Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.015 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    HVALNICA BOŽJI LJUBEZNI (Ps 103)

    Davidov psalm.
    Slávi, moja duša, Gospoda,
    vsa moja notranjost njegovo sveto ime.
    Slávi, moja duša, Gospoda,
    ne pozabi nobenega dejanja njega,
    ki odpušča vso tvojo krivdo,
    ki ozdravlja vse tvoje bolezni,
    ki iz jame rešuje tvoje življenje,
    ki te krona z dobroto in usmiljenjem,
    ki tvoja leta
    nasičuje z dobrinami;
    kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.

    Gospod opravlja dela pravičnosti,
    dela pravice za vse zatirane.
    Mojzesu je dal spoznati svoje poti,
    Izraelovim sinovom svoja dela.
    Usmiljen in milostljiv je Gospod,
    počasen v jezi in bogat v dobroti.
    Ne pravda se venomer,
    ne očita na veke.
    Z nami ne ravna po naših grehih,
    ne vrača nam po naših krivdah.
    Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo,
    je njegova dobrota silna nad tistimi, ki se ga bojijo.
    Kakor je vzhod oddaljen od zahoda,
    oddaljuje od nas naša hudodelstva.
    Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki,
    Gospod izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo.
    Zakaj on pozna našo sestavo,
    spominja se, da smo prah.

    Človek, kakor trava so njegovi dnevi,
    kakor cvetica na polju, tako cvete.
    Komaj zaveje veter vanjo, je ni več,
    njen kraj je ne pozna več.
    Toda Gospodova dobrota je od vekomaj,
    do vekomaj za tiste, ki se ga bojijo,
    njegova pravičnost do otrok otrok
    za tiste, ki se držijo njegove zaveze
    in se spominjajo njegovih ukazov, da bi jih izpolnjevali.

    Gospod je postavil svoj prestol v nebesih,
    njegovo kraljestvo vlada nad vesoljstvom.
    Slavite Gospoda, njegovi angeli,
    vi, silni junaki, ki izpolnjujete njegovo besedo
    s poslušanjem glasu njegove besede.
    Slavite Gospoda, vse njegove vojske,
    vi, njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo.
    Slavite Gospoda, vsa njegova dela,
    na vseh krajih njegovega gospostva.
    Slávi, moja duša, Gospoda.

    Gospod, naj bo tvoje Ime vedno in povsod češčeno in hvaljeno v vseh naših mislih, besedah in dejanjih po presveti Božji volji. Za vse, kar smo zaradi nevednosti, nemarnosti ali brezbrižnosti hudega zagrešili in dobrega opustili v odnosu do Boga in bližnjega, Te ponižno prosimo, da nam odpustiš po preobilnem Božjem usmiljenju v kopeli spovedi. Gospod, hvala Ti, ker nas duh slavljenja in zahvaljevanja po Tvoji milosti nenehno dviga v vsakršnih življenjskih okoliščinah. Vse, kar nas v življenju spremlja, tako radosti in veselje, kakor tudi preizkušnje, trpljenje … naj služi Tebi v čast, nam pa v odrešenje, za večno srečo v Bogu!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    MLADI, SPRAŠUJETE ME O BOGU. ODGOVARJAM VAM: NE POZABITE NA TISTO RADOST, KI JE Z BESEDAMI NI MOGOČE IZRAZITI … (Abbe Pierre)

    – Če nismo pripravljeni naše obhajilo s posvečenim kruhom dopolniti z drugo resnično navzočnostjo Kristusa v svetu, se pravi, z njegovo navzočnostjo v trpečih in ubogih, lahko naše zakramentalno obhajilo postane pravo bogoskrunstvo.

    – Radi delimo ljudi na verne in neverne. Jaz pa jih rajši delim na take, ki so odprti za druge, in take, ki obožujejo sami sebe.

    – Nič ni hujšega, kakor občutek, da si odveč. Vedno ponavljam: vsi smo potrebni. Svet je kakor velik gozd: če so v njem samo mlada drevesa, ni zdrav, potreben je tudi humus, ki je sad starih dreves … Podobno so tudi stari ljudje potrebni mladim.

    – Mladi, sprašujete me o Bogu. Odgovarjam vam: ne pozabite na tisto radost, ki je z besedami ni mogoče izraziti. Prejeli ste namreč najbolj dragocen dar, da ste mogli okušati, kako lepo je pomagati drugim. Tudi če o teologiji nimate pojma, veste, kakšen je okus ljubezni. Razumeli ste, kaj je Bog.

    (Abbe Pierre, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    ČLOVEKOVA SVOBODA JE OMEJENA IN PODVRŽENA ZMOTI. ČLOVEK JE DEJANSKO ZABLODIL. SVOBODNO JE GREŠIL. KO JE ODKLONIL BOŽJO NAMERO LJUBEZNI, JE SAM SEBE PREVARAL; POSTAL JE SUŽENJ GREHA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    ČLOVEŠKA SVOBODA V REDU ODREŠENJA

    1739 Svoboda in greh. Človekova svoboda je omejena in podvržena zmoti. Človek je dejansko zablodil. Svobodno je grešil. Ko je odklonil božjo namero ljubezni, je sam sebe prevaral; postal je suženj greha. Ta prva odtujitev (alienacija) je rodila množico drugih. Zgodovina človeštva od začetkov pričuje o nesrečah in zatiranjih, ki so se rodila iz človekovega srca zaradi zlorabljanja svobode.

    1740 Ogrožanje svobode. Udejanjanje svobode ne vključuje pravice, da vse izrečemo in vse storimo. Napačno je domišljati si, da “človek kot nosilec svobode zadostuje sam sebi in ima za cilj to, da z uživanjem zemeljskih dobrin zadovolji svoje zemeljske interese” (CDF, instr. “Libertatis conscientia” 13). Po drugi strani so ekonomski, družbeni, politični in kulturni pogoji, ki se zahtevajo za pravilno udejanjanje svobode, prepogostokrat neupoštevani in kršeni. Takšni položaji zaslepljenosti in krivičnosti otežujejo nravno življenje in postavljajo v skušnjavo močne in slabotne, da bi grešili zoper ljubezen. Če se človek oddalji od nravne postave, škoduje svoji lastni svobodi, se usužnji sam sebi, prelomi bratstvo s svojimi bližnjimi in postane upornik zoper božjo resnico.

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-clovenska-svoboda-v-redu-odresenja/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    RADI BI SPREMENILI SVET PA ZAČNIMO PRI SEBI
    Gospod, radi bi spremenili svet,
    toda čutimo, da moramo začeti pri sebi,
    da vsak lahko spremeni samo samega sebe.
    Gospod, prenovi svet. Toda začni pri meni.
    Gospod, prebudi svojo Cerkev. Začni pri meni.
    Gospod, poživi nas, ki verujemo vate,
    da bomo živo znamenje tvoje dobrote za vse ljudi. Začni pri meni.
    Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni.
    Gospod, vžgi ljubezen. Vžgi jo v meni in v srcih vseh ljudi.
    Prosim Gospod pomagaj nam, da pride k nam Božje kraljestvo Miru, Usmiljenja in Ljubezni.
    Prosim Jezus pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.
    Amen.  

    Apostolska dela 11,23: Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

  5. Miro says:

    Poslušajmo, kaj nam govori živa BOŽJA BESEDA!

    »NE ŽALOSTITE BOŽJEGA SVETEGA DUHA, S KATERIM STE BILI KOT S PEČATOM ZAZNAMOVANI ZA DAN ODKUPITVE. NAJ IZGINEJO MED VAMI VSAKRŠNA UJEDLJIVOST, VSAKRŠNO BESNENJE, JEZA, ROHNENJE IN PREKLINJANJE Z VSAKRŠNO HUDOBIJO VRED. BODITE DRUG DO DRUGEGA DOBROSRČNI IN USMILJENI TER DRUG DRUGEMU ODPUŠČAJTE, KAKOR JE TUDI VAM BOG MILOSTNO ODPUSTIL V KRISTUSU.« (EFEŽANOM 4, 30-32)

    Slava tebi, Jezus, Ti si živa Beseda, Ti si naš Odrešenik, Ti si si naše veselje!

  6. Janez says:

    Poglej se v ogledalo
    »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

    Papež Frančišek govori o naši sodbi o drugih ljudeh
    Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

    Ne soditi, ampak moliti za druge
    Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

    Našim sodbam manjka usmiljenje
    Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

    Papež Frančišek

    • Janez says:

      ČLOVEK NE SODI, DA TI NE BO SOJENO PRAVI GOSPOD
      O Bog, daj mi moč in Milost, da ne sodim o drugih –
      kako naj vem od kod,
      iz kakšnih globin izvira greh?
      Moj greh in greh drugih ljudi,
      posameznika in naroda?
      O Bog, daj mi, da ne sodim.
      O Bog, daj mi, da ne obsojam –
      Da vrlino, napako in zmoto
      vidim kot mogočno ravnovesje.
      Stvari so preveč zapletene,
      a se na koncu po Božji Milosti poravnajo
      in skupaj pred tvoje noge padejo Usmiljenui Bog.
      Mi tako nespametno obsojamo, brez Usmiljenja in Modrosti.
      Stvari pa so preveč zapletene in globoke, ki jih ne umemo in ne poznamo.
      O Bog, daj mi, da postanem tišji –
      da v pesmi in besedičenju
      govorim le DA in Ne in drugo najnujnejše.
      Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
      da nisem tisti ki kaže na iver v očesu svojega brata,
      bruna svojega greha in napak, ki štrli iz lastnega očesa pa ne vidim.
      Jezus je rekel: “kdor je brez greha naj vrže kamen v grešnico”.
      Vsi so odšli, ker smo vsi grešniki; Jezus pa je rekel hotnici: “pojdi in o0dslej ne greši več”.
      Pa mi zmoremo odpuščati krivice, napake in grehe drugim kot Jezus?
      Pomagaj mi Usmiljeni in Dobrotni Bog, da bom spoolnjeval Evangeliojsike nauke in Božjio Voljo!
      Pomagaj mi, da ne bom sodil, ampak molil in pomagal ter služil Bogui in Ljudem!
      Ponagaj mi, da bom prinašal Ljudem Luč in Milost Odrešenja in bil na strani rešitve ne problemov!
      Mojim besedam in dejanjhem Gospod Jezus prosim daj moč in težo ter modrost.
      Naj postanejo vedno bolj božajoče moje besede in dejanja tolažbe in pomoči,
      učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
      In na koncu naj postanem
      skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten do ljudi.
      Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval ter sodil in obsojal.
      Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
      A čedalje bolj DA.
      AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
      Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
      AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
      Za več preprosto ni prostora.
      Naj opazujem, ne sodim.
      Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
      Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
      Naj ne škodujem in naj pustim v svoji duši vso glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
      Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
      In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
      Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
      Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni! Ubogajmo Boga!
      Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja in Božji blagoslov
      je tudi spolnjevanje Božje Volje in Pot k Njemu. Amen.

      Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih, ampak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Tudi mi bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas!

      Janez AKA Dichter Hansi

      • Miro says:

        Se strinjam, bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas! Na tej duhovni poti je potrebna tudi molitev k Svetemu Duhu, da bomo v Njegovi luči razločevali glede: oholosti, ponižnosti, neposlušnosti, pokorščine, zgrešenih trditev, bratskega opominjanja … Veliko molimo k Svetemu Duhu za luč in razsvetljenje, da se ne bomo počutili ogrožene, ko nekdo izpostavi drugačno razmišljanje, na primer, glede spolnjevanja Božje volje! Raje se zahvaljujmo za različna razmišljanja v luči Svetega Duha, ki veje, koder hoče. Pri tem bodimo – ponavljam – preroki sreče v Gospodu in vedno vsakemu človeku zaželimo najboljše v Jezusovi moči!

  7. Janez says:

    SPREOBRNENJE
    Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

    Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

    Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

    Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Da se spreobrnemo in poboljšamo in odpremo Božji Milosti. Da z Bogom sodelujemo! Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Bog ni kontrolor ali policaj , ki kaznuje. Ljubi nas. Odpušča nam sedemdesetkrat sedemkrat. Nežen je, zelo nas ima Očetovsko rad kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede, dokler je ne najde. Ljubezen je. Spreobrnjenje je Milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej. In Vedi, da nikoli Nismo Sami, ker je Bog Vedno z Nami! Tudi ko grešimo in mislimo, da je Bog pozabil na nas. Ne mi smo pozabili na Boga.

    Sveta Marija, Nebeška in Naša Mati, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi Besedi, njegovi Milostni Ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

    Papež Frančišek

    Kaj On, ki nam je dal, da mislimo, sam ne more misliti?
    Kaj On, ki je človeku dal oči in ušesa, sam ne more poslušati in gledati?
    Kaj On, ki je človeku dal srce za ljubezen, sam ne more biti največja Ljubezen?
    Vsak dan govorim Bogu: ”Čudovit si, moj Bog”.
    Bolj ko mu govorim, več mi on daje,
    daje da gledam čudež njegove Božje Ljubezni in Usmiljenja do vseh ljudi.

    (Povzeto po Philu Bosmansu, belgijskemu dobrotniku pomoči potrebnim in duhovniku)

  8. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE………..

    Večkrat smo že govorili in priporočali da je POTREBNO SPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO. Vendar govoriti in razmišljati o tem je eno, drugo pa je, ALI ZARES IZPOLNJUJEMO GOSPODOVO VOLJO?

    Spolnjevanje Božje volje je težko, tako tudi pravi in priznava g, Miro. Brez Gospodove pomoči NE MOREMO NIČESAR.
    Kdaj bomo res spolnjevali Božjo voljo? Spolnjevali jo bomo takrat, KO SE BODO NAŠE MISLI, BESEDE IN DEJANJA USKLADILE Z VOLJO GOSPODA.

    Če dam primer: Želimo misliti , govoriti in delati kar naroča Gospod, vendar se nas polasti strah , naš um tega ne dovoljuje, ker ni ozdravljen od zastrupljanja hudobca, ki nam vsiljuje misli, zato imamo popačeno podobo o Bogu- da ni dober itd….in temu primerno govorimo, zato tudi dejanje ne more biti po Božji volji. KADAR JE MISEL, BESEDA IN DEJANJE PODREJENO BOŽJI VOLJI, JO LAHKO IZPOLNJUJEMO. Mi po navadi mislimo eno, rečemo drugo, tretje naredimo itd…

    Um je potrebno izročiti Gospodu, da ga ozdravi, kajti določeni duhovi ga ovirajo.

    Da pa se bo človek lahko podredil Gospodovi volji oz. da mu bo Gospod ustvaril NOVO SRCE IN VDIHNIL SVOJEGA DUHA, temu rečemo -“DA SE BO RODIL OD ZGORAJ”-NA NOVO ROJEN , pa je potrebno SPREJETI GOSPODOV PLAN OČIŠČEVANJA, SKRATKA SPREJETI GOSPODOV NAČRT V CELOTI, NE SAMO TISTO KAR NAM “PAŠE”.

    ODPOVEDATI SE JE POTREBNO SAMOVOLNJIM ODLOČITVAM IN SE PUSTITI VODITI SVETEMU DUHU, to res ni lahko, VENDAR JE Z BOŽJO POMOČJO MOGOČE.

    Če smo življenje prepustili in izročili Bogu, On vodi in skrbi. Mi moramo živeti in delati po zapovedih, oz stalno prositi Svetega Duha, da nas vodi, nam kaže smer in navdihuje. Če boste življenje izročili Bogu in prosili za dar Svetega Duha, BOSTE PROSILI IN MOLILI PO NAVDIHU SVETEGA DUHA, ne po svojih željah in predvidevanjih, KAJTI SVETI DUH VE BOLJE OD NAS, KAJ JE ZA NAS IN NAŠE ČLANE DRUŽINE IN SORODNIKE POTREBNO, KAJ BO GOSPOD NAREDIL V PRIHODNOSTI, itd…

    POTREBNO JE SPREJETI TEŽKE DUHOVNE BOJE NA POTI- TO JE, KO NAS GOSPOD PELJE IZ EGIPTA V OBLJEBLJENO DEŽELO. Egipt pomeni greh in ko nas Gospod očiščuje, pelje v puščavo, v puščavi ni dejansko vsega dobrega, “pomanjkanje mesa, sadja” itd….vendar Gospod dela čudeže tudi danes na tej poti. Res je zanimivo in čudovito gledati, kako je vse tako kot piše v Svetem Pismu. Mogoče pri vašem odhodu iz Egipta ne bo razdelil morje na dva dela, videli in zaznali pa boste čudeže, ki jih bo naredil za vas pri vašem odhodu, če se Mu boste pustili voditi brez godrnjanja. SAMA SEM DOŽIVELA ČUDOVITE STVARI, RES PRAVE ČUDEŽE, SAMO OSTRMELA SEM, KAJ VSE GOSPOD DELA.

    Noben človek ne more sam ničesar storiti, Gospod ima za vsakega načrt in določene stvari tudi dopušča- DO ČASA NJEGOVEGA OBISKANJA, to je tudi čas stiske. Sam človek se ne more odrešiti, tudi z dobrimi deli ne, VSE JE GOSPODOV DAR IN LJUBEZEN.

    VEČ MOLIMO, BOLJ VSTOPAMO V RESNICO. SVETI DUH BO ODKRIVAL TUDI NAŠE GREHE. BREZ VODENJA SVETEGA DUHA SAMI NE MOREMO SLAVITI BOGA.

    Ko Bog očiščuje in ozdravlja človeka, ODSTRANI TUDI NAGNENJE DO GREHA.

    KO NEKDO PREJME CELOVITO NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV OD VSAKEGA GREHA, POSLEDIC GREHA itd… je na NOVO ROJEN V SVETEM DUHU, TO POMENI, DA JE VSTAL OD MRTVIH. Vprašam, ali se mi zavedamo kakšen DRAGOCEN DAR JE TO OD GOSPODA? Nekateri bodo osvobojeni in ozdravljeni šele na onem svetu.

    NE, ČLOVEK SE NE MORE ZAVEDATI TEGA DRAGOCENEGA DARU OD GOSPODA, NITI SE MU NE MORE DOVOLJ ZAHVALITI. Notranje ozdravljenje in osvoboditev človeka od vsega zla, je VZPOSTAVITEV NA NOVO -ŽIVLJENJE OD ZAČETKA BI REKLI, NOVI ODNOSI Z LJUDMI, NOVO GLEDANJE NA SVET, NA VEČNOST-TO POMENI, DA ČLOVEK VIDI RESNICO O SEBI, O SVETU IN O LJUDEH, SPREJME PRETEKLOST, SEDANJOST IN KAR BO GOSPOD DAL V PRIHODNJOSTI, ČE DOĆAKAMO. To odkriva sam Bog.

    Ko nas Bog prevzgaja, očiščuje in dela “nove Ljudi”, je potrebno tudi TRPETI. Gospod pa DOLOČI TUDI ČAS, KDAJ MI PREJMEMO KAK DAR OD NJEGA , OZ. VSE OSTALO. Če bo notranje ozdravljenje in osvoboditev prejeli naenkrat- TEGA DARU NE BI ZNAL CENITI ČLOVEK. Po navadi Gospod postopno ozdravlja.

    Pustimo pa Gospodu tudi Njegove skrivnosti. Ko se je Marija v Fatimi prikazala trem pastirčkom in naročila delati pokoro za grehe, so tudi otroci trpeli.

    Enoletnemu otroku ne damo za igračo frnikule, ker se bo lahko zadušil z njimi. Dali mu jih bomo takrat, ko bo sposoben, da se sam igra z njimi. Gospod pa točno ve, kdaj smo mi sposobni kaj prejeti ali prenesti.

    Gospod nam tudi po navadi ne razkrije vsega takoj o določenih situacijah kajti, če nismo pripravljeni oz. še nimamo milosti odpuščanja, ne bi mogli določene stvari prenesti, ki nam bi jo prezgodaj razkril.

    Večkrat sem že napisala in še enkrat ponavljam. NOBEN ČLOVEK NA SVETU NE ZDRAVI, NE TELESNO, NE DUŠEVNO, NE DUHOVNO, ZDRAVI SAMO BOG PREKO LJUDI ALI PA SAM OSEBNO. Zato je postavil ljudi in jih pooblastil za določene naloge, tako kot je svoje prve učence.

    Že mnogokrat smo pisali o trpljenju. Če človek ne sprejema trpljenja, stiske it.. pač išče od Gospoda samo tisto, kar mu je všeč ali pa mu “paše”, TO NI LJUBEZEN DO BOGA. Nekdo hoče biti dober , samo zato, DA BI ZASLUŽIL NJEGOVO POZORNOST. MISLI, DA GA BO GOSPOD LJUBIL SAMO TAKRAT, ČE BO SPOLNJEVAL NJEGOVO VOLJO. Tako versko življenje je v resnici DUHOVNA TRGOVINA. NEKATERI SI PRIZADEVAJO, DA BI S SVOJIMI DOBRIMI DELI KUPILI BOŽJO LJUBEZEN, TODA ŽIVIJO V STRAHU PRED POGUBLJENJEM IN SPOZNANJEM , DA MU NE MOREJO BITI ZVESTI.

    Prav tako NI PRAVA LJUBEZEN ,ČE SE NEKDO ČUTI LJUBLJENEGA oz. GA IMA NEKDO RAD SAMO ZATO, KAR NAREDI, KAR IMA, NE PA ZA TO, KAR JE ON SAM DEJANSKO-ČLOVEK S SLABOSTMI IN DOBRIMI LASTNOSTMI. TO SPLOH NI PODOBNO PRAVI LJUBEZNI, NE DA BI BILA TO PRAVA LJUBEZEN.

    Brez Golgote ni vstajenja. Sama sem večkrat razmišljala, da ne bom vzdržala -na Golgoti-na križu. Sam ne moreš s križa, rešiti te mora Gospod, če želiš. Spomnila sem se in se spomnim, da je tudi Jezus padel pod križem. Takrat, ko pademo, bi najraje obsedeli- z besedami “nima smisla”, ” ne morem”, človeka se lahko loti obup. Vendar Gospod poskrbi za rešitev- saj pravi v Svetem Pismu-POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV. Sprejemati samo lepo polovico, polovico brez problemov in stisk , ni po Božji volji. Kako lahko PRIČAKUJEMO OD GOSPODA BLAGOSLOVE ZASE IN DRUŽINO IN OSTALE, ČE NE SPREJEMAMO V CELOTI NJEGOVEGA NAČRTA, KI VSEBUJE TUDI TRPLJENJE V ŽIVLJENJU. JEZUS NAJ NAM BO VZOR V VSEM. ZLO SE PREMAGA SAMO Z DOBRIM IN LJUBEZNIJO, NI DRUGE POTI, ZATO SE DUHOVNI BOJI, V KATERIH ČLOVEK DOŽIVLJA VELIKA PONIŽANJA, DA BO LAHKO SAM POSTAL PONIŽEN PREMAGUJEJO Z DOBRIM, Z VRAČANJEM DOBREGA ZA HUDO.

    Bog ima vedno nepričakovan odgovor. Njegovi načrti neskončno presegajo naše načrte in odpirajo nepričakovane razrešitve. KADAR PADEJO VSI ZASNOVANI NAČRTI, TEDAJ POSEŽE BOG BOG Z RAZREŠITVIJO , NA KATERO NISMO MISLILI, ZATO VEDNO POUDARJAM, DA JE POTREBNO POPOLNOMA ZAUPATI SAMO VANJ.

    V življenju se ne zgodi nič naključno. Bog ima popoln nadzor nad vsem, sicer ne bi bil BOG. Cerkev smo ljudje, grešniki, vodi jo Sveti Duh. Če dela posameznik greh, trpi celo občestvo. Noben greh ni individualna zadeva, ampak se tiče vseh ljudi. Grehi tudi ne ostanejo prikriti, tako kot nekateri ljudje razmišljajo: SAJ NOBEDEN NE VIDI IN NE VE, KAJ POČNEM! Vse pride enkrat na dan, tudi besede, ki jih je nekdo po tihem ponoči izgovoril. Bog razkriva. Če kdaj kaj preberete po koliko letih je prišlo nekaj na dan…..se je razkrilo.

    Tudi temni oblaki, ki se včasih zgrinjajo na tem portalu -NISO NAKLJUČJE. Gospodu se je potrebno zahvaliti tudi za te oblake, On ve zakaj je to dobro, potrebno je sprejeti vse -cel paket. Sonce tudi ne sije 10 let nepretrgoma, vmes so temni oblaki , nevihte itd..V Svetem Pismu-PRIDIGAR pravi, BOŽJE DELO JE SKRIVNOSTNO , ČLOVEK GA NE MORE DOJETI.

    KRIVICE VOLJNO TRPETI-DUHOVNO DELO USMILJENJA.

    Sveti Pavel pravi: Sploh je za vas sramotno že to, da se pravdate. Zakaj krivice raje ne prenašate? ( 1 Kor 6,7). Kolikokrat stokamo in jokamo in s prstom kažemo, da se nam godi krivica. Krivica v službi, krivica doma, krivica na cesti, vsepovsod pravimo krivica.
    Ampak Bog bo povedal, kdo trpi ali ne trpi krivice, nekoč bo to kristalno jasno nam pokazano.

    NE OBSOJAJMO BOŽJE DOBROTE

    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 20,1-16)

    Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci za en denar na dan in jih poslal v vinograd.

    In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite še vi v vinograd in, kar bo prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako.

    Ko je šel okrog enajste, je našel druge, da so postavali, in jim je rekel: ›Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?‹ Odgovorijo mu: ›Nihče nas ni najel.‹ Reče jim: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

    Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih!‹ Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in vsak je dobil en denar. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak en denar.

    In ko so prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem in so rekli: ›Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ On pa je odgovoril enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje srce hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

    Gospodar da delavcem pravično plačilo. Tiste, ki so prišli kasneje, pa nagradi z zaslužkom prvih. Čudna je ta logika, vendar edina, ki resnično preživi. Bog se zanima zame in mi pomaga, da grem naprej. Znam biti tega vesel, se mu zahvaljujem, sem odgovoren in odprt za nove možnosti? Gospod, ohrani v mojem srcu podobo usmiljenega Boga, ki naredi vse za moje dobro, pravi Primož Krečič.

    Kar naprej govorimo, da se nam godi krivica pri delodajalcih, pa tam in tam. Pogodbo si podpisal tudi pri delodajalcu mar ne?

    Vidimo kar pravi Gospod, ali ne smem storiti s svojim kaj čem? BOG RAZMIŠLJA DRUGAČE KOT MI LJUDJE. ČE MISLIMO, DA SE NAM GODI KRIVICA, TO BOGU IZROČIMO, MOLIMO ZA VSE LJUDI IN PUSTIMO, DA GOSPOD NAREDI OBRAČUN Z VSAKIM POSEBEJ OB SVOJEM ČASU. Obračunavati s svojo pametjo in pestjo, pa še zraven godrnjati , to ni po Božje.

    Najbolj prav bi bilo, da bi Gospodu rekli: TI VSE VEŠ, TI SI BOG, TI SI ALFA IN OMEGA, TI VEŠ KAJ JE ZA MENE IN MOJE DOBRO IN POTREBNO, VEŠ KAJ POTREBUJEM TUDI ZA ZEMELJSKO ŽIVLJENJE , PROSIM NAVDIHNI MI PROŠNJE ZA MENE PO SVOJEM SVETEM DUHU , JAZ TE SICER PROSIM ZA TO IN TO……….(povemo Gospodu prošnje, želje), VENDAR NAJ SE ZGODI TVOJA VOLJA. Mi pa včasih v svojem joku in samopomilovanju BEREMO SPISEK ŽELJA IN VSEGA DRUGEGA KOT BI NAREDILI SPISEK ZA V TRGOVINO- to rabim, tega nimam, to kar naprej trpim.

    Ko je človek NOTRANJE OZDRAVLJEN RAN, TUDI SAMOPOMILOVANJA NI VEČ. Kajti sprejel si trpljenje, se Gospodu zahvalil, Gospod je ozdravil rane, ne boli več. Vesel si v novem življenju, čudovito se počutiš, Gospod te je rešil odrivanja trpljenja itd…

    Pri molitvah za NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV GOSPOD POSTOPNO ODKRIVA NAJGLOBLJE RANE- NEZACELJENE V ČLOVEKU. RANE ŽE PRIDOBLJENE CELO V NOSEČNOSTI. SVETI DUH POKAŽE OSEBI, KI MOLI NAD ČLOVEKOM SLIKO- ZA KAJ JE POTREBNO MOLITI, KJE TIČI RANA. Če imajo nekatere osebe določene bolezni ali imajo težke travme, je izvor teh problemov in bolezni lahko v PREDNIKIH.

    Sveto Pismo je res Knjiga življenja. Pozorno preberite psalm 107 , 17-18, ki pravi:

    17 Neumni so zaradi poti svojega hudodelstva,
    zaradi svojih krivd so trpeli muke.
    18 Vsako jed je mrzila njihova duša,
    dospeli so do vrat smrti.

    Katera bolezen je, ko ljudje ne morejo jesti-mrzijo jed-boste razmislili.

    Če razmišljamo naprej. Človek, ki pogosto, res pogosto in vredno uživa Sveto evharistijo, POSTAJA PODOBEN JEZUSU.
    Zaradi tega se lahko spremenijo odnosi med ljudmi. Ne mislim samo na dobro-človek, ki postaja podoben Jezusu popravi odnos s sočlovekom, postaja potrpežljiv s sočlovekom , ponižen itd.
    Sedaj ne mislim na to, ampak na nekaj drugega.

    Preden gre človek na pot spreobrnjenja ima po navadi prijatelje smo imeli prijatelje, ki so istega “ranga” bi rekli, se pravi zelo so si podobni-so posvetni-razmišljajo in živijo posvetno.

    Ko pa se je nekdo izmed prijateljev odločil oditi- NA POT SPREOBRNJENJA, pa se mu bo mogoče začelo dogajati, da ne bo več mogel s tem svojim prijateljem kontaktirati kot prej, začutil bo ob njem celo neko nelagodje, ne bo se več počutil dobro z njim v družbi, celo odpuščal mu bo težko.

    Sama sem to doživela. Nisem mogla razumeti zakaj je temu tako, zato sem vprašala pristojne o tem. Rečeno mi je bilo, da ko nekdo odide na pot spreobrnjenja, oz, začne hoditi po poti , ki jo vodi Jezus, postaja tudi Njemu podoben, zaznava stanje notranjosti tega človeka in mu ni več prijetno biti z njim, tako kot je bilo to pred hojo za Gospodom.

    PRAVO ŽIVLJENJE IN POLNO ŽIVLJENJE ČLOVEKA ŽE NA TEM SVETU JE SAMO TISTO ŽIVLJENJE, KI GA V CELOTI VODI BOG.

    • Miro says:

      Odlično, gospa Hvala. Vaše razmišljanje je fokusirano na bistveno na naši duhovni poti pod vodstvom Svetega Duha! Ko pričujete za Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje, ni mogoče, da vas v tej ali oni obliki ne bi spremljali razni valovi nasprotovanja, jeze …, česar se tudi sami dobro zavedate. Ne menite se za to! Bodite pogumni in ostanite zvesti Gospodu Jezusu Kristusu, ki vas v vsakem trenutku spremlja na vaši življenjski poti in vam podarja potrebno luč in moč. Naj vas vedno in povsod spremlja obilen blagoslov v moči Svetega Duha, na priprošnjo Preblažene Device Marije!

      • Hvala says:

        Zahvaljujem se vam. g. Miro, tudi vi nas lepo, čudovito usmerjate na bistvo našega življenja. Hvala za vaš trud, še veliko prispevkov nam podajte.

        Vse dobro vam želim in Božji mir naj bo vedno z vami!

  9. Janez says:

    Nekaj misli papeža Frančiška v naš duhovni in verski premislek:

    Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
    Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

    Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
    Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

    Jezus da vse in zahteva vse
    Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

    Papež Frančišek

    Addendum
    “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

  10. Miro says:

    GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE

    Gospod, hotel si, da se veselimo,
    da imamo veselja v izobilju.
    Ti, Gospod, si veselje samo.
    Ti hočeš veselega darovalca.
    Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
    nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
    Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
    v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
    veselje nas čakata v nebesih.
    Ti si povabilo k veselju.
    Tu sem zdaj, Gospod.
    Verujem, da me gledaš,
    da tvoj pogled pronica vame.
    Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
    ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
    trga.
    Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
    hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
    Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
    a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
    Skrivam se pred teboj.
    Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
    in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
    Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
    Gospod.
    Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
    Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
    verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
    Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
    vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
    begu in tesnobo.
    Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
    Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
    vse svoje nezaupanje.
    Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
    kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
    popolnost vsega veselja.
    In zato, Gospod,
    naj tvoja luč razprši vse moje temine.
    Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
    Lahko se veselim, kajti živ si,
    Gospodar življenja!
    Lahko se veselim, kajti hotel si me,
    ustvaril si me, da živim v veselju.
    Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
    uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
    in smrt!
    Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
    ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
    more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
    Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
    veselo cvrčijo ptice v zraku!
    Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
    močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
    prepoznam te v oblakih in dežju,
    v mrazu in nevihti,
    v robatosti ali v zavračanju drugih.
    Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
    Ti si skrivnost moje radosti.
    Ti si veselje samo!
    V tebi živim; po tebi sem;
    s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.

    Zvjezdan Linić; Oče, slavim te

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja