Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. novembra, 2021 at 7:20

   PRAVA PONIŽNOST (Aleteia)
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   PONOSNEŽ JE POZOREN SAMO NA SVOJE DOSEŽKE, SVOJE MNENJE IN LASTNO NAGRADO.
   BITI PONIŽEN POMENI VSE TO POSTAVITI NA DRUGO MESTO. VSE TO SO IZRAZI NAPUHA.

   KO SMO PONIŽNI, POSTAVIMO SVOJ EGO NA NJEGOVO MESTO. TO POMENI, DA MORDA KDAJ NE BOMO IZPADLI V NAJBOLJŠI LUČI. TO POMENI, DA SMO PRIPRAVLJENI PRIZNATI SVOJE NAPAKE PRED DRUGIMI TER DA SE ZAVEDAMO SVOJIH OMEJITEV .

   ISKRENOST POMENI, DA POVEMO CELOTO, NE LE POLOVICO RESNICE.

   ISKRENOST NAS POŽIVI IN NAM PRINESE NOTRANJI MIR

   POSLUŠNOST NAS DELA PONIŽNE. PONIŽNOST NAS DELA VELIKE

   Vsi vemo, kako težko je doseči pravo ponižnost. Vsak od nas ima svoje osebnostne lastnosti, ki se izražajo na veliko različnih načinov. Ko se natančno opazujemo, spoznamo, da smo v enem samem dnevu: bolj upoštevali svoje mnenje kot mnenja drugih; da smo dan organizirali tako, kot je za nas same najbolje; da nismo bili dovolj pozorni na to, kaj potrebujejo drugi …

   Ponosnež je pozoren samo na svoje dosežke, na svoje mnenje in lastno nagrado. Biti ponižen pa pomeni vse to postaviti na drugo mesto. Vse to so izrazi napuha, čeprav še zdaleč nismo našteli vseh. Kako torej stopiti stopnico višje na področju ponižnosti? Kako ujeti ošabnost v past?

   ISKRENOST IN POSLUŠNOST

   Obstajata dve kreposti, ki nam lahko pomagata biti ponižni, če ju prakticiramo. To sta iskrenost in poslušnost.

   Vsakič, ko smo ponižni, postavimo svoj ego na njegovo mesto. To pomeni, da morda kdaj ne bomo izpadli v najboljši luči. Pomeni, da smo pripravljeni priznati svoje napake pred drugimi ter da se zavedamo svojih omejitev. Pomeni tudi, da ne potrebujemo detektorja laži, da bi ugotovili, kaj mislimo o čem, ter da priznamo, ko smo se zmotili. S tem smo že naredili prvi korak k spravi s seboj in z drugimi.

   Ko se skušamo spraviti in opravičiti, to utrdi prijateljske vezi, ljubezen v paru ali zakonu. Iskrenost pomeni, da povemo celoto, ne le polovico resnice. To velja tako za hojo v paru, kot za prijateljstvo, zakon, poklicno življenje in odnos z Bogom.

   Iskrenost nas poživi in nam prinese notranji mir

   Biti iskren je tako, kot bi v hišo, ki je bila že dolgo časa zaprta, vstopili z lučjo v roki in odkrili veliko pajčevin, prah in smeti, ki so se nabrale po kotih, ki je nismo želeli videti.

   Iskrenost nas dela prosojne in tako nas drugi lahko spoznajo takšne, kakršni smo v resnici. Tako smo lažje ponižni, saj si ne nalagamo nepotrebne teže s stvarmi, ki jih ne povemo fantu, staršem ali sodelavcem. Dovolite svojim sodelavcem spoznati, kakšni ste v resnici. To bo okrepilo vaš odnos.

   Če smo s prijatelji iskreni, če jim pokažemo, kako se počutimo, in jim damo priložnost, da nas spoznajo, bomo bolj resnični prijatelji. Včasih nas to, da ne povemo stvari, ki nas delajo ranljive, tudi drži v površinskih odnosih. Nasprotno pa nas iskrenost pripelje v globino pravega prijateljstva.

   Poslušnost nas dela ponižne. Ponižnost nas dela velike.

   V poslušnosti se na neki način podredimo drugi osebi. Ko odrastemo, poslušnost vključuje tudi pripravljenost storiti to, kar mi drugi naroča, ter hkrati prevzeti odgovornost za posledice. Ko smo poslušni, priznavamo avtoriteto osebe nad seboj in to nas dela ponižne.

   Biti poslušen včasih pomeni, da pustimo svojo smer in sledimo poti, ki jo pokaže drugi. Pomeni zaupati. Vključuje vnovično delanje načrtov, dati prednost drugim, opustiti svoje načrte in se obrniti k drugemu cilju … Ko tako živimo, postajamo ponižni.

   Ko vam je težko biti ponižni in ne veste, kje bi začeli, vadite iskrenost in poslušnost. Če ju boste krepili, tudi pri majhnih ciljih, bosta kot dve kolesi, ki vam bosta pomagali napredovati.

   https://si.aleteia.org/2020/01/05/zelite-postati-boljsi-clovek-ti-dve-kreposti-vam-lahko-pri-tem-pomagata/

   Odgovori
2. Janez says:

   12. novembra, 2021 at 23:35

   Poznati Kristusa
   Med človekom, ki se je pred kratkim spreobril k veri V kristusa in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle razgovor:
   »Torej si začel verovati Kristusa«? »DA«.
   »Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi v kateri dželi se je rodil«? »Ne vem«.
   »Koliko je bil star, ko je umrl?« »Ne vem«.
   »Koliko pridig je imel?« »Ne vem«.
   »Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!«
   »Prav imaš, sram me je, ker tako malo vem o Njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih; družina mi je razpadala; žena in otroci so se vsak večer bali prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo: rešili se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željni pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame naredil Kristus. Toliko pa vem o Njem«.
   Resnično vedeti: to pomeni, spremeniti se zaradi tega, kar vemo.

   Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Klepetavi ljubimec (skrajšano)
   Ljubimec je več mesecev snubil izvoljeno in ji pisal ljubezenska pisma in zaradi neuslišane ljubezni zelo trpel. Naposled je izvoljena ljubica popustila in rekla: » pridi k meni moj ljubi« tja in tja ob tej in tej uri. Ko sta bila skupaj, je ljubimec spet segel v žep in potegnil vsa ljubezenska pisma in jih bral v njeni prisotnosti. Rekla mu je: »Kakšen bedak si, da v moji prisotnosti bereš svoja ljubezenska pisma meni, ki govore tvojem hrepenenju po meni. Zdaj sem tu poleg tebe dragi. Ti pa ne nehaš brati svojih pisem. Prenehaj, tu sem ob tebi dragi moj«. »Tu sem poleg tebe« je rekel gospod Bog svojemu vernemu častilcu in molilcu; »ti pa ne nehaš v svoji glavi razmišljati o meni, govoriti o meni v svojem človeškemu jeziku, brati o meni v svojih ćloveških knjigah!« Kdaj boš nehal, umolknil in obmiroval, ter me zagledal in začutil, saj sem ob tebi moj dragi človek, saj sem tvoj Oče, ki te ljubi?«

   Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Odgovori
3. Janez says:

   12. novembra, 2021 at 22:52

   NEKOGA MORAŠ IMETI RAD ALI NE?
   Ne moreš živeti, če nimaš nikogar, ki bi te imel rad, ki bi ga skrbelo zate, ki bi čutil kaj do tebe, nikogar, ki bi se mu tu in tam zaupal, pri komer bi bil vselej dobrodošel. V življenju se srečuješ z mnogimi ljudmi, a le malo jih vstopi v tvoje življenje, in se vraste vanj. Z njimi te povezuje globoka zaupnost, kot jo čutijo člani srečne družine. Veš, pravi blagoslov in milost je imeti ob sebi dobre ljudi, ljudi, ob katerih se čutiš varnega, kjer je tvoje srce kot doma. Brez takih ljudi postane življenje pusto in neznosno. Ali veš, kako neskončno hudo je, če v življenju nimaš niti enega človeka, ki bi te prisrčno sprejel z odprtimi rokami? In vendar jih je danes nešteto, ki nimajo nikogar več, nikogar, ki bi se mu zdelo ukvarjati z njimi, ki bi jim hotel podariti košček svojega srca. Tudi oni imajo svoje skrbi, tudi njihovo srce potrebuje malo topline in razumevajočo, dobrohotno naklonjenost. Zlasti otroci, ki nikoli niso bili deležni take dobrote, so zaznamovani za vse življenje. Domovi za sirote in poboljševalnice so polni takšnih otrok, kasneje pa deloma tudi zapori.
   (Phil Bosmans)

   NA POTI K BOGU
   Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar? Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. Pot k Bogu je naporna in strma in treba je vztrajati, ko gremo k Njemu.

   A Bog je en sam!
   Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen. In zato iščemo pot. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

   Vsak človek išče pot do Boga.
   Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč.

   Gospod je ljubezen.
   Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

   Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta katoliška Cerkev je tudi takšna, kljub napakam in pomanjkljivosti, ker je Kristusova Cerkev, ki širi Božjo Besedo in Jezusov Evangelij. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam daje življenje in ohranja z Bogom Očetom v bivanju vse Stvarstvo. Bog Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Njegova Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse,da se odžejamo in ne bm nikoli žejni. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja in Odrešenika Sveta. In vedeli bomo, da smo na Pravi Poti vsi, ko bomo ustvarili z Božjo Pomočjo Boljši Svet z več Ljubezni z več dobrimi vernimi kristjani in dobrimi ljudmi! Jezus nas vabi, da pridemo k Njemu, On je naš Odrešenik, ki ima Besede Večnega Življenja. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubite se med seboj!
   Amen. Janez

   Odgovori
   • Miro says:

     13. novembra, 2021 at 8:42

     V PUŠČAVI TEGA SVETA DOSTIKRAT TAVAMO DUHOVNO ŽEJNI, LAČNI, NOTRANJE RANJENI,
     NE DA BI SE ZAVEDALI, DA JE V BLIŽINI – ČISTO ZRAVEN NAS, ŠE VEČ: V NAS – OAZA BOŽJEGA
     USMILJENJA, TO JE ODREŠENJSKI STUDENEC SVETE EVHARISTIJE.

     GOSPOD JEZUS, PRIDI NA POMOČ IN POŽIVI NAŠO SLABOTNO VERO!

     Odgovori
4. Janez says:

   12. novembra, 2021 at 22:09

   Dragi naš Ljubeči in Usmiljeni Nebeški Bog, pišem Ti in Te prosim da nam prisluhneš in nam Pomagaš! Ogroža nas koronavirus in veliko ljudi je zbolelo pri nas in v svetu, kjer je umrlo veliko zdravnikov, duhovnikov in tudi drugih obolelih ljudi. Ljudje so trenutno doma na čakanju in mnogi so brezposelni, brez dohodka in ne vedo, kdaj se bodo spet odprla podjetja in zagnala proizvodnja ter kako bodo našli službo in imeli denar zua preživetje. Brez dohodka družine in ljudje težko živijo. Veliko zdravstvenega osebja je izčrpanih in delajo preko svojih zmožnosti in je zbolelo. Bolnice in zudravstveni delavci delajo na meji svojih zumogljivosti!. V domovih za starejše je veliko obolelih in nekateri starostniki so umrli, ker jih niso premestili na zdravljenje v bolnice. Zmanjkuje prostora v bolnicah in zdravstvenega osebja! Ljudje smo utrujeni od življenja v karanteni in želimo, da bi nam naš Usmiljenim in Ljubeči Bog odrešil vseh težkoč in preizkušenj, ki nas pestijo ter odvzel od nas nevarnost koronavirusa, saj strokovnjaki še niso odkrili v laboratorijih dokončno ozdravljivih cepiv in zdravil proti koronavirusu. Ker nekateri ljudje še vedno umirajo zaradi okužb. Prosim Gospod Pomagaj nam!

   Ko se končuje delovni dan smo dostikrat nemirni, utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan, zato molimo in prosimo ponižno Boga za odrešitev in Pomoč. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Tolažbo in Njegov Mir ter Božjo Ljubezen. Eden od načinov za to je molitev in prošnje k Bogu ter molitev Rožnega Venca in psalmov in Litanije k Materi Božji in Svetemu Jožefu. Psalmist se v spodnjem psalmu Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Prosimo Boga za Ljubezen in Božji Mir, da se v Njem Umiri naše srce.

   Amen. Janez

   Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
   V stiski si mi odprl širjave,
   izkaži mi milost, usliši mojo molitev.

   Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
   Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
   Dal si več veselja v moje srce
   kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.

   V miru bom hkrati legel in spal,
   saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
   (Ps 4,2.7¬–9)

   Odgovori
   • Miro says:

     13. novembra, 2021 at 8:48

     Povežimo se v molitvi, ki jo priporočajo slovenski škofje.

     MOLITEV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19

     Usmiljeni Oče,
     tvoj Sin se je rodil, da bi nas odrešil.
     Prosimo te, podeli vsem, ki trpijo zaradi epidemije,
     zdravje, potrpežljivost in moč.
     V svoji dobroti tolaži bolnike in njihove svojce,
     nam pa odpri oči za vsako stisko in daj,
     da bomo trpečim pomagali z dejanji.
     Naj tudi v bolezni, trpljenju in preizkušnjah doživljamo tvojo bližino.
     Podpiraj zdravstvene delavce in vse, ki skrbijo za bolnike.
     Prosimo te, naj bodo cepiva in zdravila dostopna vsem, ki jih potrebujejo.
     Rajnim bratom in sestram, ki so izgubili boj z boleznijo,
     nakloni večno veselje, njihovim svojcem pa tolažbo vere in pogum.
     Prosimo te, naj epidemija preneha,
     da bomo mogli živeti v miru in blaginji.
     Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

     Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
     Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
     Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

     Odgovori
5. Janez says:

   12. novembra, 2021 at 22:04

   TV Exodus Maribor: povzetek in izvleček iz knjige Joyce Meyer Nov način življenja
   Ko začenjamo novo življenje z Bogom in za Boga, bomo dostikrat ugotovili, da se mnoga naša dosedanja načela zdijo s stališča sveta in človeške pameti narobe oziroma obrnjena na glavo. Pravzaprav sta svet in človeško razumevanje in pamet obrnjena na glavo, kajti Božje kraljestvo, kjer je Bog, je na pravi strani. Ljudje nismo navajeni, da naredimo stvari na Božji način, zato bomo na začetku to težko razumeli in sprejeli ter naredili prenovo v duhu in naši pameti. Vendar se splača, da sledimo Jezusu in gremo po Njegovi Poti naprej k njemu. Najpomembneje je, da se naučimo popolnoma novega načina mišljenja in delovanja po Božji Volji. Gospod ima dober načrt za nas in za naše življenje, da smo dobri ljudje in dobri kristjani, vendar se mu moramo odpreti, dovoliti da vstopi v nas in deluje preko nas; torej ga moramo sprejeti in dopustiti, da deluje v nas in preko nas. Prosimo ga, da nam pri tem pomaga.

   Molitev k Bogu (Joyce Meyer)
   Gospod Bog, ljubim te. Danes prihajam k tebi v upanju, da mi odpustiš moje grehe. Jezus, verujem vate, verujem, da si zame umrl na križu, zame si prelil svojo nedolžno kri, postavil si se na moje mesto in vzel nase kazen, ki sem jo zaslužil. Verujem, da si umrl, bil pokopan in si tretji dan vstal od mrtvih. Smrt te ni zadržala. Premagal si Hudobnost Satana in si mu vzel ključe pekla in smrti in Odrešil Svet in Ljudi na Zemlji. Verujem vate, da si vse to naredil, ker me ljubiš. Vse življenje ti hočem služiti. Hočem biti tudi dober človek in služiti bližnjim in tako zagotoviti, da se bo moja vera prelila v življenje, da bom ljubil, strpen, resnicoljuben, dober, usmlijen in da bom odpuščal, kot nam odpuščaš Ti Vsemogočni Oče. Postati in ostati hočem dober kristjan in dober človek. Neverni so lahko dobri ljudje, vendar ne verujejo; jaz kot kristjan pa hočem verovati in hkrati biti dober človek. Hočem ti služiti vse dni svojega življenja in živeti po Evangeliju in Božjih Naukih. Hočem se naučiti živeti novo življenje, ki si nam ga obljubil. Sprejel sem te, Jezus, in se ti dajem na razpolago, da se zgodi Tvoja in ne moja Volja. Sprejmi me takšnega, kot sem, in napravi, kar ti hočeš. Odpusti mi moje grehe prosim in me napolni s Svetim Duhom, da bom odslej živel novo, prenovljeno krščansko življenje. Ti si moje Vse kar premorem. Hvala ti, Jezus, da si me rešil in odrešil in mi pokazal svojo Pot in novo Upanje za duhovno in osebno prenovo. Napolni me s Svetim Duhom in me uči vsega, kar moram vedeti, da bom ravnal in živel, kot je prav v Božjih Očeh. Sedaj vem, da sem rešen in da bom odslej drugače živel in veroval vate. Ponovno sem se rodil, in ko umrjem, prosim sprejmi me v Nebesa k Sebi. Bog Oče, veselim se svojega romarskega potovanja, prenovljenega Življenja, svoje spreobrnitve k Tebi, saj molim, prosim, diham, upam, verjem, delam in živim za Tvojo Čast in Slavo, Tvoje Usmiljenje in Ljubezen! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami!
   Amen.

   Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikakor ne bom zavrgel (Jan 6,37).

   Korinčanom, 15, 10: Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.

   Knjigi Joyce Meyer sta na Exodus: https://www.exodus.si/vsebina.php?page=54

   Vir je Exodus Maribor avtorice Joyce Meyer

   Odgovori
6. Hvala says:

   12. novembra, 2021 at 21:32

   Zadnjič sem poslušala lep govor nekega duhovnika, ki je vprašal, če vemo KAJ JE CERKEV, KDO TVORI CERKEV?

   Lepo je povedal, Cerkev VODI BOG OČE S SVETIM DUHOM, GLAVA CERKVE JE JEZUS, c Cerkvi smo ljudje kristjani- se pravi papež, škofje, duhovniki in mi laiki kristjani. Kdor govori proti komu, se pravi proti duhovnikom, škofom itd…GOVORI DIREKTNO PROTI BOGU, KAJTI CERKEV VODI BOG S SVETIM DUHOM.

   Odgovori
7. Hvala says:

   12. novembra, 2021 at 21:23

   GRADITI Z JEZUSOM OSEBNI ODNOS- razmišljanje..

   Jezus želi, da imamo z Njim OSEBNI ZAUPNI ODNOS. ON JE ŽIV, JE PRAVI BOG IN PRAVI ČLOVEK. KER JE PRAVI ČLOVEK SE MORAMO TOREJ MI POGOVARJATI Z NJIM.

   Zakaj bi Ga puščali v Cerkvi ko gremo od Svete maše. JEZUS NAJ GRE Z NAMI DOMOV, V NAŠIH OČIŠČENIH SRCIH NAJ ŽIVI, potrebno je živeti z Njim kot živimo z ostalimi člani družine, potrebno se je pogovarjati z Njim, Mu izročati stiske, probleme in Ga prositi, da nas uči. ALI MOGOČE MISLITE, DA JEZUS NE ODGOVARJA? ODGOVARJA, PA ŠE PRESENETIL VAS BO!

   ODNOS SE GRADI DOLGO ČASA. ČE NAVEZUJEMO ODNOSE S PRIJATELJI, ZAKAJ NE GRADIMO ODNOSA Z JEZUSOM, KI JE PRAVI ČLOVEK? Zakaj Ga puščamo nekje zadaj, se ne zmenimo za Njega čez dan.

   Znance, prijatelje, sodelavce povabimo na kavo. Zakaj ne bi povabili Jezusa na kavo? Skuhajte kavo zjutraj, postavite jo na mizo, povabite Jezusa za mizo na klepet medtem ko pijete kavo . Se Ga mogoče bojite? Mogoče pozabljate na Njega? On ni pozabil na nas, pa še kako je trpel za vsakega od nas.

   Da je potrebno Jezusa vplesti v vsak dogodek skozi celi dan, je je lepo pisal teolog dr. Tomislav Ivančić. Čudovito, pravo doživljanje 24 ur na dan z Njim, preprosto, kot bi to storili otroci. Otroci, ki so spontani v pogovoru, preprosti, ker jih še ni zajel napuh.

   JEZUS JE NAJVIŠJA MODROST, KDOR G BO PROSIL ZA MODROST IN ZA SVETEGA DUHA, BO TUDI PREJEL. Največkrat pa človek prosi drobtinice, JEZUS PA ŽELI DELITI VELIKO-MODROST, SVETEGA DUHA , LAHKO TE POPELJE V GLOBINE SKRIVNOSTI….

   Odgovori
   • Janez says:

     12. novembra, 2021 at 21:32

     Biti kakor Ti Gospod Jezus

     Ti Bog, sonce sveta,
     rad bi bil kakor Ti,
     usmiljen in pravičen,
     nežen in močan,
     poln naklonjenosti in Resnice,
     poln ljubezni in prizanašanja.
     Zato Te prosim,
     zasveti v mojih očeh,
     razlij se čez moje ustnice,
     pokaži se v mojih dejanjih,
     zrcali se v mojih mislih,
     prikaži se v vsem mojem bitju.
     Naj bom danes sonce,
     v katerem Ti vzhajaš čez ves svet. Amen.

     Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati.

     Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

     Odgovori
     • Miro says:

       13. novembra, 2021 at 9:08

       Hvala za kratko in življenjsko molitev. Bog nam daje dihati. Še več: Podarja nam obilje
       SVETEGA DUHA. In kje se lahko v polnosti naužijemo Svetega Duha in njegovih darov? Pri
       samem studencu SVETE EVHARISTIJE. Tu nas ODREŠENIK JEZUS KRISTUS krepi z vsem,
       kar je potrebno, da Božje darove posredujemo tudi bližnjim z duhovnimi in telesnimi deli
       usmiljenja.

       Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

       Odgovori
8. Janez says:

   12. novembra, 2021 at 21:18

   Jezusov Evangelij v praksi: Razne lepe in plemenite duhovne misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

   Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
   1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
   (Mati Terezija)

   2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
   (Mati Terezija)

   3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
   (brat Raniero Cantalamessa)

   4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
   (Mahatma Gandhi)

    
   5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
   (sveti Karel Boromejski)

   6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
   (brat Ignacio Laranaga)

   7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
   (sv. Bazilij)

   8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
   (sv. Gregor Nazianški)

   9) Bodi sočuten!
   Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah. Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
   (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

   Ko sem prejel vse od Boga, kot nezaslužen Dar in/ali talent, ko sem poln Svetega Duha in sem prejel vse Zakramente Cerkve je na meni, da tudi jaz kaj dobrega naredim za Boga in Ljudi. Kajti vprašani bomo ob Koncu Slednihj Dni, kako smo pomnožili talente in naredili dobra dela kot dobri kristjani in Samaritani ali pa smo bili podobni farizejem in se trkali na prsi, kako smo pravični in pobožni?!

   Odgovori
9. Miro says:

   12. novembra, 2021 at 17:44

   NISO SLUTILI DOKLER NI PRIŠEL POTOP – ZA RAZLIKOVANJE MED DOBRIM IN SLABIM POTREBUJEMO ZELO MOČNA SREDSTVA. CERKEV NAM DAJE NA VOLJO TROJE: ODPOVED, MOLITEV IN DOBRA DELA. VSE TO BISTRI RAZUM, DAJE MOŽNOST JASNEGA RAZLOČEVANJA IN POMAGA PRI ODLOČITVI ZA DOBRO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 17,26-37)

   Kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega: jedli so, pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo in je prišel potop ter vse pokončal. Podobno bo, kakor je bilo v Lotovih dneh: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in zidali, toda na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala z neba ogenj in žveplo in vse pokončala. Takó bo tudi na dan, ko se bo razodel Sin človekov. Kdor bo tisti dan na strehi, svoje stvari pa bo imel v hiši, naj ne hodi dol, da bi jih vzel, in kdor bo na polju, naj se ne obrača nazaj. Spomnite se Lotove žene! Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil. Povem vam: Tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta skupaj mleli: ena bo sprejeta, druga puščena.« Odvrnili so mu: »Kje bo to, Gospod?« Rekel jim je: »Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C26-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V Noetovih dneh se je Bog odločil očistiti zemljo vse pokvarjenosti, zato je poslal vesoljni potop. Pokvarjenost je prepoznal le Noe, ki je na ladjo rešil sebe in živali, drugi niso ničesar slutili. Tudi v času drugega prihoda, pravi Jezus, bo pokvarjenost podobna. Pretresljiv je opis sodbe: Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Kot da bi hotel reči, da na videz ne bo razlike med sprejetimi in zavrženimi, da tudi takrat večina ne bo ničesar slutila. Kako naj se torej pripravimo na Gospodov prihod?

   Najprej razmislimo o pokvarjenosti in prepoznavanju le te. Za današnji čas se zdi mogoče najbolj pokvarjeno opredeliti se, kaj je dobro in kaj je slabo. Pa vendar, kako se bomo pripravili na sodbo, če ne vemo, za kaj se zavzemamo. Če je vse enako dobro, potem smo v nevarnosti, da bomo dočakali Gospodov prihod pri vsakodnevnem delu, ne da bi kaj slutili, a bomo zavrženi. Kaj je meja med dobrim in slabim? Kako razlikovati? Ali znamo to opredeliti? Ali znamo to prenesti v vsakdanje življenje.

   Vabim vas, da razmišljamo o tem, komu smo bolj podobni, ali ločimo dobro od slabega! Ali znamo prepoznati v na videz dobrih dejanjih slabo in v na videz slabih dejanjih tudi dobro? Poglejmo preproste primere:

   Ali se ločimo od pokvarjenosti tega sveta ali jo prepoznamo? Ali se nam sploh ljubi ustaviti ob tem? Sedanji papež pogosto spodbuja k razlikovanju med grešnostjo in pokvarjenostjo. Grešni smo vsi, pravi, pokvarjenost pa je naša odločitev, tega kristjan ne more sprejeti. Pokvarjenost je v preračunljivosti, iskanju lastne koristi za kakršno koli ceno. Zato je današnji evangelij mogoče priložnost, da se vztrajno sprašujemo o naših skritih interesih in ciljih. Dobro je da se vprašamo, zakaj včasih govorimo, zakaj molčimo, zakaj smo prijazni, zakaj kritiziramo ali hvalimo. Ali prepoznamo človeka, ki se prizadeva za dobro, pa je v javnosti zato grd? Ali ga podpremo ali molčimo, da ne bomo grdi tudi mi? Pokvarjenost se skriva v pokvarjeni drži, ki smo jo sprejeli za normalno, pa je grešna. Greh je v dejanju, pokvarjenost je v odločitvi. Prečiščujmo naše drže, da nas Gospodov prihod ne bo presenetil.

   A pri tem kar tako ne bo šlo! Za razlikovanje med dobrim in slabim potrebujemo zelo močna sredstva. Cerkev nam daje na voljo troje: odpoved, molitev in dobra dela. Vse to bistri razum, daje možnost jasnega razločevanja in pomaga pri odločitvi za dobro. Povabljeni torej, da v tem tednu razmišljamo o pokvarjenosti in se odločamo za dobro, da bi bili na prihod Gospoda dobro pripravljeni!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    12. novembra, 2021 at 17:07

    NE SODITE, DA NE BOSTE SOJENI
    Poglej se v ogledalo
    »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

    Papež Frančišek o sodbi
    Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

    Ne soditi, ampak moliti za druge
    Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

    Koliko nemira in sovraštva ter negativnih čustev bi odpadlo, če bi bili bolj, usmiljeni, sočutni in strpni, več pomagali in potrpeli, kakor pa sodili! In več bio prispevali k spreobrnitvi ljudi in sveta z lastnim zgledom!

    Našim sodbam manjka usmiljenje
    Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, nepravična sodba, ker premalo vemo in poznamo, pa sodimo; manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je Usmiljenje, zaradi velike Božje Ljubezni do ljudi. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!« O da bi večkrat molili, premišljevali in izvajali molitev svetega Frančiška! In

    Papež Frančišek

    Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.

    Molitev Svetega Frančiška 

    Odgovori
    • Miro says:

      12. novembra, 2021 at 20:09

      Hvala za globoke misli in molitev svetega očeta. Škoda, ker viri povzemanja spet niso točno navedeni. Tako ni razvidno ob kakšni priložnosti je papež Frančišek podal navedene misli. Zato v nadaljevanju objavljamo več linkov, da bo slika o njegovih razmišljanjih preglednejša, ne nazadnje tudi o tem, kako razmišlja o usmiljenju.

      http://arhiv.mirenski-grad.si/ne-sodite-ne-boste-sojeni-0

      Odgovori
      • Miro says:

        12. novembra, 2021 at 20:10

        http://arhiv.mirenski-grad.si/ne-sodite-ne-boste-sojeni

        Odgovori
        • Miro says:

          12. novembra, 2021 at 20:11

          http://zupnija-dutovlje.rkc.si/index.php/content/display/122

          Odgovori
          • Miro says:

            12. novembra, 2021 at 20:11

            https://katoliska-cerkev.si/papezeva-kateheza-usmiljeni-kakor-oce
    • Janez says:

      12. novembra, 2021 at 21:24

      Naredim izpiske in premišljujem, molim in s pomočjo navdiha skušam razvozlati kaj pomenijo sporočila. Vedno pa človek ne naredi linkov ampak si jih prepiše. In pomembno je, da razumemo duha lepih verskih sporočil, ne pa da pozabimo kaj nam sporočajo in kako nas opozarjajo in vzgajajo. Marsikaj kar pove v pridigah sveti Oče Frančišek nekaterim ni všeč. Ker pove direktno in nas na marsikaj opozori. Mene pa zanima, kaj se lahko od nekoga, ki več ve lahko naučim. In pomembna je vsebina sporočila ter izvajanje naukov v življenju. Mir in vse dobro.

      Odgovori
      • Hvala says:

        12. novembra, 2021 at 21:39

        Jaz bom pa rekla- hvala g, Miro, da nas opozarjate, poučujete, opominjate, kajti le tako je lahko napredek v tej družbi na svetu, sploh pa da ne govorim pri kristjanih, ki bi morali biti nevernim vzor.

        Še enkrat se vam zahvalim g, Miro, KAJTI SAMO S SKUPNIM SODELOVANJEM IN MOLITVIJO IN PONIŽNOSTJO BREZ NAPUHA BOMO LAHKO JEZUSU VŠEČ.

        Odgovori
      • Janez says:

        12. novembra, 2021 at 22:27

        V življenju ni odločilno imeti prav, temveč biti Dober in Usmiljen, izvrševati Božjo Voljo in pravično živeti, pošiljati drugim blagodejno blagoslov, da bo Bog uslišal vse naše Molitve in Prošnje. Ali ni nekaj veličastnega in skrivnostno lepega, ko si kristjani drug drugemu pošiljamo pozdrave Ljubezni, Pomoč in Dobroto, s katero se med seboj poezujemo v krščansko Občestvo? Sejali smo Dobroto, želi bomo Dobroto in imeli bomo Božji Mir ter našli Srečo, ker nas bo Bog blagoslovil in uslišal, saj smo naredli kar je prav v Božjih Očeh.

        Gal 5,22: Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba.

        Odgovori
        • Hvala says:

          12. novembra, 2021 at 22:48

          POTREBNO JE SPREJEMANJE OPOMINOV, TAKO UČI JEZUS! VEDNO MORAMO POSLUŠATI JEZUSA NAJPREJ JEZUSA .

          SAD DUHA JE TUDI LJUBEZEN! IN ČE IMA NEKDO LJUBEZEN DO SOČLOVEKA, MU BO Z VSO LJUBEZNIJO DOPUSTIL, DA GA OPOMNI, NE BO SE JEZIL, ŽALOSTIL KAJTI

          LJUBEZEN je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
          8 Ljubezen nikoli ne mine (1 Kor 13, 4-8).

          Odgovori
          • Hvala says:

            12. novembra, 2021 at 22:56

            ČE BOMO DALI BOGA NA PRVO MESTO, BO VSE V ŽIVLJENJU NA PRAVEM MESTU, BOGA JE POTREBNO POSLUŠATI BOLJ KOT LJUDI. ČE SE GOSPODA OKLENIMO, NAS BO ON VZGAJAL IN UČIL, VSE BO NA SVOJEM MESTU, TUDI MEDSEBOJNI ODNOSI. ZAUPAJTE SE GOSPODU.
          • Janez says:

            12. novembra, 2021 at 23:01

            Tema zgoraj je bila papeževa pridiga, da ne bi sodili, mi trije pa smo se zapletli v človeško razmišljanje, imeti prav in pozabili na nauk pridige: Ne sodite, da ne boste sojeni! Dovolj je tega Človeškega. Raje vsi trije ponižno zmolimo in se zahvalimo Bogu za vse! Prosimo ga za Milost in Usmiljenje, da bomo pozorni na ratzlage in nauke, ki nam jih deli Cerkveno Učiteljstvo, ki je za to poklicano.