Članki za dušo

15.011 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. avgusta, 2021 at 9:05

   VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE – PO BESEDAH APOSTOLA PAVLA JE MARIJA PRVA MED TISTIMI, KI SO OZIROMA BODO DELEŽNI NEUMRLJIVOSTI IN ZMAGE VSTALEGA KRISTUSA NAD VSEMI BOŽJIMI SOVRAŽNIKI. V VSEM TEM PA SE KAŽE MODROST, MOČ IN OBLAST BOGA, KI PO BESEDAH MARIJE DEVICE POVIŠUJE NIZKE!

   Praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga danes obhajamo, je praznik Marijine nebeške slave. Z njim slavimo Marijo Devico kot Mater Božjo, ki jo je Bog na edinstven način poveličal z njenim vnebovzetjem in kronanjem za kraljico nebes in zemlje, zaradi česar je postala tudi naša priprošnjica pri Bogu. Ko želimo te skrivnosti vredno obhajati, najprej obžalujmo svojo grešnost.

   Današnji praznik je krona vseh Marijinih praznikov. Marija je s sinom Jezusom Kristusom tista žena, o kateri pravi sveti Janez v Razodetju, da ju je zalezoval peklenski zmaj in da jima ni mogel škodovati, in o kateri pravi tudi, da se je prikazala kot veliko znamenje na nebu. Po besedah apostola Pavla pa je Marija prva med tistimi, ki so oziroma bodo deležni neumrljivosti in zmage vstalega Kristusa nad vsemi Božjimi sovražniki. V vsem tem pa se kaže modrost, moč in oblast Boga, ki po besedah Marije Device povišuje nizke. Ravno Marija je tista, ki jo je Kristus, Kralj nebes in zemlje, zaradi njene verne, ponižne in zveste službe pri svojem odrešilnem delu najbolj povišal; povišal jo je tako, da jo je z dušo in telesom vzel k sebi v nebesa ter jo kronal za kraljico nebes in zemlje. Obenem jo je postavil tudi za Srednico vseh milosti, za našo najmogočnejšo priprošnjico in za našo nebeško mater. Kako prav ima zato Cerkev, ki Marijo imenuje tudi začetek našega veselja, začetek in podobo poveličane Cerkve ter trdno upanje in tolažbo potujočemu Božjemu ljudstvu. (vir: Kristusove priče, Stanko Lorber)

   IZROČITEV SLOVENSKEGA NARODA MARIJI

   Sveta Devica Marija!
   Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila,
   ga rodila in si z njim pod križem trpela.

   Ti si tudi naša Mati: tvoja materinska roka
   nas je varovala skozi vso zgodovino.

   Tebi izročamo sami sebe, da bi
   v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.

   Tebi izročamo naše družine, da bi
   bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

   Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi
   v zvestobi evangeliju gradila edinost.

   Tebi izročamo slovensko domovino, da bi
   napredovala v luči vere in krščanskega izročila.

   Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi
   ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

   Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.

   Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči
   Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
   ki živi in kraljuje vekomaj.
   Amen. (vir: katoliska-cerkev.si)

   Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 18:23

   PUSTITE MALE K MENI – KO SVETI DUH SPODBUDI SRCA OTROK, SODELUJTE V NJEGOVEM DELU. UČITE JIH, DA JIH JEZUS VABI IN DA ZANJ NI VEČJEGA VESELJA KAKOR TO, ČE SE MU IZROČIJO V CVETU IN SVEŽINI SVOJIH LET!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,13-15)

   Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali, toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« Potem je položil nanje roke in šel od tam.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus je vedno ljubil otroke. Rad je sprejemal njihovo otroško privrženost in odkritosrčno, nehlinjeno ljubezen. Hvalnice iz njihovih ust so zvenele kakor glasba v njegovih ušesih in osvežile njegovega duha še posebno, kadar je bil izmučen zaradi stika s hinavskimi in prekanjenimi ljudmi. Kjer koli je Zveličar hodil, povsod sta njegov blagi obraz in njegova prijaznost pridobivala ljubezen in zaupanje otrok.

   Pri Judih je bila navada, da so matere prinašale otroke k rabinu, da bi jih blagoslovil, položil roke nanje. Jezusovi učenci pa so menili, da je njegovo delo prepomembno, da bi ga tako motili. Ko so torej matere pripeljale otroke k njemu, so jih učenci nejevoljno opazovali. Otroke so imeli za premajhne, da bi lahko imeli kakšno korist od srečanja z Jezusom. Menili so, da bo nejevoljen zaradi njihove navzočnosti. Toda nejevoljen je bil zaradi učencev. Jezus je razumel skrb in breme mater, ki so si prizadevale vzgojiti svoje otroke po Božji besedi. Slišal je njihove molitve in jih sam pritegnil k sebi.

   Današnje matere bi morale sprejeti Jezusove besede in njegova dejanja z enako vero. Še danes je pomočnik materam kakor nekoč, ko je jemal otroke v svoje naročje v Judeji. Otroci naših src so prav tako odkupljeni z njegovo krvjo, kakor so bili otroci takratnega časa.

   Jezus pozna breme, ki leži na srcu vsake matere. On, čigar mati se je tudi borila s pomanjkanjem in bedo, sočustvuje z vsako materjo pri njenem težavnem delu. Matere naj pridejo s svojimi težavami k Jezusu. Pri njem bodo našle dovolj milosti, ki jim bo pomagala pri ravnanju z otroki. Vrata so odprta vsaki materi, ki želi položiti svoje breme pred njegove noge. Ta, ki je rekel: “Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim,” še vedno vabi matere, naj pripeljejo svoje malčke, da jih blagoslovi. Po veri matere, ki se v molitvi obrača k Bogu, lahko celo novorojenček v njenem naročju počiva v senci Vsemogočnega.

   Očetje in matere morajo imeti svoje otroke za mlajše člane Gospodove družine, ki so jim zaupani, da jih vzgojijo za nebesa. Nauke, ki se jih sami učimo od Kristusa, moramo prenesti svojim otrokom tako, da jih mladi umi lahko dojamejo. Postopoma jim moramo odkrivati lepoto nebeških načel.

   Ko mati vzgaja otroke, da so ji poslušni, ker jo ljubijo, dobijo najboljše začetne nauke o krščanskem življenju. Materina ljubezen predstavlja otroku Kristusovo ljubezen, in malčki, ki zaupajo materi in jo ubogajo, se učijo zaupati Jezusu in mu biti poslušni.

   Ko je Jezus rekel učencem, naj ne branijo otrokom priti k njemu, je to govoril svojim sledilcem vseh časov. Jezus vabi otroke k sebi in nam ukazuje: “Ne branite jim!” S tem želi reči: Otroci bodo prišli k meni, če jim vi tega ne boste preprečili.

   Ne popačite Jezusove podobe s svojim nekrščanskim življenjem. Ne zadržujte otrok stran od njega s svojo hladnostjo in strogostjo. Nikoli jim ne dajte povoda za misel, da nebesa ne bodo prijeten prostor, če boste tam tudi vi. Ne govorite o verskih zadevah na način, ki ga otroci ne morejo razumeti, in ne ravnajte tako, kakor da se od njih ne pričakuje, da že v otroštvu sprejmejo Kristusa. Ne zapuščajte lažnega vtisa, da je Kristusova vera nekaj mračnega, in da se moramo, če želimo priti k Jezusu, odpovedati vsemu, kar razveseljuje življenje.

   Ko Sveti Duh spodbudi srca otrok, sodelujte v njegovem delu. Učite jih, da jih Jezus vabi in da zanj ni večjega veselja kakor to, če se mu izročijo v cvetu in svežini svojih let.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   P.S.: Bravo, spet cela vrsta globokih misli gospoda Ervina Mozetiča! Posebej me je nagovorila naslednja misel glede našega odnosa do otrok. »Nikoli jim ne dajte povoda za misel, da nebesa ne bodo prijeten prostor, če boste tam tudi vi« (glej zgoraj v kontekstu). Kako odlično je to izrazil. Res, kolikokrat sem že dal (ne)hote povod … Jezus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. avgusta, 2021 at 18:28

     Prilagam še povezavo: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C13-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
3. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 17:17

   SVETNIŠTVO JE AVANTURA LJUBEZNI. TAKŠNA AVANTURA JE BILO ZLASTI ŽIVLJENJE PATRA MAKSIMILJANA KOLBEJA!

   Danes obhaja Cerkev god svetega patra Maksimiljana Kolbeja, mučenca, ki se je izredno odlikoval v delu za Božjo in Marijino čast ter v ljubezni do bližnjega. Kolikor pa se mi v tem morda premalo odlikujemo, to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali.

   Svetništvo je avantura ljubezni. Takšna avantura je bilo zlasti življenje patra Maksimiljana Kolbeja, ki je bil po rodu Poljak, po poklicu pa duhovnik frančiškanskega reda minoritov. Bil je velik častilec Brezmadežne in je po njej hotel vse duše in ves svet pridobiti za Kristusa. Ustanovil je bratovščino z imenom ”Vojska Brezmadežne”, razvil moderen tiskovni apostolat v Niepokalanowu pri Varšavi, zgradil tiskarno, železniško in radijsko postajo, zbral ekipo igralcev za katoliške filme, uredil letališče in bil nekaj časa tudi misijonar na Japonskem. Zadnja postaja njegovega življenja pa je bil Oswieczim ali Auschwitz, nemško koncentracijsko taborišče smrti na Poljskem, kamor so ga med drugo svetovno vojno zaprli gestapovci. Tam je namesto družinskega očeta prostovoljno prestal mučeniško smrt na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja leta 1941. Tako je s pomočjo Brezmadežne kot heroj ljubezni do bližnjega izbojeval boj ljubezni ter si zaslužil čast oltarja. Bog ga je poveličal tudi s čudeži. Po njegovem zgledu naj bo tudi naše življenje vedno bolj polno ljubezni do Boga, do Brezmadežne in do bližnjega.

   Iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Maksimiljan Kolbe, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. avgusta, 2021 at 17:34

     MISLI SV. MAKSIMILIJANA KOLBEJA – BOG JE NESKONČNO MODRO BITJE IN NAJBOLJE VE, KAJ JE DOBRO ZA NAŠO DUŠO; KOT NESKONČNA DOBROTA HOČE IN DOPUŠČA LE TO, KAR JE KORISTNO ZA NAŠO POLNEJŠO SREČO V NEBESIH!

     – Motor črpa svojo moč iz goriva in ne od železnih delov, pa naj bodo ti še tako dobri in usposobljeni za brezhibno delovanje. Podobno je tudi z nami: če zapremo kanale, po katerih nam doteka milost, bomo vedno bolj slabotni in nazadnje bomo še izhirali.

     – V Brezmadežni stvarjenje dosega vrhunec svoje popolnosti. Mati božja je od vseh stvari Bogu najbolj podobna.

     – Mislimo na to: pri poslednji sodbi bomo dajali odgovor ne le zato, kar smo storili, Bog nam bo pripisal krivdo tudi za vsako dejanje, ki bi ga lahko storili, pa ga nismo.

     – Jezus je dejal, da drevo spoznamo po njegovih sadovih. Če ti kaj povzroča nemir in je to še vzrok raztresenosti, potem to gotovo ne prihaja od Boga.

     – Varujmo se slepila, da uspešnost zunanje zaposlenosti dokazuje vrednost našega dela. Spreobrnjenje in posvečenje duš je in ostane delo božje milosti.

     – Najboljša pokora je vestno izpolnjevanje naših vsakdanjih dolžnosti. Najpomembnejša molitev je predpisana vsakdanja molitev.

     – Evropa se je danes zelo oddaljila od Boga, zato so morale priti nad njo raznovrstne preizkušnje. Jasno je Bog nam pri tem ne jemlje svobodne volje. Kdor hoče, te preizkušnje izkoristi v svoje dobro, kdor pa noče ga vodijo v pogubo. Vsakemu se godi tako, kot sam hoče …

     – Če bi le za hipec razpolagali z neskončnim razumom, bi tudi mi ne dopustili nič drugega kot to, kar dopušča Bog; kajti neskončno modro Bitje najbolje ve, kaj je dobro za našo dušo, in kot neskončna Dobrota hoče in dopušča le to, kar je koristno za našo polnejšo srečo v nebesih.

     – Kakšno srečo zahteva človek? Hoče srečo, ki je brezmejna po svoji vsebini, veličini, trajnosti, po vsem. Takšna sreča pa je le Bog, brezmejni vir vse sreče.

     . Vsak se je rodil s sposobnostmi, ki so mu potrebne, da izpolni svojo nalogo. Čim bolj bo izpolnil svojo nalogo, tem bolj bo opravičil svoje poslanstvo, tem večji in svetejši bo nekoč v božjih očeh.

     – Veliko moramo moliti, da bi lahko bolje razumeli pomen besed, ki jih je Brezmadežna izgovorila v uri oznanjenja: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Naj se zgodi, kar hoče Bog. V teh besedah je zajeta vsa blaženost, toda tudi naša naloga tukaj na zemlji.

     – Ob polaganju računov bomo odkrili, da so bile razprostrte roke molivcev vsaj toliko v službi bratov kakor stisnjene pesti revolucionarjev.

     – Genij lahko prinaša človeštvu korist, pogosto pa tudi škodo. Svetnik pa po Jezusovem zgledu hodi okoli in deli dobrote. Kamor koli pride, zaseje resnico in srečo. S svojim zgledom kaže na večno dobroto. Vsakdo ne more biti genij, pot do svetosti pa je odprta vsakomur.

     – Vzljubimo dobo, v kateri smo rojeni. Vzljubimo križ, v njem je dokončni mir in zveličanje. Blagoslovljen bodi Bog, ki v svoji previdnosti nobenemu človeku ne prepušča, da si sam izbira, kdaj in kje naj se rodi.

     – Mislimo na to: pri poslednji sodbi bomo dajali odgovor ne le za to, kar smo storili, Bog nam bo pripisal krivdo tudi za vsako dejanje, ki bi ga lahko storili, pa ga nismo.

     – Kaj pomeni brezmejna ljubezen do Brezmadežne? Ona je Bogu najbližja. Če se bližamo njej, se s tem bližamo samemu Bogu.

     – Ko igralci nastopajo na odru, se eden obleče kot kralj, drugi kot služabnik ali kot vojak. Lahko bi vprašali, kateri je najveljavnejši. Brez dvoma tisti, ki je svojo vlogo najbolje odigral.

     – Vsi življenjski cilji imajo le tolikšno vrednost, kolikor vodijo k poslednjemu cilju. Če vodijo od tega cilja proč, bi bili škodljivi, zato bi se jim morali odreči, pa naj bi bili še tako privlačni.

     – Sreča, ki ne temelji na resnici, prav tako ne more biti trajna, kakor neresnica ni trajna.

     – Vsak hip moramo postajati sveti, saj ne vemo, kaj pride kasneje. Sedaj, to uro, se moramo posvečevati, ker ne vemo, če bo večer še naš.

     – Razum hoče spoznati vzrok vseh reči. Čim prodornejši je, tem bolj bo stremel po tem spoznanju. Toda če razum zamegli nemoralno življenje ali napuh, bo obtičal že takoj na začetku.

     – Zakaj je toliko ljudi, ki so celo bistri in na drugih področjih podkovani, ki se niti malo ne potrudijo spoznati, kaj je njihov življenjski cilj in kakšen je njihov odnos do Boga?

     (misli sv. Maksimiljana Kolbeja iz Ognjišča, zbral Marko Čuk)

     Odgovori
4. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 15:07

   DUHOVNA MISEL SVETNIKA

   »ZADENEŠ OB ZNAČAJ TEGA ALI ONEGA … TEMU SE JE NEMOGOČE IZOGNITI: NISI ZLATNIK, DA BI UGAJAL VSEM. POLEG TEGA PA, KAKO BI BREZ TEH TRENJ V ODNOSIH Z BLIŽNJIMI IZGUBIL OSTRE IN IZSTOPAJOČE BODICE – NEPOPOLNOSTI, SLABOSTI – SVOJEGA DUHA IN PREVZEL UREJENE, GLADKE IN ZAOKROŽENE OBLIKE LJUBEZNI, POPOLNOSTI? ČE BI IMELI TI SAM IN TISTI, KI ŽIVIJO S TABO, MEHAK IN POSLADKAN ZNAČAJ, SE NE BI MOGEL POSVETITI.« (Pot, sv. Jožefmarija Escriva, št. 20)

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Sv. Jožefmarija, prosi za nas!

   Odgovori
5. Hvala says:

   14. avgusta, 2021 at 13:35

   Spoštovani g. Miro!

   Zahvaljujem se vam za vaše molitve, duhovna sporočila, opominjanje itd.

   Pravite, da če človek zapiše samo eno črko, npr. J ali M, pa je to morda v očeh nekoga že zgrešeno. Napisala sem članek, ki pa še ni objavljen s strani g, Administratorja, ker mora odobriti, ker sem poslala več kot eno prilogo ( 4), RAZLIKA- BRATSKO OPOMINJANJE ALI OBSOJANJE- komentar papeža Frančiška …..

   Kdo pa danes še sanja o tem, da bi v nekem občestvu resnično iskali resnico in jo branili. Nastajajo različne interesne skupine, ki branijo različne interese.

   Mislim, da smo veliko občestvo in moramo si prizadevati za RESNICO-TO JE KAR UČI BOG, KATEKIZEM, pa če nam vse paše ali pa ne paše. Ne ženite si tega k srcu, KAJTI BRATSKO OPOMINJANJE JE NUJNO, ZAPOVEDANO OD JEZUSA, OBSOJANJE JE GREH . PRAV RAVNATE, KADAR NAS OPOMINJATE, OPOZARJATE, SVARITE, OBRAZLAGATE itd…

   Jezus obljublja ZEDINJENJE, če bo pred tem OPOMINJANJE. Slednjega brez prvega ni, a prav tu se zaplete. Prvega sploh ne poznamo oz. ne razumemo.

   O tem so članki lepo napisani. Tudi duhovna dela usmiljenja, če jih seveda upoštevamo so: grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati……………..

   Ker je ta naša molilna skupina tudi OBČESTVO, vi ga vodite in g. Administrator, moramo res strmeti, da si prizadevamo in razglašamo, KAJ ZAHTEVA IN UČI BOG, ne pa tisto kar nam “paše” ali pa ne “paše”. Če si bomo za to prizadevali bo dobro, če pa bo visela med nami kot nevidna nit -zamere, užaljenost itd…, GOSPODU TO NE BO VŠEČ. Gledamo kaj je Njemu všeč kaj zapoveduje, IN DA IZPOLNIMO NJEGOVO VOLJO, NE PA NAŠO ČLOVEŠKO VOLJO.

   Gospod nas je ustvaril unikate. Vsako človek je drugačen. In ker je On ustvaril vse ljudi, moramo spoštovati in poslušati človeka, ki nekaj govori, ker s tem spoštujemo Boga.

   Odgovori
   • Hvala says:

     14. avgusta, 2021 at 13:58

     NE SKRBITE g. Miro zaradi tega, KER JE DOBRO DA NAS OPOZARJATE, OPOMINJATE, SVETUJETE, SVARITE , DOPOVEDUJETE itd… , NE OZIRAJTE SE NA TO, ČE JE KAK STAVEK, ČRKA ALI NASVET V OČEH NEKOGA ZGREŠEN, EDINO PRAVILNO JE, DA JE TO V OČEH BOGA DOBRO.

     Odgovori
     • Miro says:

       14. avgusta, 2021 at 15:00

       Res je, strinjam se z vami gospa Hvala. Ponovno se vam zahvaljujem za vse, kar s pomočjo Svetega Duha plemenitega storite za ta portal. Vaša razmišljanja in izkušnje ne izvirajo iz udobnega fotelja in iz nekega knjižnega fonda, ampak so trdno utemeljena na Božji besedi in na osebnih bridkih trenutkih v življenju. Že večkrat ste dobro zapisala, da tu ne gre za razum (čeprav je ta zelo velik božji dar), ampak predvsem za trdno vero in zaupanje v moč Gospodovega križa in v Njegovo usmiljenje. Upam, da boste na to temo še kaj spodbudnega zapisala, saj je to lahko v veliko duhovno pomoč vsem, ki so pripravljeni sprejeti veliki dar spreobrnjenja in notranjega ozdravljenja. Molimo, da bi se v srcu mogli odpreti Božji milosti!

       Bog vas obilno blagoslovi, želim vam vso srečo in mir v moči Svetega Duha! Kot sem že zapisal, to iz srca želim prav vsakemu tako ali drugače sodelujočemu na tem portalu.

       Odgovori
       • Miro says:

         14. avgusta, 2021 at 15:46

         Naknadno bi še zapisal, da me je precej nazaj močno nagovoril vaš prispevek s pogledi na eno od občutljivih življenjskih področij, o katerem so precej deljena mnenja. Kljub temu ste to področje (za širšo “javnost” ga ne bi podrobneje omenil), pogumno izpostavila na tej spletni strani. Hvala vam, ker ste mi odprla oči za velik dar po Božji milosti!

         Odgovori
         • Hvala says:

           14. avgusta, 2021 at 15:52

           Zahvaljujem se vam še enkrat, res je vse kar ste povedali (ne izvira iz udobnega fotelja ).

           Vse dobro!
6. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 12:45

   VPRAŠANJE, ČEMU SEM NA SVETU, JE NAJOSNOVNEJŠE, NAJVAŽNEJŠE IN NAJODLOČILNEJŠE OD VSEH, KAR SI JIH MORE IN MORA ZASTAVITI ČLOVEK (Janez Janžekovič)

   – Velika krivda se uleže na dušo kakor gora, in če je ne odložiš, ti začne razjedati telo … Nemirna vest je najstrašnejše gorje na svetu.

   – Napor je bistveni pogoj celotnega lepega doživetja, ki ga nudijo gore. Pravi planinec se naravnost zgrozi ob misli, da bi se brez napora, recimo z vzpenjačo, zapeljal na vrh.

   – Vprašanje, čemu sem na svetu, je najosnovnejše, najvažnejše in najodločilnejše od vseh, kar si jih more in mora zastaviti človek.

   – Dober človek je pripravljen sprejeti vsako resnico, versko prav tako kakor druge, in izvajati vse posledice, ki iz nje izhajajo.

   – Edino človek še ni dovršen … Samo v človeških dušah se bije boj med dobrim in zlim, samo tu je mogoče vesolje še izpopolniti ali pokvariti.

   (Janez Janžekovič, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 12:41

   BLAGRI SO V SREDIŠČU JEZUSOVEGA OZNANJEVANJA. OZNANILO BLAGROV NA NOVO POVZEMA OBLJUBE, KI JIH JE BOG DAJAL IZVOLJENEMU LJUDSTVU OD ABRAHAMA NAPREJ

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   BLAGRI

   1716 Blagri so v središču Jezusovega oznanjevanja. Oznanilo blagrov na novo povzema obljube, ki jih je Bog dajal izvoljenemu ljudstvu od Abrahama naprej. To oznanilo jih dopolni, ko jih naravna ne več zgolj na uživanje neke dežele, marveč na nebeško kraljestvo.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-blagri/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   14. avgusta, 2021 at 12:22

   Molitev za pravo vero v Boga Odrešenika

   Gospod, verujem, resnično želim in hočem verovati vate,
   Gospod, daj, da bo po Tvoji Milosti moja vera popolna in iskrena,
   brez pomislekov in pridržkov;
   prosim daj, da bo prešinjala vse moje mišljenje in čustvovanje,
   moj način presojanja Božjih in človeških stvari.
   Gospod, daj, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek
   in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj,
   ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev Zate Gospod.
   Gospod, daj, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva po skladnosti zunanjih dokazov
   in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni luči,
   po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni prilagoditvi, po upanju in Odrešitvi.
   Gospod, daj, da bo moja vera trdna,
   da se ne bo ustrašila kritiziranja neverujočih ateistov, nasprotujočih si vprašanj raznih ljudi,
   katerih je polno, ki iščejo v Življenju Tvojega Smisla in odrešujoče Luči željno življenje;
   daj, da se ne bo vera v Jezusa ustrašila kritičnih in neverujočih ljudi,
   ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, obtožujejo,
   temveč da se bo utrdila po notranji moči Tvoje Resnice
   in Ljubezni preko nas Ljudi, ki smo Tvoji Otroci.
   Amen.

   Če si v krščanstvu na kaj vezan, si vezan na zapoved ljubezni! V krščanstvu lahko imaš napake in slabosti. Poklican si, da si dober človek – lahko pa padeš … padeš sedemdesetkrat sedemkrat in vsakokrat ti Jezus odpusti, če se spokoriš in prosiš za odpuščanje ter odvezo od greha. Pri krščanskem Bogu je tudi grešnik dobrodošel, saj Jezus pravi da je prišel zaradi bolnih in grešnikov. Le kdor nima dobre volje in se čisto zavestno odloči za drugačno pot ali celo za hudobijo, se sam izključi iz Božje Ljubezni! Vendar izgubljenega sina Oče čaka na Obali Večnosti in se razveseli vsakega, ki pride k Njemu nazaj v Objem in ga prosi odpuščanja. Sem že pozabil in odpustil moj Otrok, kar pridi. In Jaz Vem kaj potrebuješ, še preden me karkoli prosiš in ko prideš k meni nazaj, si moj Ljubljeni Otrok. Karkoli ste storili mojim najmanjšim ste storili meni pravi Jezus. Vse je še pred Teboj moj Otrok, pojdi in živi odslej po Božjih postavah in Ljubi druge ljudi. In zadnji ki so vstopili bodo prvi in prvi bodo zadnji je rekel Jezus. Pri Bogu je vse mogoče. Kdor verje in Zaupa v Jezusa se mu vse kar prosi in moli ter upa čudežno zgodi. Maša naj se nadaljuje vedno v našem Življenju tako, da se bomo s pravičniom in bogaboječim življenjem slavili in se zahvaljevali Bogu! Bodimo prinašalci Kristusove Luči med ljudi ali kristoforos. Amen. Janez

   Odgovori
9. Miro says:

   14. avgusta, 2021 at 10:06

   MARIJA JE PONIŽNA VPLIVNICA, KI LAHKO SPREMINJA MILIJONE SRC

   Popularni župnik Martin Golob v vlogu 68 razmišlja o Mariji. Takole uvodoma zapiše:

   »Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja. Marija je bila dovolj pogumna, da je Gospodu rekla “zgodi se”. Dovolila je, da je Božja beseda vodila njeno življenje. Vseskozi je hodila z Jezusom in za njim in pod križem je postala mama vseh nas. Tudi jaz grem od Marije vselej pomirjen. Občutek imam, da sem pri njej varen in uslišan in da za nas posreduje pri Bogu. Zdi se mi kot influencerka (vplivnica), in to ponižna, ki lahko spreminja milijone src. Kaj mi je še všeč pri Mariji? Oglej si v vlogu.«

   https://si.aleteia.org/2021/08/13/marija-je-ponizna-vplivnica-ki-lahko-spreminja-milijone-src/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    14. avgusta, 2021 at 9:55

    ŽABA NA DNU VODNJAKA – POKLICANI SMO NA PROSTRANE OBALE!

    Žaba je živela na dnu vodnjaka. Odkar je bila na svetu, ni zapustila tega temnega in utesnjenega kraja. Lepega dne jo je obiskala neka žaba, ki je vedno živela na obrežju morja. Žaba iz vodnjaka je izkoristila obisk »morske« žabe, da bi potešila svojo radovednost. Vprašala jo je: »Kakšno je morje? Je zelo veliko?« »Ne moreš si predstavljati, kako veliko je morje,« ji je odgovorila obiskovalka. »Ali je večje od mojega vodnjaka?« je vprašala žaba. »Kaj se šališ! Ni primerjave med morjem in tvojim vodnjakom,« jo je zavrnila obiskovalka. Nejevoljna in užaljena žabica je bila huda: »Si zato prišla k meni, da mi tveziš neumnosti? Še maščevala se ti bo ta tvoja napuhnjenost! Da mi čimprej izgineš iz mojega vodnjaka!«

    Obiskovalka si ni pustila dvakrat reči in se je veselo poskakujoč vrnila k svojemu prostranemu morju. Nejeverna žabica pa je še naprej živela v svojem temnem vodnjaku.

    Tudi mi smo poklicani na prostrane obale. Pa tako radi čepimo v tesnih vodnjakih in se ne damo pregovoriti, da bi vstali in se podali na pot v negotovost. Kolikokrat smo gluhi ali pa nočemo verjeti glasu, ki nam govori, da obstajajo prostrane obale, ki jih še ne poznamo, in nas vabijo. Vabijo nas prostrana, neizmerna, božja obzorja.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori