Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.019 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    Ps 127,1-5

    1 Stopniška pesem, Salomonova.

    Če Gospod ne zida hiše,
    se zaman trudijo njeni zidarji;
    če Gospod ne varuje mesta,
    stražnik zaman čuje.
    2 Zaman vam je vstajati pred svitom,
    sedeti pozno v noč pri delu,
    jesti kruh trdega truda:
    saj ga svojim ljubljencem daje v spanju.
    3 Glej, dar Gospodov so sinovi,
    plačilo je telesni sad;
    4 kakor puščice v bojevnikovi roki,
    tako so sinovi mladosti.
    5 Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul;
    ne bodo mu v sramoto, ko se s sovražniki spoprime pri vratih.

    KAKO RESNIČNO, ČE GOSPOD NE ZIDA HIŠE , SE ZAMAN TRUDIJO ZIDARJI CELE DNEVE………………….

  2. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE

    Prvi Jezusovi učenci so imeli probleme glede odpuščanja svojim bratom v medsebojnih odnosih, imeli so probleme, ker niso hoteli sprejeti trpljenja, imeli so probleme, ker niso mogli izgnati hudega duha, ker niso imeli dovolj vere, imeli so probleme z opominjanjem drug drugega, kajti Jezus je povedal, da bodo prejeli milost zedinjenja med brati, če se bodo med seboj OPOMINJALI.

    Vendar kako doseči zedinjenje, če ni opominjanja? SLEDNJE BREZ PRVEGA NE MORE PRITI, in še in še… Jezus jih je učil tako kot to dela danes. Ne si domišljati, da je danes drugače, ker ni Jezusa v fizični obliki med nami. Nič ni drugače, JEZUS JE STALNO MED NAMI, ČE NEKDO TEGA NE MARA VIDETI ALI SLIŠATI JE ZATO, KER IMA ZASTRT POGLED -IMA ZAVESO PRED OČMI ZARADI GREHOV. Bog je vedno enak, ne spreminja mnenja itd…

    Družba kot celota ne more biti enovita, medsebojno povezana, ne more imeti napredka , ČE NI OPOMINJANJA, KI NEKATERIM NE “PAŠE”, “PAŠEJO” PA JIM LEPE, ZAVAJAJOČE BESEDE, KI ČLOVEKA ODDALJUJEJO OD PRAVEGA ŽIVLJENJA, KI GA JE JEZUS OBLJUBIL.

    Svoj ego je potrebno izročiti Jezusu v Njegove rane, ki so ozdravile naše rane.

    Bog nas vzgaja, mi pa se moramo medsebojno opominjati, da bomo dosegli tisto, KAR JEZUS ZAHTEVA OD NAS IN NAM JE NAROČIL.

    Naj nekdo napiše, če ima pravo ljubezen do sočloveka, pristno, nepokvarjeno, ko nekomu poje na ušesa samo tisto, kar drugi želi slišati.

    TO NI LJUBEZEN, TUDI NI ZDRAV ODNOS MED LJUDMI NA SVETU. KOT KUGA SE ŠIRIJO PRIREJENI ODNOSI MED LJUDMI, NEREALNI, KI POVZROČAJO RAZPAD ŽIVLJENJA. SAMO DA BO MIR, DA NE BO UŽALJEN!

    DAJMO POMISLIMO IN VPRAŠAJMO JEZUSA , KAJ ON POREČE NA VSE TO NAŠE NEUMNO POČETJE IN KAJ BO REKEL OB POSLEDNJI SODBI.

    • Hvala says:

      Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 4,1-8)

      Bratje, prosimo in OPOMINJAMO v Gospodu Jezusu, da čim dalje bolj napredujete, kakor ste od nas prejeli, kako vam je treba živeti in Bogu ugajati – kakor tudi živite. Saj veste, katere zapovedi smo vam dali po Gospodu Jezusu.

      To je namreč Božja volja, da se posvetite: da se zdržite nečistosti; da vsak izmed vas umeva svojo ženo imeti v svetosti in časti, ne v poželjivi strasti kakor pogani, ki Boga ne poznajo; da nihče pravic ne prestopa in svojega brata v dejanju ne ukani; Gospod namreč vse to kaznuje, kakor smo vam prej povedali in spričali. Bog nas namreč ni poklical k nečistosti, ampak k svetosti. Zatorej, kdor to zametuje, ne zametuje človeka, ampak Boga, ki nam je tudi dal svojega Svetega Duha.

      SVETI PAVEL JE V DANAŠNJEM BERILU LEPO UPORABIL BESEDE -ZELO POMEMBNE -OPOMINJAMO VAS IN BOG KAZNUJE. KDOR ZAMETUJE ZAPOVEDI, NE ZAMETUJE ČLOVEKA AMPAK BOGA.

  3. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE-nadaljevanje

    Razmislimo, kaj vse počnemo zaradi ljudi, ki nas gledajo, ki se jih “bojimo”, kaj bodo rekli, ali pa jim želimo zelo ugajati, da bi nam ploskali, ker nam to zelo dobro dene -“KOVANJE V ZVEZDE”.

    Ko dela nekdo dobro delo, NAJ TEGA NE “OBEŠA NA VELIKI ZVON”, RAZTROBI PO VASI IN MESTU SAMO ZATO, DA BI GA ČASTILI IN SE MU DOBRIKALI, MU PLOSKALI itd…. TAKO POČETJE NI ZASLUŽNO PRED BOGOM.

    Farizeji so se postili, molili in dajali denar, da bi jih ljudje videli in jih “častili” Uboga vdova pa je imela dva novčiča za svoje preživetje in je dala vse. Jezus je večkrat opozarjal in svaril, naj tega ne počnejo in počnemo , uporabil je tudi besedo -HINAVCI.

    Tvoja levica naj ne ve, kaj dela tvoja desnica, ko daješ dar.

    Pojdi na skriven prostor, moli in se posti naskrivaj in dajaj darove drugim na skrivaj. Kdor to obeša na “veliki zvon”, mu ni mar za drugega človeka, ampak mu je mar samo za samega sebe.

    • Miro says:

      Duhovno poučna razmišljanja v luči Svetega Duha, brez sprenevedanja in olepševanja. Včasih mora priti ženska, da nas po Božji milosti prebudi iz samovšečnosti in nam natoči čistega vina”, kot je se to dogajalo že v času svetopisemskih žena. Vsak dan v molitvi kličimo Svetega Duha in se v srcu odpirajmo delovanju Gospoda. Le On in nihče drug, nas more osvoboditi od sebične zagledanosti v naše zamisli – “muhe enodnevnice” in nam odpreti pot odrešenja v moči Svetega Duha.

      SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI ODREŠENIK SVETA!

  4. Hvala says:

    VPRAŠAJMO SE, ČE BOG JOČE ZARADI MENE, ČE JE RAZOČARAN NAD MENOJ

    Bog ima nežno srce, srce očeta. Spomnimo se, kako je Jezus jokal nad Jeruzalemom. Vprašajmo se, če Bog joče tudi zaradi mene, in znova, če je razočaran nad menoj. Sem se oddaljil od Gospoda? Koliko malikov imam, katerih se nisem sposoben znebiti in me zasužnjujejo? Vprašajmo se o malikovalstvu, ki je znotraj nas, in pomislimo na Boga, ki joče zaradi nas. Pomislimo danes na to razočaranje Boga, ki nas je ustvaril iz ljubezni, mi pa drugod iščemo ljubezen, blaginjo in dobro počutje, ne iščemo Njegove ljubezni. Oddaljujemo se od tega Boga, ki je skrbel za nas.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/4851

  5. Miro says:

    ČUJTE – JEZUSOVO OPOZORILO NE ZVENI PRAV NIČ LJUBEČE. KOT DA JEZUS NE VE, DA NAM TRDE BESEDE NE UGAJAJO. ZAKAJ NAS VLEČE ZA NOS? ENKRAT OBLJUBLJA SVATBO, DRUGIČ SODBO. ENKRAT JE LJUBEČI OČE, KI PRITEČE IZGUBLJENEMU SINU NAPROTI, DRUGIČ OSTRI GOSPODAR, PRED KATERIM VSI VZTREPETAJO, KO SE NENAPOVEDANO PRIKAŽE PRED VRATI. ZAKAJ TA DVOJNOST?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 24,42-51)

    Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

    Zvesti in nezvesti služabnik

    »Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta pokvarjeni služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospod zamuja‹ in začne pretepati soslužabnike ter jé in popiva s pijanci, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo presekal na dvoje ter mu dal delež s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+24%2C42-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Tole opozorilo mi ne zveni prav nič ljubeče. Kot da Jezus ne ve, da nam trde besede ne ugajajo. Zakaj nas vleče za nos? Enkrat obljublja svatbo, drugič sodbo. Enkrat je ljubeči oče, ki priteče izgubljenemu sinu naproti, drugič ostri gospodar, pred katerim vsi vztrepetajo, ko se nenapovedano prikaže pred vrati. Zakaj ta dvojnost?

    Gospodar, ki ne zna udariti po mizi, ko je potrebno, je slab gospodar. Oče, ki ne prime trdo sina za roko, ko ta noče slišati ljubeznivih opominov, je slab, ne dober oče. Torej strah pred hišnim gospodarjem, ki se vrne, je zdrav strah. Strah božji, so včasih rekli. Strah pred avtoriteto, ki presodi, ali smo ravnali prav ali ne. Hvala Bogu, da takšna avtoriteta še obstaja. Če pogledamo v državo, je ta zdrava avtoriteta že dolgo pod vodo. No, Bog se ne da potopiti. Zato bo prišel, kot dober gospodar in ljubeč oče hkrati. Trd in nežen, odločen in potrpežljiv. Saj takega si v globini vsi želimo. Torej prvi strah, da je pred nami tiran je odveč. Vprašanje pa je ali v nas obstaja neko hrepenenje, da pride dobri oče, da nas obišče. Ustavimo se ob pričakovanju veselega. Je v nas hrepenenje, da se bo nekaj lepega zgodilo?

    – Zakaj naj bi čuli?
    – Kaj naj bi pričakovali?
    – Kaj naj bi počeli?

    Če ni kaj pričakovati, bomo počeli to, kar vedno.

    – Zazrti bomo v vsakdanje stvari in skrbi,
    – gledali bomo v tla,
    – skrbeli bomo za to, kar nam je pri roki,
    – iskali bomo tolažbo v tem, kar lahko naredimo ali kupimo,
    – veselili se bomo tega, kar nas trenutno razveseljuje.

    Vse je trenutno in minljivo. Misli na kaj več ni.

    Prepričan sem, da v tej zazrtosti v minljivo ni razloga za pričakovanje in ne za čuječnost. Vse kar obstaja v takšnem načinu življenja je bolj ali manj pri roki, pride hitro in prav tako hitro mine.

    – Biti čuječ, pa pomeni prebuditi v sebi zavest, da živimo za odnos do nekoga, ki ga ni tako preprosto srečati med minljivimi stvarmi, a je vseeno temelj našega bivanja.

    – Biti čuječ, pomeni v sebi prebujati zavest, da obstaja drugačen svet, svet, o katerem je vedno govoril Oče, svet, ki nas dviga v novo razsežnost bivanja. Če pozabimo nanj, pozabimo na svoj izvor, pozabimo na pomen svojega življenja.

    – Biti čuječ, pomeni živeti za ljubezen, o kateri govori Očetovo življenje, njegovo bivanje.

    Je to preveč vzneseno, preveč romantično? Ne, to je del nas, to mora ostati del nas! Še več, v nas mora rasti!

    Želim vam, da bi se zazrli v nebo in tam našli tistega, ki prihaja, tistega, ki nas je ustvaril, tistega, ki smo zanj rojeni. Če tega ne čutimo, ne pomeni, da tega ni, ampak da smo preveč zazrti v zemljo in premalo v nebo. Kar pravim sebi, pravim vam: čujte, da bi ga srečali!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    Diskretno in prijateljsko! Je kaj upanja za …? Je in to ob času, ki ga ne izbiramo mi, saj ni v naši moči, ampak Sveti Duh! V naši moči pa je molitev: Pridi, Sveti Duh … Bog nam podarja svobodno voljo. Lahko mu rečemo DA, ali pa še naprej hodimo po poti …

  7. Hvala says:

    DA BI JEZUS V NAS PREBUDIL ŽIVLJENJE, JE V KRITIKI NEUSTAVLJIV

    JEZUS NEUSTAVLJIV KRITIK

    DA SE RAZUMEMO, GOVORIM O POŠTENI KRITIKI, NE O KRITIZERSTVU IN NEPRESTANEM GODRNJANJU (Mirenski grad)

    KO SMO KRITIČNI DO SEBE, SE MORA KRITIČNOST NADALJEVATI V ODNOSU DO NAŠIH BLIŽNJIH. TA JE LAHKO POŠTENA LE, ČE JE V NAS RES MOČNO HREPENJE PO ODNOSU Z BLIŽNJIMI, ČE JE BLIŽNJI DAR IN NAS BOLI, KO NE RASTE, KO SE ZGUBLJA V PRAZNIH DRŽAH IN PREDSTAVAH.

    BREZ MOLITVE, BREZ TESNE POVEZANOSTI Z BOGOM JE NEMOGOČE VZTRAJATI V DRŽI, KI JE PODOBNA JEZUSOVI

    KAKO SE OBIČAJNO UTIŠA ČLOVEKA?

    KO VSE UTIHNE IN SE UTOPI V POVPREČNOSTI

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n30-jezus-neustavljiv-kritik

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Priloženo si lahko preberete in upoštevate kaj Jezus uči in naroča o opozarjanju, o pravi kritiki do sočloveka, kajti če človek želi res pristne odnose, ZDRAVE ODNOSE V OSNOVNI CELICI DRUŽBE IN V CELEM SVETU IN ČE SE IMA ZA KRISTAJANA, MORA UPOŠTEVATI JEZUSOVO NAROČILO, DRUGAČE JE BREZPREDMETNO GOVORITI I IN PISATI TER UČITI O JEZUSOVIH NAUKIH. JEZUSA UPOŠTEVATI- TO JE VSA POANTA ŽIVLJENJA, TUDI KO NAM NI VŠEČ KAR NAROČA.

    Jezus je rešitelj, Jezus ozdravlja in osvobaja človeka od strahu, od bojazni kaj bodo drugi rekli, kaj bodo drugi mislili, itd, vse rane ozdravlja……pot ljubezni premaga vse!.

    • Miro says:

      Še eno tehtno razmišljanje, ki na koncu lepo povzema bistvo.

      JEZUS JE REŠITELJ, JEZUS OZDRAVLJA IN OSVOBAJA ČLOVEKA …

      Na žalost tudi v primerih, ko naj bi drugim posredovali resnico o Gospodu Jezusu Kristusu, nekateri radi iščejo čim bolj udobne poti. Večkrat na spletu strežejo z besedami po lastnem okusu, z besedami za “čehljanje” ušes, ki rada slišijo tisto, kar naj bi človeku prinašalo čim bolj lagodne rešitve, brez večjega truda, brez trpljenja …, na koncu tudi brez križa … Le kaj je sodobnemu človeku bolj mikavnega: Da v avtomat vržeš kovanec in že ven prileti, kar ti srce poželi. To se žal dogaja tudi v našem molitvenem življenju.

      Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

      • Miro says:

        V zvezi s posredovanim razmišljanjem gospoda Petra Žaklja – ob Jezusovi priliki o farizeju in cestninarju – nas poleg poudarkov o kritiki, nagovarja tudi njegova misel glede molitve:

        »BREZ MOLITVE, BREZ TESNE POVEZANOSTI Z BOGOM JE NEMOGOČE VZTRAJATI V DRŽI, KI JE PODOBNA JEZUSOVI. KDO BI SE TRUDIL ZATO, DA BO NAZADNJE KRIŽAN? PA VENDAR JE POT LJUBEZNI MOGOČA, NAJ NAM PRI TEM POMAGA MOLITEV IN VARSTVO NAŠE NEBEŠKE MATERE MARIJE.«

        • Hvala says:

          Ja, ničesar ne moremo brez Boga, če kdo misli, da lahko sam brez Božje milosti kaj naredi, stori, skratka da živi, se ima za boga.

          Danes se res vsakodnevno srečujemo z ljudmi, KI ŽELIJO, DA POVEMO SAMO TISTO, KAR JIM “PAŠE”, NOČEJO NIČESAR DRUGEGA SLIŠATI. RES ZELO ZELO TEŽKO STANJE V DRUŽBI JE TO.

          VPRAŠAM SE, ALI BOMO IZMOLILI ZA TE LJUDJI, DA PREJMEJO POTREBNE MILOSTI, DA SE JIH GOSPOD DOTAKNE ?

          Nekoč mi je neka oseba začela pripovedovati o nekom, oziroma opravljati in ogovarjati-ustavila sem jo opozorila, da se to ne dela.

          Zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da mi ta oseba ni zamerila, poslušala me je, začutila sem nekako da smo si -POSTALE SMO SI BOLJ “NOTRANJE BLIZU”, LEPO SE POGOVARJAVA , DRUGA DRUGI POVEMO KAK NASVET IN SE LEPO POZDRAVLJAMO!

          ALELUJA, GOSPOD JE REŠITELJ!

          Še nekaj ne razumem! Ne razumem, kako osebe, ki nočejo sprejeti dobronamernega opozorila, ki jemljejo opozorilo kot obsojanje, kako take osebe napredujejo pri vodenju podjetij, pri tržnih raziskavah, kako te osebe komunicirajo pri znanstvenih raziskavah in zdravljenjih, kjer je poudarek na timskem delu, poudarek na opozarjanju, kajti gre za NAPREDEK VSEH LJUDI, CELEGA SVETA? Ko pride težka naloga, operacija ali na opozorilo prisotnih sklonijo glavo, jih obtožujejo in v svoji duševnosti izberejo svojo pot, s kuhanjem jeze in zamere ter komentarji o obsojanju- češ” kaj se vtikaš v mene, zase se brigaj”-to so vsakodnevna fraze ljudi, ki so prizadeti zaradi dobro namernih opozoril, NE RAZUMEJO, DA JIM HOČEMO S TEM POMAGATI, DVIGNITI NJIHOV NIVO ZA SPREJEMANJE BOLJŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV, KAR JE JEZUS ZELO POUDARJAL.

          S komentarjem-” brigaj se zase”, želijo ti ljudje druge ljudi UTIŠATI.
          VENDAR MI NE SMEMO PODLEČI TEM GROŽNJAM. JEZUS JE NAROČIL-“PRIŠLA BODO NASPROTOVANJA, ZASRAMOVALI VAS BODO , itd…………..VENDAR KDOR BO VZDRŽAL DO KONCA, BO PREJEL VENEC SLAVE.

          ZATO SE KRISTJAN, KI UPOŠTEVA KAR JE JEZUS NAROČIL IN JE NJEGOV UČENEC , NE BO OZIRAL NA NASPROTOVANJA, KER SO TUDI JEZUSU NASPROTOVALI, UBILI SO GA, DA SO GA OTIŠALI, NISO SPREJELI NJEGOVIH NAUKOV, ŽELELI SO , DA JIM GOVORI SAMO TISTO, KAR JE NJIM “PASALO” .

  8. Hvala says:

    SVETI PAVEL JE GRAJAL PETRA (papež Frančišek)

    PAVEL OBSOJA, IN KAR JEZUS OBSOJA: HINAVŠČINO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Kateheza: Nevarnosti postave

    Pismo Galačanom poroča o precej presenetljivem dejstvu. Kot smo slišali, Pavel pravi, da je pred antiohijsko skupnostjo grajal Kefa, torej Petra, ker njegovo obnašanje ni bilo dobro. Kaj se je zgodilo tako resnega, da se je moral Pavel s tako ostrimi besedami obrnil na Petra? Je Pavel morda pretiraval in je pustil svojemu značaju preveč prostora, ne da bi se znal obvladati? Videli bomo, da temu ni tako, ampak da gre ponovno za odnos med postavo in svobodo. K temu se moramo večkrat vrniti.

    Ko Pavel piše Galačanom, namenoma omeni dogodek, ki se je pred leti zgodil v Antiohiji. Kristjane teh skupnosti želi spomniti, da nikakor ne smejo poslušati tistih, ki pridigajo, da se je treba obrezati in torej tako priti »pod postavo« z vsemi njenimi predpisi. Spomnimo, da so to pridigarji fundamentalisti, ki so prišli in ustvarili zmedo, tej skupnosti so vzeli mir. Predmet kritike Petra je bilo njegovo obnašanje za mizo. Judu je postava prepovedovala, da bi jedel z ne Judi. Sam Peter je ob neki drugi priložnosti šel v Cezarejo v hišo stotnika Kornelija, čeprav je vedel, da krši postavo. Takrat je rekel: »Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega« (Apd 10,28). Ko se je vrnil v Jeruzalem, so obrezani kristjani, ki so bili zvesti Mojzesovi postavi, obsojali Petra zaradi njegovega ravnanja, on pa se je zagovarjal in dejal: »Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je krščeval v vodi, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.‹ Torej jim je Bog dal isti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?« (Apd 11,16-17). Spomnimo, da je Sveti Duh prišel v Kornelijevo hišo v trenutku, ko je Peter šel k njemu.

    Podoben dogodek se je zgodil tudi v Antiohiji v pričo Pavla. Najprej je Peter brez težav sedel k isti mizi s kristjani, ki so prišli iz poganstva; ko pa je iz Jeruzalema v mesto prišlo nekaj obrezanih kristjanov – prišli so iz judovstva –, tega več ni počel, da ne bi bil deležen njihovih kritik. In to je bila napaka. Bolj je bil pozoren na kritike, na dober vtis. V Pavlovih očeh je to resna stvar, tudi zato, ker so Petra posnemali drugi učenci, predvsem Barnaba, ki je skupaj s Pavlom
    evangeliziral Galačane (prim. Gal 2,13). Peter je s svojim ravnanjem, ki ni bilo jasno in transparentno, nehote povzročil nepravično delitev v skupnosti.

    Pavel pri svojem grajanju uporabi izraz, ki nam omogoča, da razumemo njegov odziv: hinavščina (prim. Gal 2,13). Gre za besedo, ki se bo pojavila velikokrat: hinavščina. Izpolnjevanje postave s
    strani kristjanov je pripeljalo do hinavskega obnašanja, proti kateremu se namerava apostol odločno in prepričljivo boriti. Pavel je bil verodostojen; imel je veliko napak, njegov značaj je bil grozen, a bil je verodostojen. Kaj je hinavščina? Lahko rečemo, da je to strah pred resnico. Hinavščina se boji resnice. Raje se pretvarjamo, kakor da bi bili mi sami. To je, kot da bi svojo dušo naličili, kot da bi naličili svoje drže, kot da bi naličili svoj način poti naprej – to ni resnica. Bojim se nadaljevati tak, kot sem, in se naličim s temi držami. Pretvarjanje ovira pogum, da bi odkrito povedali resnico in tako se zlahka izognemo obveznosti, da jo govorimo vedno, povsod in kljub vsemu. Pretvarjanje te pripelje do tega: do polresnic. Polresnice so izmišljotine: ker resnica je resnica ali pa ni resnica. Polresnice so način delovanja, ki ni resničen. Kot sem rekel, se človek raje pretvarja, kot da bi bil on sam, pretvarjanje pa preprečuje pogum, da bi odkrito govoril resnico. Tako se izogibamo obveznosti – in to je zapoved –, da vedno govorimo resnico, da jo govorimo povsod in kljub vsemu. V okolju, kjer se medsebojne odnose živi v znamenju formalizma, se zlahka širi virus hinavščine. Tisti nasmeh, ki ne seže v srce, ko kdo želi biti dober z vsemi, a vendarle z nikomer.

    V Svetem pismu najdemo različne primeri boja proti hinavščini. Lepo pričevanje o boju proti hinavščini je pričevanje starega Eleazarja, ki mu je bilo rečeno, naj se pretvarja, da je jedel meso, žrtvovano poganskim bogom, da bi si tako rešil življenje. A bogaboječi mož je odgovoril: »»Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost« (2 Mak 6,24-25). Pošten je: ne stopi na pot hinavščine. Kako lepa stran za razmislek, da bi se izognili hinavščini! Tudi evangeliji govorijo o različnih situacijah, v katerih Jezus ostro graja tiste, ki se na zunaj kažejo pravične, znotraj pa so polni lažnosti in krivde (prim. Mt 23,13-29). Če danes imate kaj časa, preberite 23. poglavje Matejevega evangelija in videli boste, koliko krat Jezus reče »hinavci, hinavci, hinavci« ter tako razkrije, kaj je hinavščina.

    Hinavec je oseba, ki se pretvarja, se dobrika in zavaja, kajti živi z masko na obrazu in nima poguma, da bi se soočil z resnico. Zato ni zmožen zares ljubiti – hinavec ne zna ljubiti: omejen je na življenje v egoizmu in nima moči, da bi transparentno pokazal svoje srce. Obstaja mnogo situacij, v katerih se lahko pokaže hinavščina. Pogosto se skriva na delovnem mestu, kjer nekdo poskuša biti prijateljski s sodelavci, medtem pa jih zaradi tekmovalnosti udarja od zadaj. V politiki ni nič nenavadnega, da najdemo hinavce, ki živijo razdvojenost med javnim in zasebnim področjem. Še posebej nevzdržna je hinavščina v Cerkvi. Žal hinavščina v Cerkvi obstaja in imamo veliko kristjanov in veliko duhovnikov hinavcev. Nikoli ne smemo pozabiti Gospodovih besed: »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37). Bratje in sestre, danes razmislimo o tem, kar Pavel obsoja, in kar Jezus obsoja: hinavščino. Ne bojmo se biti resnicoljubni, povedati resnico, slišati resnico, uskladiti se z resnico. Hinavec ne zna ljubiti. Ravnati drugače od resnice pomeni ogrožati edinost v Cerkvi, edinost, za katero je molil sam Gospod.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-08/kateheza-hinavscina-se-boji-resnice-pismo-galacanom.html

  9. Miro says:

    ODREŠUJE NAS ŽIVA BOŽJA BESEDA

    »VESELITE SE, PRAVIČNI, V GOSPODU, ZAHVALJUJTE SE SPOMINU NJEGOVE SVETOSTI!« (Ps 97,12)

    Vsak dan se zahvaljujmo Gospodu, ker nam podarja mir in veselje in nam daje potrebne milosti, da to veselje delimo z bližnjimi. Bogu hvala za vse milosti, ki nam jih vsak dan podarja po Preblaženi Devici Mariji.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    “BOG NAS JE USTVARIL BREZ NAS, NI NAS PA HOTEL ZVELIČATI BREZ NAS” (SV. AVGUŠTIN). PREJEM NJEGOVEGA USMILJENJA ZAHTEVA OD NAS PRIZNANJE NAŠIH GREHOV!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    USMILJENJE IN GREH

    1846 Evangelij je v Jezusu Kristusu razodetje božjega usmiljenja do grešnikov (prim. Lk 15). Angel ga oznani Jožefu: “Daj mu ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov” (Mt 1,21). Isto sledi iz evharistije, zakramenta odrešenja: “To je namreč moja kri, kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov” (Mt 26,28).

    1847 “Bog nas je ustvaril brez nas, ni nas pa hotel zveličati brez nas” (sv. Avguštin, sermo 169,11,13). Prejem njegovega usmiljenja zahteva od nas priznanje naših grehov. “Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnica ne živi v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti” (1 Jn 1,8-9).

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-usmiljenje-in-greh/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja