Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.025 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    30. septembra, 2021 at 17:08

    ZGODBA O TATU, KI V POSTNEM ČASU NE KADI – TUDI NAM SE DOGAJA, DA ZAMENJUJEMO BISTVENO Z NEBISTVENIM!

    Duhovnika je v temni ulici napadel tat. Zahteval njegovo denarnico. Ko je duhovnik odpel plašč, da bi mu jo izročil, je tat spoznal, da ima pred seboj duhovnika. Hitro se je opravičil in dejal: »Gospod, opravičujem se vam. Obdržite denarnico. Nisem vedel, da ste duhovnik.« Oba sta bila zmedena in duhovnik je ponudil cigareto tatu. »Ne, hvala,« je rekel tat. »V postnem času ne kadim.«

    Nauk te zgodbe: Tudi nam se dogaja, da zamenjujemo bistveno z nebistvenim. Srečali boste ljudi, ki se bodo pohvalili, da se dvakrat na teden postijo ob kruhu in vodi. S svojimi v družini pa se bodo krepko sprli več kot dvakrat na teden.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Miro says:
    29. septembra, 2021 at 18:25

    JEZUS ME VIDI POD FIGOVIM DREVESOM MOJEGA ŽIVLJENJA IN POZNA MOJE SRCE. SPROSTIM SE OB DEJSTVU, DA SEM POZNAN IN LJUBLJEN – VČASIH RABIMO KAKŠNO BOŽJO BRCO, DA NAS PREBUDI IZ NAŠE ZAZIBANOSTI V VSAKDANJE IN POSVETNO, IN SE ZAVEMO, KAKO ZELO SMO OBDANI Z BOGOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,47-51)

    Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C47-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Apostoli so vedeli, koga so iskali, in Jezus je ustrezal njihovemu hrepenenju. Jezus za njih ni bil tujec, saj so prebirali Božje spise in obiskovali sinagogo. Odprti so bili za Jezusov nauk – nauk je On sam po sebi. Naša molitev nas odpira Jezusovim mislim, tako da ga prepoznamo v njegovih ljudeh in po lomljenju kruha.

    Kaj je Jezus videl pod figovim drevesom? Katere Nathanielove besede ali dejanja so ga impresionirale? Pomislim, kako me Jezus vidi pod figovimi listi mojega življenja, kako ceni to, kar skrivam pred drugimi.

    Filipovo naznanilo naleti na kritičen odziv. Morda je težko videl v Natanaelu dobro, ki ga je videl Jezus. Molim za modrost, da bi videl preko očitnega, in prosim za potrpežljivost.

    Jezus me vidi pod figovim drevesom mojega življenja in pozna moje srce. Sprostim se ob dejstvu, da sem poznan in ljubljen.

    O Natánaelu je Jezus rekel: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Ko ga je Natánael vprašal: »Od kod me poznaš?«, mu je Jezus pokazal čisto vsakdanji trenutek njegovega življenja: »… sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom«(Jn 1,45-51). Od tistega trenutka dalje je Natánael živel z zavestjo, da ga Jezus pozna do dna duše, kar dokazuje, da ni boljšega načina, da bi spoznali Boga kot ta, da občutimo, da nas On pozna.

    Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’ (Jn 1,49). V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa.

    Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih in nadnaravnem dogajanju kot da bi bilo v tem kaj resnično pomembnega za naše življenje. Res je, včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se tega toliko bolj zavedali v vsakdanu. Urili svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.

    Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “večje stvari”. Vse, kar je treba, je zapustiti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopiti na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno. Potem se na strmih poteh bolj veseliš razgleda kot pa trepetaš pred prepadi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    29. septembra, 2021 at 17:11

    PAPEŽEVA KATEHEZA O OPRAVIČENJU: NAŠE OPRAVIČENJE IZHAJA IZ BOŽJE MILOSTI

    Papeževa kateheza je bila namenjena opravičenju pri apostolu Pavlu. Opravičenje nas vključi v dolgo zgodovino zveličanja, ki kaže na Božjo pravičnost: pred našimi nenehnimi padci in nezadostnostmi se Bog ni vdal, ampak nas je hotel narediti pravične in to je storil po milosti, z darom Jezusa Kristusa.

    V središču splošne avdience v sredo, 29. septembra, ki je potekala v dvorani Pavla VI., je bilo opravičenje. Papež Frančišek je nadaljeval razlago Pisma Galačanom apostola Pavla ter pri katehezi dejal, da smo vsi bili opravičeni iz čiste milosti in to moč milosti je treba združiti z deli usmiljenja, ki smo jih poklicani živeti, da bi pričevali o veličini Božje ljubezni.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: GAL 2,19-20

    »[Bratje,] skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.«

    KATEHEZA: ŽIVLJENJE V VERI

    Na naši poti za boljše razumevanje nauka svetega Pavla se danes srečujemo s težko, a pomembno temo, in sicer s temo opravičenja. Kaj je opravičenje? Mi kot grešniki smo postali pravični. Kdo nas je naredil pravične? Ta proces spremembe je opravičenje. Pred Bogom smo pravični. Res je, da imamo osebne grehe, a v osnovi smo pravični. To je opravičenje. O tej temi se je veliko razpravljalo, da bi se našlo razlago, ki bi bila najbolj skladna z mislijo apostola, in kot se pogosto zgodi, je prišlo tudi do nasprotnih stališč. V Pismu Galačanom in tudi v Pismu Rimljanom Pavel vztraja pri dejstvu, da opravičenje prihaja po veri v Kristusa. […]

    Kaj se skriva za besedo »opravičenje«, ki je tako odločilna za vero? Ni lahko priti do izčrpne definicije, a v skladu s celoto Pavlovega razmišljanja lahko preprosto rečemo, da je opravičenje posledica »Božjega usmiljenja, ki ponuja odpuščanje« (Katekizem katoliške Cerkve, 1990). To je naš Bog, tako zelo dober! Usmiljen, potrpežljiv, poln usmiljenja, ki nenehno odpušča, nenehno. Opravičenje je Bog, ki od začetka vsakemu odpušča v Kristusu. Božje usmiljenje, ki daje odpuščanje. Bog je namreč po Jezusovi smrti – in to moramo poudariti: po Jezusovi smrti – uničil greh in nam dokončno dal odpuščanje in zveličanje.

    Tako opravičeni grešniki so sprejeti pri Bogu in spravljeni z Njim. To je kot vrnitev k prvotnemu odnosu med Stvarnikom in stvaritvijo, preden je prišlo do neposlušnosti greha. Opravičenje, ki ga stori Bog, nam torej omogoča, da si povrnemo nedolžnost, ki smo jo izgubili zaradi greha. Kako pride do opravičenja? Če odgovorimo na to vprašanje, odkrijemo še eno novost v nauku svetega Pavla: da opravičenje izhaja iz milosti. Samo iz milosti: opravičeni smo bili iz čiste milosti. […] Pri tem se nič ne plača. Kristus je plačal za vse nas. In po Kristusu, ki je umrl za nas, prihaja milost, ki jo Oče daje vsem: opravičenje pride iz milosti.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-09/papez-francisek-kateheza-opravicenje-pismo-galacanom.htm

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Miro says:
    29. septembra, 2021 at 16:54

    NAVPIČNA NIT – ZAGLEDAMO SE V MATERIALNE DOBRINE IN ODVEČ SE NAM ZDI POVEZAVA Z NAJVIŠJIM IN NAJTRDNEJŠIM. IN KAJ LAHKO SE ZGODI …

    Pajek je pletel mrežo med tramovi skednja. Najprej je dolgo in tanko nit pričvrstil na konec tramu. Po tej nitki se je spuščal s trama navzdol, dokler ni dosegel točke, ki jo je določil za središče svoje mreže. Iz središča je potem napredel niti na vse strani in jih pritrdil na stene. Končno je bila spletena čudovita mreža, na katero bo lahko ujel veliko muh in druge hrane. Postal je debel, len in nečimrn.

    Nekega dne je občudoval to svojo mrežo. Opazil je napeto nit, ki jo je prvo spletel in pričvrstil na tram, ter se vprašal: »Čemu služi ta nit? Nanjo se nič ne ulovi.« Takoj jo je pretrgal. In čudovita mreža se je v trenutku sesula! Pajek je pozabil, da je tista nitka kot vez z najvišjim tramom nosila vso pajčevino.

    Nauk te zgodbe: Uredimo si življenje. Dobro nam gre in postanemo leni ter samoljubni. Zagledamo se v materialne dobrine in odveč se nam zdi povezava z Najvišjim in Najtrdnejšim. In kaj lahko se zgodi, da se naenkrat sesuje mreža našega življenja.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Hvala says:
      29. septembra, 2021 at 18:22

      Ja, res je, kako hitro se sesuje mreža človeškega življenja, če se ima človek za boga in malikuje. Če je na prvem mestu denar, hiša, avto, kariera, Boga pa se ne pokliče, da bi bil na prvem mestu v življenju, se NOSILNA NIT PRETRGA IN ČLOVEK PADE V PREPAD.

      Ustvarjena bitja smo, ki brez ŽIVLJENJSKEGA SOKA KRISTUSA-TO JE NJEGOVEGA TELESA IN KRVI NE PREŽIVIMO, AMPAK UVENEMO. To lahko opazujete tudi vsak dan v državi in v svetu. Človek , ki misli, da bo sam brez Boga nekaj dosegel, se zelo moti, pa tudi pokazano mu je. SAMI LAHKO VIDITE, DA NIČESAR NI TAKO SKRITO, KAR NE BI BILO RAZKRITO, PRAVI JEZUS. KO ON POSVETI S SVOJO LUČJO PRIDEJO NA DAN VSE TEMINE ŽIVLJENJA. POGLEJTE KAKO SVETI IN ODKRIVA TEMINE, VSE TO PA JE NJEGOVO VELIKO USMILJENJE, KI JE ZELO KORISTNO ZA VSE NAS ŽE TUKAJ NA ZEMLJI IN ZA VEČNOST.

      Odgovori
  5. Miro says:
    29. septembra, 2021 at 8:51

    KER DOBROTA V TEM ŽIVLJENJU NI ZADOSTNO POPLAČANA IN KER OSTANE VČASIH ZLOBNEŽ DO KONCA ZMAGOVIT, MORA PRAVIČNOST VSE TO IZRAVNATI PO SMRTI (Janez Janžekovič)

    – Naša največja naloga na zemlji je: truditi se, da bi postali čim boljši ljudje. To je pogoj, da uresničimo tudi oba druga vidika na zadnjem smotru: da smo Bogu v čast in da dosežemo srečo.

    – Ker dobrota v tem življenju ni zadostno poplačana in ker ostane včasih zlobnež do konca zmagovit, mora Pravičnost vse to izravnati po smrti.

    – Tvoje odpuščanje nič ne vpliva na to, ali bo tudi Bog odpustil. Odpustiti moraš zato, ker si dolžan biti dober človek. Za tebe gre, ne za tvojega sovražnika. Sebi škoduješ, če mu ne odpustiš, ne sovražniku.

    – Kdor ni popolnoma odprt za sleherno, tudi še tako zahtevno resnico, če se le javi njegovemu notranjemu očesu zadostno utemeljena, ne more veljati za pametnega človeka in zato tudi ne za dobrega.

    Misli Janeza Janžekoviča, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    28. septembra, 2021 at 19:06

    HUDIČ JE OČE LAŽI (Vrtnice JMS)

    ENA NJEGOVIH NAJLJUBŠIH PREVAR JE, DA SPODKOPLJE TVOJE ZAUPANJE V MOJO BREZPOGOJNO LJUBEZEN

    UPRI SE HUDIČU V MOJEM IMENU IN BO POBEGNIL OD TEBE

    Odpri svoj um in srce, vse svoje bitje, da bi lahko v polnosti sprejela mojo ljubezen. Veliko mojih otrok se vleče skozi življenje, lačnih moje ljubezni, ker se niso naučili, kako jo sprejeti. Verjeti, da te ljubim z večno, brezmejno ljubeznijo – to je najpomembnejše dejanje vere. Tudi sprejemati jo je umetnost, ki se je je treba naučiti, pomeni pa navaditi svoj um, da mi zaupa, in se mi zaupljivo bližati.

    Spomni se, da je hudič oče laži. Nauči se prepoznati njegove poskuse, da z lažmi prodre v tvoje misli. Ena njegovih najljubših prevar je, da spodkoplje tvoje zaupanje v mojo brezpogojno ljubezen. Bojuj se proti tem lažem! Ne dovoli, da te brez boja premagajo. Upri se hudiču v mojem imenu in bo pobegnil od tebe. Približaj se meni in moja navzočnost te bo ovila z ljubeznijo.

    Pismo Efežanom 3,16–19; Pismo Hebrejcem 4,14–16; Evangelij po Janezu 8,44; Jakobovo pismo 4,7–9

    Odgovori
  7. Miro says:
    28. septembra, 2021 at 18:23

    KO JEZUSA NA POTI V JERUZALEM NISO SPREJELI, STA UČENCA JAKOB IN JANEZ REKLA: »GOSPOD, ALI HOČEŠ, DA REČEVA, NAJ PADE OGENJ Z NEBA IN JIH POKONČA?« JEZUS SE JE OBRNIL K NJIMA IN JU POGRAJAL – ODPOVEDATI SE SEBI, VZETI KRIŽ NA SVOJE RAME TOREJ POMENI: ODPOVEDATI SE VSAKEMU NASILJU NAD DRUGIM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,51-56)

    Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C51-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko Jezusa na poti v Jeruzalem niso sprejeli, sta učenca Jakob in Janez rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.

    Odpovedati se sebi, vzeti križ na svoje rame torej pomeni: odpovedati se vsakemu nasilju nad drugim. Še tako velike krivice, ki nam je storjena, kot Jezusovi učenci ne smemo poravnati s silo. Kdor za meč prijemlje, bo z mečem pokončan, pravi Jezus. Nobena maščevalnost ni več pot reševanja problemov za Jezusovega učenca. Nobeno nasilno dokazovanje, da imamo prav, ne pride v poštev! Mi pa bi tako radi nekomu na silo dopovedali, da se moti. In če nam ne uspe, se umaknemo in se prepričamo, da je tudi tako v redu.

    Jezusov učenec mora pozabiti na lagodje in komodnost. Če Učitelj ni imel, kamor naj bi glavo naslonil, pomeni, da tudi njegov učenec, če mu bo zvest, ne bo mogel počivati. Neprestan nemir v prizadevanju za rast božjega kraljestva v sebi in med drugimi je njegovo vzglavje. Jezusov učenec ne more nikoli reči, sedaj lahko mirno počivam, vse sem naredil. Vedno mora dodati: Gospod, ti povej, kaj moram še storiti!

    Jezusov učenec se mora posloviti tudi od svojih spominov in starih sanj. Preteklost mora pustiti za seboj, korenine so sicer pomembne za rast, a niso več cilj. Tradicija, ki nas veže, da bi se vračali na grobove svojih mrtvih, je za Jezusovega učenca le izhodišče, nikoli več cilj. Naj se ne vrača vanjo, ampak naj jo z novim življenjem v polnosti presega in ustvarja novo življenje.

    Jezusov učenec po odločitvi za Jezusa ne sanja več o svojem domu. Njegov dom je v Nebesih, njegova družina je novo božje kraljestvo, ki ga mora ustvarjati. Ne sanja več o tem, kako so ga učili starši, kako lepo je bilo, ko je bil še otrok. Nobeni spomini ne morejo biti opravičilo, da bi se izmuznil Jezusovim zahtevam in naročilu. Jezusov učence gre vedno naprej.

    Trda je ta beseda, so rekli učenci, ko je Jezus rekel, da jim bo dal sebe v hrano. Tudi mi danes lahko rečemo: Trda je ta beseda, ko zahtevaš od nas, da se odpovemo sebi in vzamemo nase svoj križ. Kdo si ne želi pravice, počitka, prijetnih spominov, varnega zavetja starega doma? A Gospod želi, da gremo za njim in rečemo: Ti si naša edina moč in naša edina opora! Naj bomo zares Tvoji učenci!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Hvala says:
    28. septembra, 2021 at 10:52

    PREIZKUŠENOST NAŠE VERE

    DUH POSVETNOSTI OBVLADUJE MNOGE, TUDI KRISTJANE

    SREČUJEMO KRISTJANE POLNE STRAHU IN DVOMOV

    MAR NI BOG VSEMOGOČEN?

    BODITE MOČNI V TEM ČASU STRAŠNE TEME IN BREZBOŠTVA

    GLEJTE, HUDIČ BESNI, RJOVE, KER DOBRO VE, DA ZMAGA NE NJEGOVA, AMPAK MOJA-KRISTUSOVA (Prenova-Milena Pavuna)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Nehote vedno znova premišljujem o tem
    času teme, o preizkušnjah, ki nas doletijo,
    o tem brezbožnem svetu, polnem greha in
    zanikanja Boga. Duh posvetnosti obvla-
    duje mnoge, tudi kristjane. Vprašujem se,
    kje je naša vera?

    Samo z njo bomo premagali vse sile zla. Apostol
    Janez v svojem pismu pravi, »kajti vse kar je rojeno
    iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je
    naša vera. Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje,
    da je Jezus Božji Sin? (1 Jn 5,4-5)
    Srečujem pa kristjane polne strahu in dvomov. Zdi
    se mi, da ne verujejo, da je Jezus Božji Sin. Zakaj
    potem dvomi in strahovi? Mar ni Bog vsemogočen?
    Mar ni vse pod Njegovo oblastjo?
    Zgodilo se bo to, kar On želi,
    kar je v Božjem načrtu. Želi,

    da to verjamemo, veruje-
    mo! Kajti, če verujemo,

    nas nič ne more ločiti od
    Božje ljubezni…………….Revija Prenova v Duhu-september 2021).

    https://drive.google.com/file/d/1vpu8BNCnIh7O5Vi0Frp6pjmFt-h6DwF9/view

    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;,

    Res je, kako satan maha z repom in se trudi na vse kriplje. Kdor se ne oklene Boga, ga zaluča po tleh.

    NA KOGA SE BOMO NASLONILI, ČE NE NA JEZUSA? KDO NAS BO REŠIL GREŠNOSTI-DUHA POSVETNOSTI, KI SE KOT NAJHUJŠA KUGA RAZŽIRA MED LJUDI?

    Tudi med ljudmi, ki se imajo za kristjane , opažamo nevero v BESEDE JEZUSA KRISTUSA! TO JE RES ZELO ŽALOSTNO!

    OPIRATI SE SAMO NA MOČ ČLOVEKA BREZ BOŽJE POMOČI JE PROPAD.

    V SVETEM PISMU O TEM LEPO POUDARJA BOG PO PREROKU IZAIJU, (Iz 31, 1-7) pa poglejmo in razmislimo :

    BOG BO BRANIL IN REŠIL JERUZALEM
    31
    1 Gorje njim, ki hodijo v Egipt po pomoč,
    se zanašajo na konje,
    zaupajo v bojne vozove, ker jih je veliko,
    in v konjenike, ker so silno močni,
    ne ozirajo pa se na Svetega Izraelovega
    in ne iščejo Gospoda!
    2 A tudi on je moder, da pošlje zlo
    in ne prekliče svojih besed.
    Vzdignil se bo zoper hišo hudobnežev,
    zoper pomoč hudodelcev.
    3 Egipčani so ljudje, ne Bog,
    njihovi konji so meso, ne duh.
    Ko bo Gospod iztegnil svojo roko,
    se bo spotaknil pomočnik in padel varovanec,
    vsi skupaj bodo pokončani.

    4 Kajti tako mi je rekel Gospod:
    Kakor rjove lev ali levič nad svojim plenom,
    ko se polno pastirjev zbere proti njemu,
    pa se ne prestraši njihovega glasu
    in ne klone pred njihovim hrumenjem,
    tako se bo Gospod nad vojskami postavil
    v boj za sionsko goro in njen vrh.
    5 Kakor krilati ptiči bo Gospod nad vojskami
    branil prestolnico Jeruzalem,
    jo branil in rešil,
    jo varoval in osvobodil.

    Odgovori
  9. Miro says:
    28. septembra, 2021 at 9:54

    ŽIVLJENJE POSTANE PRAZNIK, ČE SE ZNAŠ RADOVATI OB PREPROSTIH VSAKDANJIH STVAREH (Phil Bosmans)

    – Bodi pogumen, kot je sonce. Pri vsej bedi sveta vsako jutro znova vstane.

    – Obstajajo ljudje, ki ne morejo več verjeti v sonce, ko pride noč. Manjka jim samo malo potrpljenja, da bi čakali, dokler ne nastopi jutro.

    – Življenje postane praznik, če se znaš radovati ob preprostih vsakdanjih stvareh.

    – Sreča je kot sonce. Toda celo na soncu so pege.

    – Ljubezen, ki jo meriš in tehtaš, ni ljubezen, ampak preračunljivost. Takšna ljubezen ne razveseljuje.

    – Življenje je vznemirljiva pustolovščina, kjer sta skupaj Bog in človek v svetu svetlobe in teme.

    – Gospod, pomagaj mi, da bom brzdal svoja velika usta in spregovoril šele, ko bom vedel, kaj moram reči!

    – Živimo lahko na dva načina: prvi se začenja z obvladovanjem samega sebe in se konča s praznovanjem. Drugi se začenja s praznovanjem, konča pa z mačkom …

    Misli Phila Bosmansa, izbor iz Ognjišče

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    27. septembra, 2021 at 17:58

    ŽIVLJENJSKA ZGODBA NOVEGA NOVOMEŠKEGA ŠKOFA DR. ANDREJA SAJETA SKOZI FOTOGRAFIJE (Družina)

    Msgr. dr. Andrej Saje je bil posvečen v novomeškega škofa v nedeljo, 26. septembra, v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Mirni Peči. Njegova življenjska pot je bogata in pestra. Nekatere najpomembnejše prelomnice so osvetljene skozi fotografije iz njegovega osebnega arhiva na:

    https://www.druzina.si/clanek/zivljenjska-zgodba-novega-novomeskega-skofa-foto

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja