosti pred Bogom in ljudmi v samoti molim in premišljujem, kaj mi sporoča On, ki nam daje Moč in Življenje. Mir in vse dobro. Janez

  3. Miro says:

    BLEBETAVA DUŠA NIKOLI NE BO PRIŠLA DO SVETOSTI – LJUBEZEN JE VREDNOTA IN DAJE NAŠIM DELOM VELIČINO (sv. Favstina Kowalska)

    – Nikoli nisem iskala Boga kje daleč, ampak v svoji notranjosti; v globini svojega bitja se družim s svojim Bogom.

    – Molk je moč v duhovnem življenju. Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti. Ta moč molčanja odseka vse, kar se hoče obesiti na dušo.

    – Živim pod deviškim plaščem Božje Matere. Ona me varuje in poučuje: mirna sem ob njenem brezmadežnem Srcu.

    – Bog nikoli ne dela nasilja nad našo svobodno voljo. Od nas je odvisno, ali hočemo sprejeti božjo milost ali ne; ali bomo z njo sodelovali ali pa jo bomo zapravili.

    – Vse, kar je to leto obsegalo, je odšlo v večnost. Nič dobrega se ne izgubi; veseli me, da se nič ne izgubi.

    – Ljubezen je vrednota in daje našim delom veličino; čeprav so naša dela sama po sebi majhna in vsakdanja, bodo zaradi ljubezni postala velika in mogočna pred Bogom.

    – Nič mi ne kali globine miru. Z enim očesom gledam v brezna svoje bede, z drugim očesom pa v globine tvojega usmiljenja.

    – Poznam tvoje neskončno usmiljenje, ne morem sprejeti tega, da bi se pogubila duša, za katero si toliko trpel. Jezus, daj mi duše grešnikov, da se tvoje usmiljenje odpočije v njih.

    (sv. Favstina Kowalska, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    UČITELJ JE PODUČIL UČENCA: »POGLEJ TEGA OSLA IN ZAPOMNI SI …«

    Učenec, ki se je učil postave (torah), je prišel do učitelja in mu sporočil, da je sposoben postati učitelj (rabin). »In česa si se naučil?« ga je vprašal modrec.

    Učenec je odgovoril: »Tako sem pokoril svoje telo, da lahko spim na goli zemlji, jem travo in se bičam trikrat na dan.«

    »Poglej tega osla,« je rekel učitelj, »in zapomni si, da spi na goli zemlji, je travo in jih dobi z bičem najmanj trikrat na dan. Zaradi lastnosti, ki si mi jih naštel, lahko postaneš osel, gotovo pa ne rabin.«

    »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, bi postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.« (1 Kor 13, 1-7

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    O »PREVENTIVNEM SISTEMU« ODLIČNEGA VZGOJITELJA ZA UTRUJENE STARŠE IN FRUSTRIRANE UČITELJE (Aleteia)

    Ena najzahtevnejših stvari za starše in učitelje je vedeti, kako in kdaj uporabiti zahtevnejše ukrepe pri discipliniranju otroka. Ali je kazen zares prava pot?

    Sveti Janez Bosko, znan tudi kot don Bosko, se je dobro zavedal, kako velik je ta izziv. Sam je celo življenje posvetil vzgoji otrok in mladih, med katerimi so bili mnogi uporniki, ki so od vzgojitelja zahtevali izredno samokontrolo.

    In tako ni le pomagal na stotine prikrajšanim mladim, da so postali dobri ljudje, ampak je tudi izučil vzgojitelje, s čimer je uspel pomnožiti vzgojni učinek.

    https://si.aleteia.org/2021/07/08/discipliniranje-otroka-7-nasvetov-ki-delujejo-bolje-kot-kaznovanje/

  6. Miro says:

    BODI KOLIKOR KOLI POPOLN, BREZ NEPOPOLNOSTI NIKOLI NISI, IN MODRUJ, KAKOR HOČEŠ, NIKDAR TI NE BO VSE JASNO (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    – V vseh stvareh upiraj pogled v končni cilj, to je na to, kako se boš prikazal pred najvišjim Sodnikom, ki sodi po pravici.

    – Človeka ne naredijo svetega in pravičnega globokoumne razprave, ampak krepostno življenje, zaradi katerega je ljub Bogu.

    – Kdor ceni vse stvari, kakor so, ne pa kakor ljudje pravijo ali mislijo, tak je v resnici moder in takega je bolj Bog poučil kakor ljudje.

    – Ako ne moreš biti vedno zbran, se zberi vsaj včasih, vsaj enkrat na dan: zjutraj ali zvečer. Zjutraj napravi sklep, zvečer pa izprašaj svojo vest, kaj si čez dan govoril, delal in mislil, ker si s tem morda večkrat razžalil Boga in bližnjega.

    – Bodi kolikor koli popoln, brez nepopolnosti nikoli nisi, in modruj, kakor hočeš, nikdar ti ne bo vse jasno.

    – Ponižnemu Bog razodeva svoje skrivnosti in ga ljubo k sebi vleče in vabi. Ponižni je tudi, kadar je osramočen, dosti miren, ker se opira na Boga in ne na svet.

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom, izbor navedenih misli: Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    APOSTOLI NISO NIKOLI GRDO GOVORILI DRUG O DRUGEM

    BITI KRISTJAN POMENI PREDVSEM PRIČEVATI O JEZUSU

    ŽUPNIJA V KATERI NI GOVORIC JE POPOLNA ŽUPNIJA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    »Obstaja veliko kristjanov, ki izpovedujejo, da je Jezus Bog; obstaja veliko duhovnikov, ki izpovedujejo, da je Jezus Bog, veliko škofov … Toda, ali vsi pričujejo o Jezusu? Evangeljski odlomek nam predstavlja Janeza v trenutku, ko pričuje o Jezusu. Ko ga vidi prihajati naproti, reče: ‘Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: ‘Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz.’ To je Mesija.’ Pričuje. Nekateri Janezovi učenci, ki so slišali to pričevanje, so tako šli za Jezusom in bili so zadovoljni: ‘Našli smo Mesija!’ Občutili so Jezusovo navzočnost. Toda zakaj so srečali Jezusa? Ker je obstajal pričevalec, ker je bil neki človek, ki je pričeval o Jezusu.

    Kaj pomeni biti grešniki, pa vendar pričevalci. Toda ko beremo evangelij, med apostoli ne najdemo ene določene vrste greha. Kot že rečeno, so imeli veliko grehov. Nekateri so bili nasilni, hoteli so zažgati vas, ki jih ni sprejela. Bili so izdajalci, bojazljivci … Niso pa bili klepetulje, niso grdo govorili drug o drugem. V tem so bili dobri: Niso se ‘obirali’. V naših skupnostih je pogosto prisoten ta greh, da drug drugemu odira kožo, se obrekujemo, se imamo za boljše od drugih in na skrivaj o njih grdo govorimo. Tega apostoli v evangelijih niso delali. Storili so grde stvari, a tega ne.

    Tako mora biti tudi v župniji ali skupnosti, kjer se ve, da je nekdo goljufal ali storil kaj drugega, a se je nato spovedal in se spreobrnil. Grešniki smo vsi. Skupnost, v kateri so prisotni klepetulje in klepetavci, je skupnost, ki ni sposobna pričevati.

    Župnija, v kateri ni govoric, je popolna župnija

    Če torej želimo popolno župnijo, ne sme biti govoric: Če imaš nekaj proti nekomu, pojdi in mu to povej v obraz, ali povej župniku; ne pa med vsemi. To je znamenje, da je v neki župniji Sveti Duh. Ostale grehe imamo vsi. Obstaja zbirka grehov: nekdo vzame to, nekdo drug vzame tisto, toda grešniki smo vsi. Tisto, kar skupnost uniči, kakor črv, pa so govorice za hrbtom.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/pricevati-o-jezusu

    Želim si, da bi župnijska skupnost sklenila, da med njimi ne bo govoric. Kadar pride želja, da bi nekaj rekli, se je bolje ugrizniti v jezik. Ta bo zatekel, pa vendar bo zanje to bolje. V evangeliju pričevalci o Jezusu, ki so bili grešniki in so Gospoda tudi izdali, niso nikoli opravljali drug drugega. In to je lepo. Župnija, v kateri ni govoric, je popolna župnija, je župnija grešnikov, da, toda pričevalcev. To je bilo pričevanje prvih kristjanov: ‘Kako se ljubijo, kako se ljubijo!’ Ljubite se vsaj v tem. Začnite s tem. Gospod naj vam da ta dar, to milost: nikoli, nikoli obrekovati drug drugega. Hvala.« (Papež Frančišek med sv. mašo v župniji sv. Marije v rimski četrti Setteville, 15.1.2017)

  8. Hvala says:

    NEPOTRPEŽLJIVOST (Joyce Meyer-Bitka v umu)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    NEPOTRPEŽLJIVOST JE SAD PONOSA. KDOR JE PONOSEN, NE ZMORE ČAKATI REŠITVE OD BOGA.

    BOŽJA BESEDA PRAVI: Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja( Jakob 5,7).

    Ta vrstica ne pravi -bodite potrpežljivi, če čakate, temveč bodite potrpežljivi, MEDTEM KO ČAKATE. Čakanje je del življenja. M NOGO LJUDI NE ČAKA PRIMERNO, IN V ŽIVLJENJU PRAVZAPRAV PREŽIVIMO VEČ ČASA V ČAKANJU KOT PA V PREJEMANJU.

    S tem mislimo to: V MOLITVI BOGA ZA NEKAJ PROSIMO V VERI, POTEM PA ČAKAMO IN ČAKAMO NA MANIFESTACIJO. KO SE ZGODI, SE RADUJEMO, KER SMO KONČNO PREJELI TO, NA KAR SMO ČAKALI.

    PONOS PREPREČUJE POTRPEŽLJIVO ČAKANJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOŽJA BESEDA PRAVI: Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal (Rim 12,3) .

    Nemogoče je uživati v čakanju, če ne znamo čakati potrpežljivo.

    PONOS PREPREČI POTRPEŽLJIVO ČAKANJE, KER SE PONOSNA OSEBA CENI TAKO VISOKO, DA VERJAME , DA NIKOLI NE BI SMELA PRESTATI NIČESAR NEVŠEČNEGA.

    Čeprav o sebi ne smemo razmišljati slabo, prav tako ne smemo razmišljati previsoko. Nevarno je, da se povzdignemo na tako visoko mesto, da zaradi tega druge gledamo zviška.

    ČE STVARI NE POČNEJO, KOT ŽELIMO, ALI TAKO HITRO, KAKOR MISLIMO, DA BI MORALE BITI STORJENE, POTEM SE VEDEMO NEPOTRPEŽLJIVO.

    PONIŽNA OSEBA NE BO POKAZALA NEPOTRPEŽLJIVEGA OBNAŠANJA.
    NA

  9. Miro says:

    POSLANSTVO, KI NAM GA NALAGA GOSPOD, POSLANSTVO JAGNJETA ZA TA SVET, JE TEŽKO, A OSREČUJOČE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,16-23)

    »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C16-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Takšen je v ta svet poslan Jezusov učenec. Popolnoma neopremljen in neoborožen, popolnoma nepripravljen in nemočen pred silami tega sveta, pred mašinerijami, ki upravljajo s tako velikimi vsotami in s tako mogočnimi močmi, da se zdi z njimi neumno spopadati. Ker nimaš nobene možnosti za uspeh. Kdo pa si ti, da se boš postavil pred miljardno vojsko telefonske industrije? Kakšne možnosti imaš proti modnim silam, ki želijo tvojo hčerko napraviti za model poželenja? Kaj bo en sam glasek, ki med množico edini vpije drugačne besede?

    Jezus bi bil težko bolj realno krut. Njegov učenec, človek evangelija, sploh nima možnosti za uspeh. Ker Jezus želi za svoje učence tiste, ki nimajo ne denarja ne zavarovanja ne jokerja iz rokava niti zvez na vplivnih mestih. Preprostega, ranljivega, brez orožja in brez taktik, brez moči, prepuščenega na milost in nemilost volkovom tega sveta, torej, takšnega učenca si želi Jezus. Oboroženega samo z mehkobo evangelija. Evangelija, ki pravi, da so tudi volkovi njegovi bratje in sestre.

    Tudi največji optimist bi težko verjel, da jagnje v takšni družbi lahko preživi. Res je, jagnje morda (ali zelo verjetno) ne bo preživelo. Pa saj niti ne gre za preživetje jagnjet, temveč volkov. Točno, za preživetje volkov. Kajti zanje in zaradi njih so jagnjeta poslana v svet. Da se z njimi nahranijo volkovi tega sveta. Naj se zdi še tako neverjetno, so ravno zato jagnjeta temu svetu potrebna, kot hrana, kot nekaj neizogibno nujnega, volkovi jih potrebujejo, da bi torej sploh lahko preživeli. Z njimi, z njihovimi življenji se morajo hraniti, sicer bodo umrli. In ko jih pobijajo, ko jih morijo in jedo njihovo meso, so volkovi vedno manj volkovi in vedno bolj jagnjeta. Saj vedno postajamo to, s čimer se hranimo.

    In tako se naš svet spreminja. Tako se širi evangelij, tako se širi mir. Z vsako besedo, z vsakim dejanjem, z vsako majčkeno evangeljsko malenkostjo v tem svetu so volkovi vedno manj volkovi, če jagnjeta vidijo v njih svoje brate in sestre. Če jim zato vračajo hudo z dobrim, sovraštvo z odpuščanjem, preklinjanje z molitvijo. Če jih tako hranijo, pa čeprav s svojimi solzami, znojem ali krvjo, ker vedo, da brez tega njihovi bratje ne morejo preživeti …

    Težko, a osrečujoče je zato poslanstvo, ki nam ga nalaga Gospod, poslanstvo jagnjeta za ta svet. Težko, ker vemo, da bo treba za to poslanstvo dati svoje življenje. Osrečujoče pa, ker vemo, da smo vsaj malo, vsaj na tistem najnižjem dnu svojega srca tudi sami nekoliko volkovi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  10. Miro says:

    POGOVOR MED MATERJO TEREZIJO IN UBOŽCEM – VI STE LUČ

    Mati Terezija, sestra v sariju, oblačilu revnih indijskih žena, je nekega dne šla na obisk med uboge v predmestju Melbourna. Pretreslo jo je, ko je videla bivališče človeka med škatlami iz lepenke in pločevine.

    Rekla mu je: »Daj, da počistim tvoje bivališče in ti popravim ležišče.«

    Ubožec je odklonil: »Je že dobro tako!« Ona pa je vztrajala: »Še boljše pa bo, če mi boš pustil nekoliko urediti.« Med pospravljanjem je v kotu opazila veliko svetilko, pokrito s prahom. Že dolgo je ni nihče vzel v roke.

    »Kako lepa svetilka! Ali je nisi nikoli prižgal?«

    »Le komu bi jo mogel prižgati?« je vzdihnil starec. »Že leta ni nihče prišel k meni. Ni je bilo treba prižgati.«

    »Ali bi prižgal luč, če bi ti poslala naše sestre?« je vprašala Mati Terezija.

    »Seveda bi jo.«

    Poslala mu je svoje sestre in življenje tega nezaupljivega moža se je spremenilo. Dve leti pozneje je sestram, ki so mu stregle, naročil: »Povejte moji prijateljici, da luč, ki jo je prižgala v mojem življenju, še gori.«

    Jezus je prinesel pravo luč: luč življenja. Naroča nam, naj jo s svojo dobroto posredujemo drugim. »Tako naj sveti vaša luč ljudem, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,16)

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja