Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   22. julija, 2021 at 12:30

   PRISLUHNIMO SI, MOLITEV MATERE TEREZE iz KALKUTE
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa me napadeš z nasveti,
   nisi uslišal moje prošnje.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa mi začneš pojasnjevati,
   zakaj naj se ne bi počutil kot se,
   gaziš po mojih občutkih.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
   da bi rešil mojo težavo,
   se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno.
   Poslušaj!
   Prosim te le, da me poslušaš.
   Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
   Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
   da ne bi odšel srečnejši in boljši.
   Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
   prijaznosti na obrazu,
   prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu.

   (Sveta MATI TEREZIJA)

   … velikokrat poslušamo, pa ne slišimo … tako otrok, partnerjev, staršev, prijateljev, bratov, sester, drugih ljudi … in tudi oni nas … si je res tako težko prisluhniti? Ali vsi res govorimo svahili jezik, ki ga nihče ne razume razen nas samih Bog je Ljubite se med seboj! In kjer je Ljubezen, tam je Bog. In Bog pa nas vse zelo dobro vidi in razume. On je pri nas, ob nas in nas nikoli ne zapusti!

   Odgovori
2. Miro says:

   22. julija, 2021 at 12:26

   VSAK DAN SE V MOLITVI PRIPOROČAJMO SVETEMU DUHU IN SE POGLABLJAJMO V BOŽJO BESEDO!

   Pri tem naj nam bo v pomoč tudi pričujoča spletna stran, kjer so predstavljeni veličastni Zakladi Svetega pisma. O pomenu Božje besede je zapisano naslednje:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1579&t=5#Pomen+Bo%9Eje+besede

   Slava tebi, Jezus, Ti si živa Beseda!

   Odgovori
3. Janez says:

   22. julija, 2021 at 12:17

   ZAVRAČANJE JALOVEGA PESIMIZMA – Papež Frančišek
   Ena najresnejših skušnjav, ki dušijo vnemo in smelost, je občutek poraza, ki nas spreminja v nezadovoljne in zamorjene pesimiste z mračnim obrazom. Nihče se ne more lotiti boja, če vnaprej popolnoma ne računa na zmago. Kdor začenja brez zaupanja, je že vnaprej napol izgubil bitko in zakopal svoje talente. Tudi če se človek boleče zaveda svojih slabosti, mora iti naprej, ne sme se vdati. Misliti mora na to, kar je Gospod rekel sv. Pavlu: »Dovolj ti je moja milost, moč se namreč v slabotnosti izpopolnjuje« (2 Kor 12,9). Krščanska zmaga je vedno križ, a križ, ki je hkrati zmagoslavni prapor, ki ga nosimo z bojevito krotkostjo nasproti hudičevim napadom. Hudobni duh poraza je brat skušnjave, da bi predčasno ločili pšenico od plevela. Je sad tesnobnega, samozadostnega nezaupanja.
   Očitno je, da se je na nekaterih krajih zgodilo duhovno ‘opustošenje’. To je posledica načrtovanja družb, ki so se hotele graditi brez Boga ali pa so uničile svoje krščanske korenine. Tam »krščanski svet postaja nerodoviten in izčrpan kakor popolnoma izžeta tla« (J. H. Newman). V drugih deželah nasilno nasprotovanje zoper krščanstvo sili kristjane, da svojo vero živijo tako rekoč skrito v deželi, ki jo imajo radi. To je druga, zelo boleča oblika puščave. Tudi lastna družina ali lastno delovno mesto moreta biti to suho okolje, v katerem je treba ohraniti vero in jo skušati izžarevati. »A prav iz izkušnje puščave, iz te praznine moremo ponovno odkriti veselje vere, njen življenjski pomen za nas ljudi. V puščavi človek spet odkrije vrednost tega, kar je bistveno za življenje. Tako so v današnjem svetu nešteta, pogosto posredno ali negativno izražena znamenja žeje po Bogu, po zadnjem smislu življenja. V puščavi potrebuješ predvsem verujoče ljudi, ki s svojim življenjem kažejo pot v obljubljeno deželo in tako ohranjajo upanje« (Benedikt XVI.). V vsakem primeru smo v teh okoliščinah poklicani, da bi bili velike amfore (vrči z vodo), da bi drugim dali piti. Včasih se amfora spremeni v težak križ. A prav na križu se nam je Gospod, preboden s sulico, podaril kot vir žive vode. Ne pustimo si vzeti upanja!

   (Papež Frančišek, Veselje evangelija, gaudium evangelii točke 85-86).

   Premalo je upanja, radosti in veselja med nami, zato sem vesel vsake pozitivne misli in spodbude od soljudi. Imamo Odrešenika, ki nam je prinesel Ljubezen, Odpuščanje, Mir in Odrešenje na Svet. Zato je prav, da smo bolj optimistični v dobroti in strpnosti, kot Ljudje in Kristjani. Da se Bogu za vse Zahvaljujemo in ga Slavimo!

   Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih in služenju za uboge in druge Ljudi. Pomeni bistveno več, ko Ljudje Vemo in Znamo, če nismo deležni Božje Pomoči in Usmiljenja. Jezus ni sodil ad personam, ampak je v Palestini kritiziral grešno in egoistično obnašanje in ravnanje ljudi ter dal Zgled mnogim Vernim in ateistom. Tudi mi ljudje naj ne bi sodili in ocenjevali in kritizirali, ampak dopuščali ljudem, da povedo kar mislijo in čutijo. Vsakdo se trudi na svoj način Živeti Pravično in Spolnjevati Božjo Voljo. O strmi in naporni Poti k Jezusu je resnično lažje govoriti, kot to Pot prehoditi in biti deležen ogromno preizkušenj, težav, labirintov, nagajanj in hudobije, sem napisal pesem kot prošnjo/molitev in jo objavil na teh straneh. Res pa je da raje preferiram svetlobo in optimizem, ker smo Odrešeni in ne Črno Temo pesimizma, kar podpira tud papež Frančišek et altri. Mati Terezija je gavorila o Temi, ker se ji Jezus po napotitvi v Kalkuto ni odzival! Rekel ji je: ” Pojdi v Kalkuto med reveže in bodi moja Luč”. Pa je Vztrajala v Božji Ljubezni in Usmiljenju. In nikoli je ni prevzela depresija in žalost, da bo odnehala. Vse razloge imamo kristjani, da smo veseli in optimistični in Slavimo Boga z Molitvijo in Pesmijo. Težave in problemi so zato, da huhovno rastemo in se okrepimo ter napredujemo. Bog že ve zakaj! Janez

   Odgovori
4. Miro says:

   22. julija, 2021 at 12:08

   HREPENENJE PO BOGU JE ZAPISANO V ČLOVEKOVO SRCE, KAJTI ČLOVEK JE USTVARJEN OD BOGA IN ZA BOGA (KKC)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   HREPENENJE PO BOGU

   27 Hrepenenje po Bogu je zapisano v človekovo srce, kajti človek je ustvarjen od Boga in za Boga; in Bog ne neha pritegovati človeka k sebi, in samo v Bogu bo človek našel resnico in srečo, ki je ne neha iskati.

   Najvišji vidik človekovega dostojanstva je vsebovan v njegovi poklicanosti k občestvu z Bogom. K pogovoru z Bogom je človek povabljen že od začetka svojega nastanka: saj biva le zato, ker ga je Bog iz ljubezni ustvaril in ga vedno iz ljubezni ohranjuje; in človek tudi ne živi v polnosti skladno z resnico, če ne priznava svobodno te ljubezni in se ne izroča svojemu Stvarniku (CS 19,1).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-hrepenenje-po-bogu/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   22. julija, 2021 at 12:02

   In kdo je moj bližnji?’Papež Frančišek

   Neverni drugorazredni Samarijan v Izraelu je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega
   Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznavalca Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

   Glavni junak Jezusove prilike je Samarijan
   Glavni junak te kratke pripovedi je nek Samarijan, ki je na poti srečal človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki in je poskrbel zanj. Vemo, da so Judje zaničevali Samarijane in jih niso smatrali za del izvoljenega ljudstva. Zato ni naključje, da je Jezus izbral ravno Samarijana za pozitivno osebnost prilike. Na ta način hoče prerasti predsodek in pokazati, da je tudi tujec, nekdo ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Njegovi volji, imeti torej sočutje do brata v potrebi in mu pomagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

   Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
   Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh pretepenega in ranjenega siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem Usmiljenje in Ljubezen.

   ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni
   Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

   Naš bližnji je tisti, do katerega smo imeli usmiljenje
   Potem ko je povedal to tako lepo priliko, se je Jezus ponovno obrnil na tistega učitelja postave, ki ga je vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ in mu rekel: ‘Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?’ (v. 36). Na ta način je napravil preobrat glede na vprašanje svojega sogovornika in tudi glede logike nas vseh. Daje nam razumeti, da nismo mi, ki na osnovi svojih meril določamo, kdo je naš bližnji in kdo ne, ampak je oseba, ki se je znašla v stiski, po kateri se mora spoznati, kdo je naš bližnji, torej tisti, do katerega smo imeli usmiljenje.Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

   Prošnja k Devici Mariji
   Devica Marija naj nam pomaga razumeti ter predvsem vedno bolj živeti neločljivo povezanost, ki je med ljubeznijo do Boga, ki je Oče ter konkretno in velikodušno ljubeznijo do naših bratov in sester in nam da milost, da bi imeli usmiljenje ter v njem rastli.«

   Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019

   Odgovori
6. Janez says:

   22. julija, 2021 at 11:59

   Bog je izkustvo ljubezni, papež Frančišek

   Da bo srce gorelo
   »Člani centrov in šol za novo evangelizacijo ste razpravljali o osrednji temi evangelizacije: kako prižgati željo po srečanju z Bogom, kljub znamenjem, ki zatemnjujejo njegovo navzočnost. Kot izhodišče premišljevanja bi ponudil prizor dveh učencev, ki gresta proti Emavsu. Tam je bil tudi Kristus, ki je hodil z njima, a zaradi pobitosti v srcu ga nista bila zmožna prepoznati (glej Lk 24,13-27). Tako je tudi za mnoge naše sodobnike: Bog jim je blizu, a jim ga ne uspe prepoznati. Skrivnost je torej v tem, da skupaj s svojimi negotovostmi začutimo čudovitost te navzočnosti. To je ista osuplost, ki je zajela učenca na poti v Emavs: ‘Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?’ Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv.

   Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh
   Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka ‘hladen spomin’, če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša.

   Ljubiti in biti ljubljeni
   Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre, ki medtem ko uporabljajo mnoge tehnološke osvojitve, živijo vsrkani v vrtinec pobesnelosti. In medtem ko v sebi nosijo globoke rane in se trudijo najti stabilno službo, se znajdejo obdani z zunanjim blagostanjem, ki mrtviči znotraj in odvrača od pogumnih odločitev. Koliko ljudi ob nas živi v naglici, sužnji tistega, kar bi moralo služiti njim, da bi bili bolje, a pozabijo na okus po življenju: lepoto številčne in velikodušne družine, ki napolni noč in dan, a hrani srce; svetlobo, ki se najde v očeh otrok, ki je ne more dati noben smartphone; veselje ob preprostih stvareh; vedrino, ki jo prinaša molitev. Kar nas pogosto prosijo naši bratje in sestre, pa čeprav jim ne uspe zastaviti vprašanja, se ujema z najglobljimi potrebami: ljubiti in biti ljubljeni, biti sprejeti takšni, kot smo, najti mir v srcu in veselje, ki traja dlje od zabave.

   Bog pomeni izkustvo ljubezni
   Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa! Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen.

   Bog je ljubezen
   ‘Bog je ljubezen’ (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: ‘Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi’ (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.«

   (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja akademskih centrov in šol za novo evangelizacijo, na temo ‘Je mogoče srečati Boga?’, Vatikan, 21.9.2019)

   Odgovori
7. Miro says:

   22. julija, 2021 at 11:50

   V razmislek ponovno posredujem naslednji prispevek, v katerem so kratko in jedrnato prestavljeni poglavitni razlogi za molitev svetega rožnega venca.

   DESET RAZLOGOV ZA MOLITEV ROŽNEGA VENCA (Aleteia)

   ROŽNI VENEC – MOLITEV, PO KATERI SO NAM PODARJENI NOTRANJI MIR, UREJENOST IN ZMAGA V DUHOVNIH BOJIH

   Naš glavni duhovni cilj je nedvomno priti v nebesa. V vsakdanjem življenju smo pogosto vrženi v hudournik dogodkov, obveznosti, različnih želja, pritiskov in zahtev drugih … Radi pa bi živeli v notranjem miru, prepoznavali in razlikovali med Božjim glasom in glasovi, ki nas potiskajo v raztreščenost …

   Kot eno najmočnejših orožij za takšen vsakdanji duhovni boj Cerkev že od nekdaj priporoča rožni venec. Poglejmo deset razlogov, čemu moliti rožni venec.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2020/10/25/10-razlogov-za-molitev-roznega-venca/

   O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     22. julija, 2021 at 12:06

     Ponovno posredujem povezavo do strani, ki jo je odlično zasnoval g. Administrator. Pred seboj imamo celotno “panoramo” največjih evangeljskih skrivnosti. Naj nam v ušesih vedno odmeva Marijin klic: Molite, molite, molite! Na ta klic pogumno odgovorimo z molitvijo rožnega venca in z življenjem po svetem Evangeliju. Če ne gre drugače, vsaj z eno desetko skrivnosti za določen dan.

     http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

     O Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

     Odgovori
   • Janez says:

     22. julija, 2021 at 12:24

     Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča (par misli)
     Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in v molitvi ponižno in goreče prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Če nam molitev ne pomaga k duhovni rasti, verski trdnosti, Ljubezni in Usmiljenuu, nismo dosti storili. Molitev k Bogu naj nam pomaga, da bomo boljši ljudje in kristjani! Amen. Janez

     Biti srečen pomeni živeti v miru in ljubezni
     V miru pa živi tisti Dobri in Usmiljeni človek, če veruje v Boga in ima radost in dobroto v srcu,
     če ljudem upanje in veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.
     (Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in psiholog na TF Ljubljana )

     Odgovori
8. Miro says:

   22. julija, 2021 at 11:38

   PRENAPETA STRUNA POČI IN PRENAPETA BESEDA SLABO OPRAVI – NE ŽENI PREVISOKO NOBENE REČI! (blaženi Anton Martin Slomšek)

   – Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša! Tolažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo.

   – Pisanka, ki se ubije, nikoli več cela ne bo, čistost mladega srca, ako se izgubi, ni je več.

   – Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda. Bog nas vidi, on bo naš plačnik.

   – Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.

   – Prenapeta struna poči in prenapeta beseda slabo opravi. Ne ženi previsoko nobene reči! Ne pikaj in ne lizaj, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in pa spodobno!

   – Časa nam malo je Stvarnik odločil, / naj bi spoznali, kak drag je za nas. / Časa nakupiti z dobrim naročil: / večnosti cena sedanji je čas.

   (blaženi Anton Martin Slomšek, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   22. julija, 2021 at 11:30

   Noben dogodek v življenju se ne zgodi slučajno, tako tudi na tej spletni strani ni ničesar slučajno.

   Ljudje smo različni, ne samo po zunanjosti, ampak tudi po svojih lastnostih itd. Poslušajmo drug drugega in se pri tem ne razburjajmo.

   ČE HOČEMO ZARES POSNEMATI JEZUSA, NE SAMO LEPO PISATI O NJEGOVEM ŽIVLJENJU, POTEM SE BOMO TRUDILI DELATI IN ŽIVETI, KOT JE DELAL IN ŽIVEL ON.

   Modrost človek izkazuje tudi s tem, da je pripravljen poslušati drugega človeka, čeprav mu njegovo mnenje in ravnanje ni všeč.

   Odgovori
10. Janez says:

    22. julija, 2021 at 11:22

    NAŠ GOSPOD JEZUS
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v Evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
    Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih. Amen.
    Sveta Mati Terezija

    LJUBITE DRUG DRUGEGA
    Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu, ki nam daje Moč in Usmiljenje. Ljubimo Boga in se mu zahvalimo za vse, kar nam je dal in pomagajmo ubogim, ki nas potrebujejo!
    Sveta Mati Terezija

    IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI
    Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.
    Sveta Mati Terezija

    Iesus te amo? Et ego in te omne opus habeo.

    Svetniki in misijonarji niso imeli časa za modrovanje in govorjenje, ker so vedeli, da je Gospodova Žetev obilna., delavcev pa malo. Jezus je namreč rekel: Pojdite in Učite vse narode. Prinašajte jim Božjo Luč in Nauke Evangelija, jih krščujte, učite in jim pomagajte! Vse v Večjo Božjo Čast in Slavo. Tudi mi izžarevajmoi Jezusa in ljudem prinašajmo Božji Nauk z Usmiljenjem, Dobroto, Pomoćjo in Služenjem drugim tako kot npr. Sveta Mati Terezija v Kalkuti ali npr. danes Pedro Opeka ubogim na Madagaskarju! Ali dr. Janez Janež na Tajvanu, kjer je kot kirurg 38 let noč in dan zdravil Kitajce in učil zdravnike ter zgradil veliko bolnico za bolnike vse v Večjo Božjo Slavo. Zaspal je v Gospodu, kot Dober Kristjan ker je živel Pobnožno in Pravično. Veliko je revščine in trpljenja na svetu, pomagajmo ljudem po svojih močeh in molimo, da se nas vse Usmili Vsemogočni Bog! Molimo, da se nas vseh Usmili Vsemogočni Bog in nas reši. Amen. Janez

    2 Krn 6, 39: Potem usliši iz nebes, s kraja, kjer prebivaš, njihovo molitev in prošnje. Ravnaj z njimi pravično in odpusti svojemu ljudstvu, kar bodo zagrešili zoper tebe!  

    Odgovori