Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.030 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    TIŠINA NI POMANJKANJE GOVORA, MARVEČ JE GLOBINA IN POLNOST, V KATERO SE ZJEDRI ŽIVLJENJE (Anton Trstenjak)

    – Noben dan ne sme biti tako dolgočasen, da se ne bi v njem in v nas dogajalo nekaj čudovitega, recimo kar čudežnega.

    – Z živo besedo je človek mejno bitje v svetu tudi zato, ker je zmožen z njo uveljavljati obenem svojo voljo in njeno svobodnost: z besedo lahko človek Stvarnika priznava ali zanika, more stvari blagoslavljati in preklinjati, more slediti glasu “od zgoraj” ali se mu upirati.

    – Živeti docela dobrohotno, živeti v čistih mislih, ne da bi koga obsojali, tako da je vselej vse opravičeno, to se pravi res živeti v čudežih, ki se godijo v nas samih.

    – Tišina ni pomanjkanje govora, marveč je globina in polnost, v katero se zjedri življenje. Vse resnično raste v tišini.

    – Življenje v luči evangelija pomeni za človeka pravo spremenjenje, v katerem spontano vzklika: Dobro je, da sem tukaj!

    Misli Antona Trstenjaka, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    VSAKO DRAGOCENO STVAR JE TREBA PLAČATI IN KAJ JE DRAGOCENEJŠE KOT SREČNA DRUŽINA? PLAČATI JO MORAMO Z ODPOVEDJO SEBIČNOSTI IN PREMAGOVANJEM.
    (Franc Bole)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  3. Hvala says:

    BOG UREJA VSE DOGODKE, DOBRE ALI SLABE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne nič se ne dogodi v vesolju, če BOG NOČE, ČE NE DOVOLI.
    In to velja za prav vse reči razen za greh. BOG POSEŽE V VSE. “JAZ SEM GOSPOD, “pravi sam skozi usta Izaija, JAZ SEM GOSPO IN DRUGEGA NI. DELAM SVETLOBO IN USTVARJAM TEMO, NAREJAM MIR IN USTVARJAM GORJE; JAZ, GOSPOD, DELAM VSE TO. ”

    Pred tem pa po Mojzesu pravi:” JAZ USMRČUJEM IN OŽIVLJAM, ZADAJAM RANE IN OZDRAVLJAM.”

    V hvalnici Samuelove matere Ane pa je rečeno: “GOSPOD JEMLJE IN DAJE ŽIVLJENJE, VODI V PODZEMLJE IN DVIGUJE IZ NJEGA. GOSPOD DELI UBOŠTVO IN BOGASTVO, PONIŽUJE, PA TUDI POVIŠUJE.”

    ČE SE V MESTU DOGODI KAJ HUDEGA, MAR TEGA NE STORI GOSPOD? se sprašuje prerok Amos.

    “DA”, OZNANJA MODREC, “DOBRO IN HUDO, ŽIVLJENJE IN SMRT, UBOŠTVO IN BOGASTVO JE OD GOSPODA.”

    KAKO MORE BOG ŽELETI ALI DOVOLITI SLABE DOGODKE ?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ČE VAS KDO UDARI ALI SLABO GOVORI O VAS, TO DEJANJE ROKE ALI JEZIKA NI GREH, KER JE NJEGOV AVTOR ČISTO LAHKO IN DEJANSKO TUDI JE BOG, KAJTI ČLOVEK TAKO KOT VSAKA DRUGA KREATURA OBSTAJA IN SE GIBLJE NE SAM OD SEBE, AMPAK OD BOGA, KI DELUJE V NJEM IN PO NJEM. “KAJTI V BOGU ŽIVIMO, SE GIBLJEMO IN SMO,”PRAVI SVETI PAVEL.

    KAR PA ZADEVA HUDOBNOST NAMENA, PA JE VSA OD ČLOVEKA, IN EDINO V TEM JE GREH, PRI KATEREM BOG NI UDELEŽEN , A GA VSEENO DOVOLJUJE, DA NE BI OMEJEVAL SVOBODNE VOLJE.

    In ko Bog sodeluje s tistim, ki vas muči ali vam jemlje lastnino, vam s tem gotovo hoče odvzeti zdravje ali imetje, KI JU ZLORABLJATE IN KI BI POVZROČILI PROPAD VAŠE DUŠE; vendar nikakor noče , da bi vam ju prek greha vzela surovež ali tat. To ni božji namen, to je samo človekova hudobija.

    BOG NA NOBEN NAČIN NE SODELUJE PRI HUDOBIJI ČLOVEKA, KI VAS JE UDARIL ALI OKRADEL; HUDOBIJA JE OSEBNA ZNAČILNOST TEGA ČLOVEKA.

    BOG VAS HOČE, SMO REKLI, TELESNO KAZNOVATI, PONIŽATI ALI VAM ODVZETI IMETJE, DA BI VAS OSVOBODIL PREGREHE IN VAS PRIPELJAL H KREPOSTI; VENDAR TA NAMEN DOBROTE IN USMILJENJA, KI BI GA LAHKO IZPOLNIL S TISOČI DRUGIH SREDSTEV, KJER NE BI BILO NOBENEGA GREHA, NIMA NIČ SKUPNEGA Z GREHOM ČLOVEKA, KI JE NJEGOVO ORODJE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    In resnično, prizadeva, ponižuje ali siromaši vas ne njegov slabi namen oziroma greh, temveč izguba vašega imetja časti ali svetnih dobrin.

    GREH ŠKODUJE SAMO TISTEMU, KI GA JE ZAKRIVIL. Tako moramo pri tovrstnih dogodkih ločevati dobro od slabega in videti razliko med tem, kaj DELA BOG PO LJUDEH, IN TEM, KAR LJUDJE PRI TEM DODAJO PO SVOJI VOLJI ( Iz knjige _BOŽJA PREVIDNOST, napisala Jean -Baptiste Saint-Jure, Claude La Colombiere).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mi smo grešniki, greh zmeraj udari nazaj človeka. ZATO PONAVLJAM IN SVETUJEM:- IZROČITE SE GOSPODU V ROKE, DELAJTE KAR ZAHTEVA, PROSITE, DA VAS OBVARUJE GREHA IN VSEGA HUDEGA, GOSPOD JE ALFA IN OMEGA VSEGA.

  4. Miro says:

    DANES GODUJE SVETI LUKA – KOT ZDRAVNIK JE IMEL GLOBOKO RAZVIT ČUT ZA BOLNIKE, ZATO JEZUSA PREDSTAVI PREDVSEM S TE PLATI: KOT TELESNEGA IN DUŠNEGA ZDRAVNIKA!

    Sv. Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini ěĺ÷ŕ [Luka], v grščini Ëďőęᾶň [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež, ki izvira iz grščine.

    Luka je bil doma iz Antiohije, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec), po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati, da Luka ni bil priča dogodkom, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine, iz česar lahko sklepamo, da je te dogodke pisec res sam doživel.

    V pripovedi o dveh mladeničih, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, Luka z imenom omenja samo enega, Kleofa, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja, da zato, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati.

    Luka je bil visoko izobražen Grk, zdravnik po poklicu, zato ni čudno, da je evangelij, ki ga je napisal, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika.

    Z Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Poljskem, Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi ter Milostna Mati Božja na Trsatu. Kakorkoli že, gotov pa je res, da je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo prav v svojem evangeliju.

    Njegov razpoznavni znak na slikah je vol. Takšnega najdemo na steni poslopja v Žički kartuziji. Luka velja za zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev, vezilcev (čipkaric), stekloslikarjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov, notarjev, pa tudi živine, mesarjev. Kot vremenski zaščitnik je povezan z mnogimi vremenskimi reki.

    Povzeto po: druzina.si, donbosko.si

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Luka, prosi za nas!

  5. Miro says:

    PAPEŽ RAZMIŠLJAL O DVEH GLAGOLIH: POTOPITI (DRUGE) IN POTOPITI SE ZA SLUŽENJE

    »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja (Mr 10,35-45) pripoveduje, kako sta dva učenca Jakob in Janez vprašala Gospoda, da bi nekega dne sedela ob Njem v slavi, da bi bila kot prva ministra, nekaj takšnega.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor pred molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 29. nedeljo med letom.

    Drugi učenci so ju slišali in bili ogorčeni. Na tej točki jim Jezus s potrpežljivostjo ponudi velik nauk. To je ta (nauk), da se prave slave ne doseže s tem, da se povzdigne nad druge, temveč da se živi isti krst, ki ga bo On, Jezus prejel malo za tem v Jeruzalemu, to je križ. Kaj se želi s tem reči? Beseda krst pomeni potopitev. S svojim trpljenjem se je Jezus potopil v smrt in daroval svoje življenje, da bi nas rešil. Njegova slava, Božja slava je torej ljubezen, ki postane služenje in ne oblast, ki hlepi po nadvladi. Zato je Jezus to sklenil rekoč svojim kakor tudi nam: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik« (Mr 10,43). Da bi postali veliki, morate hoditi po poti služenja, služiti drugim.

    Več o današnjem papeževem nagovoru (zapis p. Ivana Hercega DJ) na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-razmisljal-o-dvema-glagoloma-potopiti-druge-in-potopiti.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    SREČA, KI NE TEMELJI NA RESNICI, PRAV TAKO NE MORE BITI TRAJNA, KAKOR NERESNICA NI TRAJNA (sv. Maksimiljan Kolbe)

    – Vsi življenjski cilji imajo le tolikšno vrednost, kolikor vodijo k poslednjemu cilju. Če vodijo od tega cilja proč, bi bili škodljivi, zato bi se jim morali odreči, pa naj bi bili še tako privlačni.

    – Sreča, ki ne temelji na resnici, prav tako ne more biti trajna, kakor neresnica ni trajna.

    – Vsak hip moramo postajati sveti, saj ne vemo, kaj pride kasneje. Sedaj, to uro, se moramo posvečevati, ker ne vemo, če bo večer še naš.

    – Razum hoče spoznati vzrok vseh reči. Čim prodornejši je, tem bolj bo stremel po tem spoznanju. Toda če razum zamegli nemoralno življenje ali napuh, bo obtičal že takoj na začetku.

    – Zakaj je toliko ljudi, ki so celo bistri in na drugih področjih podkovani, ki se niti malo ne potrudijo spoznati, kaj je njihov življenjski cilj in kakšen je njihov odnos do Boga?

    Misli sv. Maksimiljana Kolbeja, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    SPREJETI BOŽJO VOLJO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DANAŠNJI ČLOVEK GOVORI -NI BOŽJA VOLJA, DA SO VOJNE ipd…”NE, BOŽJA VOLJA ,
    DA SO VOJNE ipd. NE, NI BOŽJA VOLJA, DA SE LJUDJE BORIJO DRUG PROTI DRUGEMU.
    BOG ŽELI, DA SE MEDSEBOJNO LJUBIMO. KER PA OBSTAJAJO TUDI HUDOBNI LJUDJE,
    KI KLJUB BOŽJI VOLJI SOVRAŽIJO IN UBIJAJO SVOJE BLJIŽNJE , BOG DOVOLJUJE, DA JE TUDI TO
    V NJEGOVEM NAČRTU Z LJUDMI

    BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI

    KAKO SO MOŽNI AUSCHWITZ, MUČILNICE, GRAOŽNJA IN NEVARNOST STRAŠNE JEDRSKE VOJNE?
    Ali Bog sploh skrbi za nas? Ta vprašanja nas
    mučijo in ni lahko odgovoriti nanje. V naslednjem poglavju se bomo vrnili k tej temi in skušali pokazati,
    zakaj je Bog človeka obdaroval s svobodo, čeprav je
    vedel, da ta svoboda utira pot k strahotnim katastrofam.

    https://www.salve.si/wp-content/uploads/2021/03/Stinissen_Moje_zivljenje_je_v_tvojih_rokah_PREDSTAVITVENE-STRANI.pdf

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne veruje več v Previdnost, ki prinaša vse dobro tistim, ki
    ljubijo Boga (prim. Rim 8,28).

    Današnji človek pogosto govori: »Ni Božja volja,
    da ljudje stradajo ali so preganjani. Ni Božja volja, da
    so vojne ipd.« Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo
    drug proti drugemu. Bog želi, da se medsebojno ljubimo.
    Ker pa obstajajo tudi hudobni ljudje, ki kljub Božji volji sovražijo in ubijajo svoje bližnje,
    Bog dovoljuje, da je tudi to v njegovem načrtu z ljudmi. Potrebno
    je razlikovati sámo dejanje nekoga, ki te npr. obrekuje
    in tako dela proti Božji volji, od situacije, ki nastane
    kot posledica tega delovanja in ki je Bog ne želi. Bog
    ne želi teh posledic, a je že od nekdaj računal z njimi
    v tvojem življenju. Bog želi, da ti rasteš ravno preko
    teh težkih in groznih razmer, ki jih povzročajo drugi.

  8. Hvala says:

    O DRUŽINI i

    Če gre dobro družini, bo šlo dobro tudi narodu in svetu, v katerem živimo. In obratno: če razpada družina, bo to povzročilo razpad naroda in sveta (Sveti Janez Pavel II).

  9. Hvala says:

    MISEL SVETE BERNARDKE O TRPLJENJU!

    Nenehno moram umirati v sebi in brez pritoževanja sprejemati preizkušnje. Pri svojem delu, trpljenju in ljubezni nimam druge priče kakor njegovo srce. Kdor koli ni pripravljen vsega pretrpeti za Ljubljenega in v vseh stvareh izpolnjevati njegove volje, ni vreden sladkega imena Prijatelja, kajti tu spodaj Ljubezen brez trpljenja ne obstaja.

  10. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: »VSAKEMU, KI IZGOVORI BESEDO ZOPER SINA ČLOVEKOVEGA, BO ODPUŠČENO; TISTEMU PA, KDOR IZGOVORI KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA, NE BO ODPUŠČENO« – NE ZATO, KER GOSPOD NE BI HOTEL ODPUSTITI VSEGA, AMPAK KER JE ČLOVEK TAKO ZELO ZAPRT, DA NE DOPUSTI, DA BI MU BILO ODPUŠČENO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,8-12)

    »Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno. Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C8-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Pismo Hebrejcem govori o Kristusu, srédniku nove zaveze, katero Bog sklene z ljudmi. Jezus je véliki duhovnik. In njegovo duhovništvo je čudovito, je najčudovitejše delo.

    Kristusovo duhovništvo se odvije v treh trenutkih. Prvi je odrešenje: medtem ko so morali duhovniki stare zaveze vsako leto darovati žrtve, je Kristus daroval samega sebe, in sicer enkrat za vselej, za odpuščanje grehov. S tem čudovitim delom nas je pripeljal k Očetu, v stvarstvu je ponovno ustvaril harmonijo. Drugo čudovito delo je tisto, ki ga Gospod dela sedaj: to je, da moli za nas. Medtem, ko mi molimo tukaj, On moli za nas, za vsakogar med nami, sedaj posreduje pri Očetu, da nam ne bi zmanjkalo vere. Kolikokrat so duhovniki naprošeni, da bi molili, saj vemo, da ima molitev duhovnika določeno moč, in sicer ravno v darovanju med mašo. Še tretje čudovito delo pa bo, ko se bo Kristus vrnil. A takrat ne bo več povezano z grehom, ampak se bo vrnil, da bi vzpostavil dokončno Kraljestvo, ko nas bo vse pripeljal k Očetu.

    Kristusovo duhovništvo v teh treh stopnjah je veliko, čudovito delo: odpusti grehe, enkrat za vselej; sedaj posreduje za nas; in enkrat se bo vrnil. Obstaja pa tudi nasprotje temu delu: ‘kletev, ki ne bo odpuščena‘. Težko je slišati Jezusa reči te stvari, toda On to reče in če to reče On, je resnično: ‘Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno – in mi vemo, da Gospod vse odpusti, če le nekoliko odpremo srce, vse! – grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli – tudi kletve bodo odpuščene – kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuščanja.’

    Duhovniki so med obredom posvečenja maziljeni z oljem. Tudi Jezus je kot véliki duhovnik prejel to maziljenje. In katero je bilo prvo maziljenje? Marijino meso preko dela Svetega Duha. In nekdo, ki preklinja zoper to, preklinja temelj Božje ljubezni, ki je odrešenje, ponovno stvarjenje; preklinja zoper Kristusovo duhovništvo. Gospod odpusti vse. Ni hudoben. Toda kdor pravi te stvari, se za odpuščanje zapre. Ne želi, da bi mu bilo odpuščeno! Ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno! To je tisto, kar je pri kletvi zoper Svetega Duha tako grdo: ne dopustiti, da bi ti bilo odpuščeno, ker zatajiš Jezusovo duhovniško maziljenje, katerega je storil Sveti Duh.

    Tista kletev ne bo odpuščena, ne ker Gospod ne bi hotel odpustiti vsega, ampak ker je človek tako zelo zaprt, da ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno. To je kletev zoper Jezusovo čudovito delo. Povabim vas, da bi se med sveto mašo zavedali, da je na oltarju živ spomin, kajti prisoten je On: živ spomin Jezusovega prvega duhovništva, ko daruje svoje življenje za nas; živ spomin drugega duhovništva, ko moli za nas; in živ spomin Jezusovega tretjega duhovništva, ko se bo vrnil. Med mašo se spomnimo na te lepe stvari in prosimo Gospoda za milost, da se naše srce ne bi nikoli zaprlo za to čudovito delo, za to veliko zastonjskost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja