Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   15. novembra, 2021 at 10:17

   CARPE VITAE ET DIEM TUAM ( Živi polno življenje in izkoristi dan )

   Če ti je nekaj ali kar vse odveč narediti nekaj dobrega zase in za druge,
   če se pritožuješ, namesto, da bi daroval,
   če raje kritiziraš, namesto, da bi tvorno prispeval in se vpregel v jarm in dejavno pomagal bližnjim ter s tem sebi in potrpel,
   če te ne veseli nič novega, kar ti lahko z upanjem in delom prinese življenje,
   če nerad daruješ ampak rad le sprejemaš od soljudi,
   če si potrt in užaljen zaradi vsake malenkosti in ne znaš marsikaj vzeti za dobro,
   če ne znaš priti iz narave umirjen in vesel, obogaten od lepot narave, ljudi in drobnih radosti življenja, ki te notranje napolnijo,
   če se raje skregaš, namesto, da bi pomiril in prinašal upanje in ljubezen,
   če si ljubezniv, dober, usmiljen, sočuten in strpen inn rad pomagaš drugim,
   če se ne znaš postaviti v mokasine drugega preden podučuješ,
   če se odločaš le z glavo ne pa tudi s srcem,
   če delaš krivico s sodbami, namesto, da bi ne sodil kadar dovolj ne veš in ne razumeš zakaj gre,
   če ne znaš videti stiske bližnjega, ampak vidiš le sebe,
   če rad spreminjaš druge, namesto da bi to začel pri sebi,
   če v Njemu ne poiščeš miru ter utehe, ki ti daje potrebno moč v življenju,
   tedaj nisi na pravi poti, tedaj boš v svojem srcu star.
   Če pa verjameš, da je v delu sreča in uspeh, saj rad delaš zase in za druge,
   če raje pomagaš in potrpiš, namesto, da bi se pritoževal,
   če raje tvorno prispevaš namesto, da bi kritiziral,
   če znaš ceniti in se razveseliti drobnih stvari v življenju,
   če raje daruješ, namesto, da bi le prejemal,
   če si ljubezniv, dober, usmiljen, sočuten in strpen inn rad pomagaš drugim,
   če te ne potre vsaka malenkost, ampak znaš težave in preizkušnje obrniti v prid in korist sebi in drugim,
   če znaš priti iz narave vesel, pomirjen in očiščen, ter obogaten od lepot narave in ljudi,
   če raje pomiriš sprte in prinašaš upanje in ljubezen, namesto da bi sprožil prepir,
   če se znaš postaviti v čevlje drugega preden podučuješ,
   če se odločaš z glavo in tudi s srcem,
   če ne delaš krivico s pomanjkljivimi sodbami, ampak nasprotno ne sodiš kadar dovolj ne veš in ne razumeš zakaj gre,
   če znaš videti stisko bližnjega, in ne vidiš v ospredju le sebe,
   če spreminjaš druge tako, da to najprej začneš pri sebi,
   če v Njemu poiščeš mir ter uteho, ki ti daje potrebno moč v življenju,
   tedaj si na pravi poti, tedaj boš v svojem srcu vedno mlad in šel boš po Poti k Njemu.
   In On bo blagoslovil Tvoja Pota in vse kar misliš in delaš.
   In vse bo prav, po Božji Volji in Evangeliju.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
   • Janez says:

     15. novembra, 2021 at 10:19

     Popravek v zgornji vrstici: če NISI ljubezniv, dober, usmiljen, sočuten in strpen inn rad pomagaš drugim. Oprosčam se za napako. Janez

     Odgovori
     • Miro says:

       15. novembra, 2021 at 11:12

       »NAJVIŠJI STOLPI SE ZAČENJAJO PRI PODNOŽJU!« (Thomas Alva Edison)

       PRIDI, SVETI DUH

       Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
       vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
       Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
       prenovil boš obličje zemlje.

       Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
       razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
       bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
       vselej radi sprejemali njegove spodbude.
       Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

       Odgovori
2. Janez says:

   15. novembra, 2021 at 10:12

   Veruj v Njega, zaupaj v sebe in v svoje sposobnosti in talente ter bodi dober in ljubezniv do ljudi ter prosi Njega za Pomoč, ker sam brez Njega ne moreš narediti NIČ
   Razvij svoje sposobnosti in talente, uči se novih spretnosti, ki so Njegov dar, preberi kakšne nove zanimive knjige, pojdi na potovanje po svetu, preplezaj nekaj hribov, začni se ukvarjati s športom in začni se zanimati za bližnje ljudi, ki jih srečuješ. Prosi Boga Milosti, da Te Vodi, Uči in Ti Pomaga in ti da svoj Blagoslov za vse kar delaš. Pomagaj ljudem po svojih močeh in pozdravi se z ljudmi, ki jih srečuješ vsakodnevno. V njih, ki so naši Bližnji, najdemo Boga, ki je naš Gospod. Odkrij kako lahko je življenje lepo, ko se iskreno nasmehneš starki, ki jo pelješ čez cesto, pomagaš z darom beraču na cesti, ki že več ur ni jedel in je brezdomec, pomagaš sosedovim otrokom pri učenju matematike, ki jim ne gre v šoli in vzameš uzde svojega življenja v svoje roke. Z dejavno dobroto in molitvijo, ko se razdajaš izhlapijo težkoče in samopomilovanje, z aktivnim angažiranim življenjem se odprejo nove neslutene poti, ki jih preje nisi uzrl. In samemu sebi si najboljši prijatelj. Zato prosi Boga za Milost, Vodstvo in Pomoč in prvo uredi svoje življenje po Njegovem Evangeliju; prisluhni Gospodu, kaj Ti je namenil; bodi hvaležen Bogu za vse Milosti in Dobrote! Naj ter razveselijo drobne radosti. Naj Vse Kar Delaš Poje Slavo in Zahvalo Gospodu! Potem boš imel ogromno moči in energije, da boš z dobroto kot dober Samaritan in Ljubeči ter Dober Človek brezpogojno pomagal tudi bližnjim in jim prinašal Mir in Kristusovo Luč. In to te bo osrečevalo. In On, kakorkoli ga že pojmuješ in imenuješ, bo blagoslovil Tvoja pota Ljubezni, Strpnosti in Dobrote in Ti prinesel Notranji mir in srečo. Sreča prihaja iz notranjosti, ko si vse dal in daroval naprej zastonj Ljudem, kar si zastonj prejel od Boga. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Naj molitev k Jezusu umiri tvojo Dušo in srce in te opogumi, da se boš bolj zanašala na Jezusa kot le nase in na svoje človeške moči. Prosi me in moli k Jezusu vztrajno in goreče in če je kar prosiš v skladu z Božjo Voljo boš, uslišan. Amen.

   Molitev, da bi se bolje razumeli in živeli po Božji Postavi

   Iskrena naj dobrota in ljubezen zavladata med ljudmi,
   naše življenje naj bo pesem Njemu, poln Ljubezni, Odpuščanja, brez solz in brez skrbi.
   Iskrena naj dobrota in ljubezen nas spremlja vsepovsod,
   življenje naj bo Njegova pesem, brez joka in brez zmot.
   Kdaj besede so prave, da odprejo srce
   in korak se ustavi, da Božji otroci si iskreno podamo roke?
   Rad bi verjel, da nekoč pride tisti dan,
   ko dovolj bila bi bližnjemu beseda ljubezniva,
   ko v soncu sreče ljudem bi zažarel obraz,
   ko odšel bi iz naših odnosov hladen brezosebni mraz,
   človek, Imej Rad in bodi Dober in Usmiljen;
   zakaj ne bi bil spet nasmejan, prijazen in veder tvoj obraz (C’est ton beau visage).
   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
3. Miro says:

   15. novembra, 2021 at 8:49

   BOŽJA BESEDA O PONIŽNOSTI

   »MENI PA BOG NE DAJ, DA BI SE HVALIL, RAZEN S KRIŽEM NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, PO KATEREM JE BIL SVET KRIŽAN ZAME, JAZ PA SVETU.« (Gal 6,14)

   Zahvalimo se Gospodu za podarjene besede po apostolu sv. Pavlu in ga prosimo:

   Gospod Jezus, ne glej na mojo bednost, ampak na vero tvoje svete Cerkve. Po Preblaženi Devici Mariji, zgledu največje ponižnosti pred Bogom, Te goreče prosim za pravega duha ponižnosti, pokorščine, ljubezni, veselja in potrpežljivosti. Jezus, pomagaj mi, da bom mislil, govoril in delal v moči žive Božje besede, ter tako ljubil Tebe in bližnjega. Hvala Ti za vse, kar v vsakem trenutku delaš za naše odrešenje in večno življenje.

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   14. novembra, 2021 at 22:44

   BOŽJA LJUBEZEN, BOŽJE USMILJENJE IN PRAVIČNOST

   Božje Usmiljenje služi Božji pravičnosti, privede jo do uresničitve, da je Usmiljenje Bogu lastna pravičnost, ker je Bog Ljubezen, ki nas ljubi vedno, saj drugače ne more. Odpušča in oprošča pa lahko samo tisti, kateri nima zahtev čiste stroge legalistične pravičnosti ampak sočutno milostno Sočutno Dobrotno Usmiljenje, ker Bog ve koliko tehtano in nas pozna kaj zmoremo. Bog ve, da brez Njega ne moremo storiti NIČ. Črav je, da se tega zavedamo tudi ljudje! Zato Bog skesanim grešnikom, ki se spokorijo odpušča grehe sedemkrat do sedemdesetkrat v svoji neskončni Božji Ljubezni omogoča po Božjem Usmiljenju grešnikom, ki se spokorijo in opravičijo Bogu Očetu, odpuščanje in nov začetek. To zmore samo Bog, ki je Vsemogočen in Usmiljen. To spada k njegovemu bistvu. Božja pravičnost in Božje usmiljenje postajata podobna, ker je pravičnost tako kot usmiljenje utemeljena v Božji Resnici in Božji Ljubezni.

   Ljudje zaupamo in verjemo v Boga, ker je Dober in Usmiljen. Na koncu vedno zmaga Božje Usmiljenje. Smisel kazni za grešne ljudi, ki se kesajo in spovedo Bogu se smatra kot očiščenje in ne uničenje ljudi ter odpuščanje zaradi Božje Dobrote in Božjega Usmiljenja. Ker je Bog usmiljen in milostljiv, mora tudi človek biti pravičen in bogaboječ ter spolnjevati Božjo Voljo in spolnjevati Jezusov Evangelij. Človek mora imeti harmonični odnos z Bogom, s samim seboj, z drugimi bližnjimi in s celotnim Stvarstvom. Pravičnost in usmiljenje imata pomemben cilj v Božjem Načrtu, da se ljudje po Božji Milosti zveličajo. Pravičnost odkriva razodeta Božja pričakovanja, usmiljenje pa odkriva brezpogojno in zaradi tega nerazumljivo Božjo ljubezen, ker nas Bog ljubi vedno, tudi takrat ko grešimo in s tem žalimo Božjo Ljubezen.

   Po Jezusovem darovanju na križu in Vstajenju smo grešniki odkupljeni za svoje grehe, ker je Bog tako hotel. Da Kristusovo trpljenje človeka osvobaja, ustreza tako Božjemu usmiljenju kot tudi Božji pravičnosti. Pravičnosti zato, ker je s svojim trpljenjem na križu Kristus zadostil za grehe človeškega rodu, tako da je bil človek osvobojen po Kristusovi pravičnosti; usmiljenju pa zato, ker je Bog, ko je videl, da človek ne more sam zadostiti za grehe vsega človeštva, iz Neskončne Božje Ljubezni in želji po spravi z človekom daroval svojega Sina, da bi zanje zadostil. Takšno Božje Usmiljenje je bilo večje, kot če bi človeku Bog odpustil grehe brez zadoščenja.

   Tomaž Akvinski meni, da je usmiljenje največja krepost, človek se namreč v njej podarja drugim, je radodaren. Pomaga tudi drugim v njihovih slabostih. Ta lastnost je najbolj človeška in z njo najbolj izhajamo iz sebe k drugim, to se pokaže v radodarnosti do drugih in v pomaganju v njihovih slabostih. Usmiljenje se najbolj pokaže pri drugih, z njimi in zanje. Pokaže se vzajemnost: slabost drugih prenašamo, ker smo slabotni sami in ker je v nas želja, da tudi nam drugi prenašajo naše slabosti. Tomaž ugotovi, da je usmiljenje Božja lastnost, to pa zaradi tega, ker se v usmiljenju najbolj razodeva vsemogočnost Boga. Mogočnost Boga je v tem, da se ne boji drugega, povsem se daruje nam, povsem nosi in prenaša našo slabotnost. Usmiljenje do drugih nam kaže, kako smo močni in na podlagi tega podobni Bogu v njegovem usmiljenju. »Božje usmiljenje ni v protislovju s pravičnostjo, ampak jo celo dopolnjuje, kolikor se kaže bolj temeljno kakor pravičnost.

   Usmiljenje in ljubezen sta večji od pravičnosti. Ljubezen zahteva pravičnost, pravičnost služi ljubezni. Prvenstvo in moč ljubezni nad pravičnostjo se kaže prav v Božjem Usmiljenju, ker nas Bog Ljubi. Usmiljeno delovanje Boga Odrešenika izvira iz njegove ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Ko se Bog sreča z zlom in hudobijo, še posebno z grehom – se pravi, ko na njegovo ljubezen človek ne odgovori z ljubeznijo – takrat Bog ne trpi, ker ne more trpeti, ampak LJUBI, ker drugače ne more, saj je BOG LJUBEZEN, KI NE MINE NIKDAR! Božja ljubezen ostane usmiljena ljubezen. Na ta način se Božje Usmiljenje kaže kot končni odgovor Boga na zlo in greh. BOŽJE USMILJENJE JE LJUBEZEN DO VSEGA USTVARJENEGA, ki se upira sami korenini ZLA v naši zgodovini – grehu in smrti« Božje usmiljenje je lastnost Vsemogočnosti Boga. Božje Usmiljenje je resničnost, Bog z njo razodeva svojo ljubezen (očetovsko in materinsko). To je ljubezen Boga, ki je nežen, sočuten, prizanesljiv in odpušča. V Svetem pismu je usmiljenje označeno kot Božje delovanje do nas ljudi. Božje usmiljenje ni omejeno v izkazovanju ljubezni, je vidno in tudi otipljivo. Božje usmiljenje je odgovornost Boga do nas. Bog nas želi videti, da smo srečni, veseli, vedri. Bog nam želi vse dobro in najboljše in želi, da vsi Božji Otroci pridemo k Njemu! Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Bog je Ljubezen in Usmiljenje. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

   Addendum
   Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
   vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
   Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
   Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
   Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
   Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
   In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
   Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!

   Fernand Lelotte (skrajšano).

   Odgovori
5. Janez says:

   14. novembra, 2021 at 22:02

   Sedem darov Svetega Duha
   Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Bog nam v učinkoviti moči Svetega Duha, ki je naš Gospod in darovalec življenja, daje vse potrebno, da spoznamo svojo vero in živimo v njegovi bližini. Bodimo odprti za darove Svetega Duha!

   MODROST: “moder” je človek, ki lahko loči pomembne od nepomembnih v življenju; sposoben je prepustiti se drugemu in od znotraj »videti« in »slišati« najgloblje v njem; “Moder” je človek, ki je sposoben “videti” in “presojati” celotno resničnost v Božji luči.

   UMNOST: “razumen” človek je “odprt” in kritičen do razumevanja sebe, sveta in ljudi; je sposoben „slišati“ in razumeti Božjo besedo, ki nam jo je razodela na različne načine (zlasti Beseda, ki nam jo je razodela v Jezusu Kristusu).

   NASVET: človek, ki ima “dar nasvetov”, je sposoben pomagati drugim pri sprejemanju svojega osebnega mnenja in osebne odločitve, zlasti v pomembnih trenutkih svojega življenja (za to je sposoben poslušati drugega “od znotraj” in mu ne vsiljuje nasvetov) “Nato mu pušča možnost proste izbire); imeti “dar svetovalca” pomeni tudi, da lahko prejemate nasvet od drugega in še posebej, da iščete “nasvet” pri poslušanju Božje besede.

   MOČ: “močan” človek je sposoben živeti človeško in krščansko resnico pogumno; je dosleden in zmore zdržati tudi takrat, ko je težko verjeti in upati; njegovo zaupanje in njegova ljubezen do Boga in ljudi temelji na Božji zvestobi in ljubezni.

   VEDNOST: človek z “darilom znanja” išče in radostno sprejema resnico; prepozna in “pozna” ljudi, svet in Boga v njihovi najgloblji resničnosti; Drugega “prizna” in se veseli, ko začuti bogastvo svoje osebe.

   POBOŽNOST: Resnično “pobožni človek” živi v najbolj intimni povezavi z Bogom. Zanj je Bog Oče, ki ga lahko brez strahu in z ljubeznijo nagovarja.

   STRAH BOŽJI: “dar božjega strahu” (“strahospoštovanje”) omogoča, da Boga razumemo in doživimo kot najglobljo in največjo Skrivnost, kot “Sedanjost” in kot “Nedostopno” (Bog nam je “bližje kot nam samim”, vendar je tudi neizrazito »oddaljen«, ker je neizmerno »drugačen« in »večji« od nas); biti napolnjen s “božjim strahom” pomeni tudi biti napolnjen s “strahom pred grehom”, torej ne biti ravnodušen do greha in zla, ampak si prizadevati z vsemi močmi za ustvarjanje novega, božanskega sveta med ljudmi. Lahko bi rekli, da je „dar božjega strahu“ tudi novo ime za božjo ljubezen: bojimo se užaliti Boga in izgubiti njegovo prijateljstvo, ker ga ljubimo; ljubezen je previdna.

   Molitev k Bogu za sedem darov Svetega Duha
   Gospod, moj Bog, ti v vse ustvarjene stvari in ljudi prodiraš s svojim Duhom, prosim priti tudi v globino mojega srca. Podari mi modrost, da bom prejel Tvojo Besedo v vsakdanjem življenju, umnost, da spoznam Tvojo pot, da vedno lahko hodim s Teboj po Poti Odrešenja. Daj mi svetost, da vedno iščem tisto, kar je privzdignjeno od Zgoraj, ne da zapravljam svoje življenje in iščem samo tisto, kar je le materialnega in vsakdanjega v tem svetu. Napolni moj um z darom vednosti in stanovitnosti tako, da najdem resnico in pravičnost, ki jo bom dal naprej tudi drugim. Obenem Gospod me napolni s pobožnostjo, da te v tesni povezavi s Teboj vsak dan ponižno in goreče ljubim, moj Bog, z vsem srcem in da te častim v Duhu in Resnici. Giospod Ti si Pot in Resnica in le po Tebi pridemo domov v Nebeško kraljestvo. Daj mi moči, da stojim trdno in pogumno, ko pridejo hudičevi napadi sveta in telesa. In končno Gospod me obdari z Božjim strahom, da zaradi Ljubezni do Boga nikoli ne bom zapustil Poti Odrešenja, ampak da bom vedno ostal blizu Boga, v času radosti in v času žalosti, času preizkušenj in veselega upanja. Gospod vedno in v vsem mi daj svoj Poduk in Vodstvo, da bom v Hoji za Teboj lahko storil Sveto Božjo Voljo in živel Pravično in vedno delal dobro in širil Božjo Luč in Usmiljenje med ljudi.
   Amen

   Odgovori
   • Miro says:

     15. novembra, 2021 at 11:13

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Odgovori
6. Janez says:

   14. novembra, 2021 at 21:58

   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
   kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
   kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
   Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
   Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen

   Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Odgovori
7. Janezj says:

   14. novembra, 2021 at 21:52

   Kateheza papeža Frančiška: V molitvi ni prostora za ‘jaz’. Vedno je ‘ti’ in ‘mi’

   V molitvi ni prostora za ‘jaz’. Vedno je ‘ti’ in ‘mi’. Jezus ne želi hinavščine
   »Jezus je rekel: Kadar moliš, pojdi v tišino svoje sobe, odmakni se od sveta in se obrni na Boga z ‘Oče!’. Jezus želi, da njegovi učenci ne bi bili kakor hinavci, ki molijo zravnani in stoje na trgih, da bi jih drugi ljudje občudovali (glej Mt 6,5). Jezus ne želi hinavščine. Resnična molitev je tista, ki se opravlja v skritosti zavesti, v srcu: je nedoumljiva in vidna samo Bogu. Jaz in Bog. Izogiba se lažnosti: pred Bogom se je nemogoče pretvarjati … Pred Bogom nobena prevara nima moči. Bog nas pozna … ne moremo se pretvarjati. Na začetku pogovora z Bogom je tihi pogovor, kakor ko se srečata pogleda dveh oseb, ki se ljubita: človek in Bog prekrižata pogleda in to je molitev. Gledati Boga in pustiti, da te Bog gleda – to pomeni moliti.

   Ne ‘jaz’, ampak ‘ti’ in ‘mi’
   Čeprav je učenčeva molitev v celoti zaupna, nikoli ne pade v osebnostno intimo ali intimizem. V skritosti vesti, kristjan ne pusti sveta zunaj pred vrati svoje sobe, ampak v srcu nosi osebe in situacije, probleme in mnoge druge stvari, vse jih prinaša v molitev. V molitvi Očenaš ‘nekaj manjka’, manjka ena beseda, ki pa se v današnjem času zelo poudarja: to je beseda ‘jaz’. Jezus nas uči moliti na način, da bi imeli na ustnicah predvsem ‘ti’, kajti krščanska molitev je pogovor: posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. Ne moje ime, moje kraljestvo, moja volja. Ne jaz. Zatem preide na ‘mi’. Ves drugi del Očenaša se nanaša na prvo osebo množine: daj nam naš vsakdanji kruh, odpusti namnaše dolge, ne zapusti nas v skušnjavi, reši nas hudega. Tudi najosnovnejše človekove prošnje, kakor je za hrano, so v množini. V krščanski molitvi nihče ne prosi kruha samo zase: daj mi danes kruh, ampak pravi daj nam, za vse uboge tega sveta.

   V molitvi k Bogu ni prostora za individualizem
   Zakaj je temu tako? Ni prostora za individualizem v pogovoru z Bogom. Nobenega razkazovanja svojih problemov, kakor da bi bili mi edini na svetu, ki trpimo. Ni molitve k Bogu, ki ne bi bila molitev ene same skupnosti bratov in sester, nas. Smo namreč v skupnosti, smo bratje in sestre, smo ljudstvo, ki moli, smo mi. Nasprotno od ‘jaz’ ni ‘ti’ – to je namreč začetek vojne. Nasprotno od ‘jaz’ je ‘mi’ – tukaj je mir. Kristjan v molitvi prinaša pred Boga vse težave, ki jih živijo osebe ob njem. Ko pride večer, pripoveduje Bogu o bolečinah, ki jih je srečal v tem dnevu, predenj postavi mnoge obraze, prijateljske in tudi sovražne, ne napodi jih kakor nevarne motnje. Če se kdo ne zaveda, da so okoli njega mnogi ljudje, ki trpijo, če ga ne ganejo solze ubogih, če se je navadil na vse, to pomeni, da je njegovo srce iz kamna. V tem primeru je dobro prositi Gospoda, naj se nas dotakne s svojim Svetih Duhom in omehča naše srce. ‘Omehčaj, Gospod, moje srce. Gospod, omehčaj moje srce, da bom zmogel razumeti in bom sprejel probleme in bolečine drugih.’ Kristus ni šel nepoškodovan mimo trpljenja sveta. Vsakokrat ko je zaznal osamljenost, bolečino telesa ali duha, je začutil veliko sočutje. Sočutje je ključna beseda v evangeliju: je to,zaradi česar se dobri Samarijan približa ranjenemu človeku ob cesti, nasprotno od tistih, ki so imeli otrdelo srce.

   Oče ljubi vse
   Lahko se vprašamo: Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bližnjih in oddaljenih oseb? Ali pa mislim, da je molitev neke vrste anestezija, ko sem lahko miren? V tem primeru sem žrtev strašne dvoumnosti in moja molitev zagotovo ni več krščanska. Kajti tisti ‘mi’, ki nas ga je naučil Jezus, mi preprečuje, da bi bil v miru sam; daje mi namreč, da čutim odgovornost za moje brate in sestre. So ljudje, ki navidezno ne iščejo Boga, a Jezus nam pravi, naj molimo tudi za njih, kajti Bog išče te osebe bolj od vseh ostalih. Jezus ni prišel zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih, zaradi grešnikov (glej Lk 5,31). Prišel je za vse, kajti kdor misli, da je zdrav, to v resnici ni. Če si prizadevamo za pravičnost, ne mislimo, da smo boljši od drugih. Oče daje vziti soncu nad dobrimi in slabimi (glej Mt 5,45). Oče ljubi vse. Učimo se od Boga, ki je vedno dober do vseh, nasprotno od nas, ki zmoremo biti dobri samo do nekaterih, ki so nam všeč.

   Bratje in sestre, pravični in grešniki, vsi smo od Boga ljubljeni bratje in sestre. Ob zatonu življenja bomo sojeni po ljubezni, po tem, kako smo ljubili. Ne samo čustvena ljubezen, ampak sočutna in konkretna, v skladu z evangeljskim pravilom: ‘Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili’ (Mt 25,40).«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI., Vatikan, 13.2.2019)

   Odgovori
8. Hvala says:

   14. novembra, 2021 at 21:42

   Tomaža Kempčana-HOJA ZA KRISTUSOM

   Trdo se zdi mnogim to govorjenje: ODPOVEJ SE SAMEMU SEBI, VZEMI SVOJ KRIŽ IN HODI ZA MENOJ (Mt 16,24).

   A dosti trše bo slišati tisto poslednjo besedo: PROČ IZPRED MENE, PREKLETI, V VEČNI OGENJ (Mt 25,41).

   Kdor zdaj rad posluša nauk o križu in se po njem ravna, se mu ne bo bati, da bi zaslišal tedaj večno obsodbo. To znamenje križa bo na nebu, ko pride sodit Gospo.

   Tedaj bodo vsi služabniki križa, ki so se v življenju ravnali po Križanem, stopili z velikim zaupanjem pred Kristusa Sodnika.

   ZAKAJ SE TOREJ BOJIŠ ZADETI KRIŽ, KI NAS VODI V NEBEŠKO KRALJESTVO?

   V KRIŽU JE ZVELIČANJE, V KRIŽU ŽIVLENJE, V KRIŽU OBRAMBA PRED SOVRAŽNIKI, V KRIŽU JE VIR NEBEŠKIH SLADKOSTI; V KRIŽU MOČ UMA, V KRIŽU VESELA DUHA; V KRIŽU JE VSA KREPOST, V KRIŽU POPOLNA SVETOST.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Ni zveličanja duši, ne upa večnega življenja razen v križu.

   Zato zadeni svoj križ in hodi za Jezusom, in šel boš v večno življenje.

   ON JE ŠEL PRED TEBOJ IN NOSIL KRIŽ IN UMRL ZATE NA KRIŽU, DA BI TUDI TI NOSIL SVOJ KRIŽ IN ŽELEL UMRETI NA KRIŽU.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Zakaj, če z njim umrješ, boš z njim tudi živel.

   In če si mu tovariš v trpljenju, mu bo tudi tovariš v slavi.

   Glej, v križu je vse in smrt vse odloči; IN NI DRUGE POTI DO ŽIVLJENJA IN DO PRAVEGA NOTRANJEGA MIRU RAZEN POTI SVETEGA KRIŽA IN VSAKDANJEGA ZATAJEVANJA.

   Včasih te bo Bog zapustil, včasih bližnji nadlegoval in, kar je huje, dostikrat boš sam sebi nadležen; in vendar ne bo nobene pomoči in tolažbe, da bi se rešil ali si olajšal, DOKLER BOG HOČE, BOŠ MORAL TRPETI.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   BOG NAMREČ HOČE, DA SE UČIŠ TRPETI BRIDKOST BREZ TOLAŽBE IN DA SE POPOLNOMA NJEMU VDAŠ TER IZ BRIDKOSTI ŠE PONIŽNEJŠI IZIDEŠ.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   NIHČE TAKO ŽIVO NE OBČUTI TRPLJENJA KRISTUSOVEGA KAKOR TISTI, KI JE S KRISTUSOM TRPEL PODOBNE BOLEČINE.

   Križ je torej vedno pripravljen in te čaka povsod.

   Obrni se gor, obrni se dol, obrni se ven, obrni se noter, povsod boš našel križ in povsod je potrebno, DA SI POTRPEŽLJIV, ako hočeš imeti srčni mir in si zaslužiti večni venec.

   AKO VOLJNO NOSIŠ KRIŽ, BO TUDI TEBE KRIŽ NOSIL IN TE PRIVEDEL DO ZAŽELENEGA CILJA, KJER BO NAMREČ KONEC VSEGA TRPLJENJA, DASI GA TUKAJ NE BO.

   Če ga nevoljno nosiš , si nalagaš breme ter se še bolj obtežuješ, nositi pa ga vendarle moraš.

   AKO SE ZNEBIŠ ENEGA KRIŽA, NAJDEŠ GOTOVO DRUGEGA IN MOREBITI ŠE TEŽJEGA.

   ALI MAR MISLIŠ, DA BOŠ TI UBEŽAL, ČEMUR DOSLEJ ŠE NIHČE NI MOGEL UBEŽATI?

   KATERI SVETNIK JE BIL NA SVETU BREZ KRIŽA IN BRIDKOSTI?

   TUDI JEZUS KRISTUS, NAŠ GOSPOD, NI BIL NE ENO URO BREZ TRPLJENJA, DOKLER JE ŽIVEL.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   VSE ŽIVLJENJE KRISTUSOVO JE BILO KRIŽ IN TRPLJENJE; IN TI IŠČEŠ ZASE MIRU IN VESELJA?

   In čim bolj bridkost tare telo, tem bolj se duh krepi po notranji milosti.

   ČE V GOSPODA ZAUPAŠ , TI BO DANA MOČ IZ NEBES IN TVOJI OBLASTI BOSTA PODLOŽNA SVET IN MESO.
   Tudi se ne boš bal peklenskega vraga , ako boš opasan z vero in zaznamovan s Kristusovim križem.

   Tako mora biti in ni se mogoče drugače ogniti bridkostim in težavam, KAKOR DA JIH VOLJNO TRPIŠ.

   Pij srčno kelih Gospodov, ako hočeš biti Njegov prijatelj in imeti z njim svoj delež.

   TOLAŽBE PREPUSTI BOGU, ON NAJ Z NJIMI RAVNA, KAKOR GA JE VOLJA!

   Dokler ti je težko trpeti in bi rad trpljenju ubežal, dotlej ti ne bo dobro in bridkost, ki pred njo bežiš , bo vedno za teboj.

   AKO SE VDAŠ V TO, KAR MORA BITI, TO JE, DA TRPIŠ IN UMIRAŠ, BO KMALU BOLJE IN NAŠEL BOŠ MIR.

   Trpljenje te torej čaka, če hočeš Jezusa ljubiti in mu neprenehoma služiti.

   Vedi za gotovo, da mora biti tvoje življenje umiranje,

   In čim bolj kdo sam sebi odmrje , tem bolj začne Bogu živeti.

   NIHČE NI SPOSOBEN, DA BI DOUMEL NEBEŠKE REČI, ČE SE NE VDA IN NE PRENAŠA TRPLJENJA ZA KRISTUSA.

   KO SMO TOREJ VSE PREBRALI IN PREMISLILI, NAJ BO TO KONČNI SKLEP: DA MORAMO PO MNOGIH STISKAH PRITI V BOŽJE KRALJESTVO (Apd 14,21).

   Odgovori
9. Janez says:

   14. novembra, 2021 at 21:41

   Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok (Aleteia ali Pravičnost)

   Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi
   Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
   Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
   Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
   Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
   Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
   Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
   K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
   K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
   Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

   Sedem glavnih grehov – kateri so?
   V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
   Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

   Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
   Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

   Napuh
   Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

   Lakomnost
   Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

   Nevoščljivost
   Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.

   Lenoba
   Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

   Požrešnost
   Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi. Potrebna je zmernost in skromnost, saj je vse, kar smo dobili in kar imamo Božji Dar.

   Medmrežje Aleteia, razni drugi izpiski et altro. Podučimo se in po tem ravnajmo!

   Odgovori
   • Miro says:

     15. novembra, 2021 at 11:24

     Na zahtevni poti molitve, pokore, zadoščevanja … prosimo za pomoč Preblaženo Devico Marijo,
     da nas bo varno vodila k našemu ODREŠENIKU JEZUSU KRISTUSU! Prosimo jo za luč in moč,
     da bomo živeli v skladu z Božjo voljo, ter iz vsega srca ljubili Boga in bližnjega. Predvsem z deli
     usmiljenja do bližnjega.

     SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

     Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
     da bi bila ti koga zapustila,
     ki je pod tvoje varstvo pribežal,
     tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
     S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
     k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
     Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
     temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

     BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
10. Janez says:

    14. novembra, 2021 at 21:37

    Papež Frančišek: In kdo je moj bližnji?’
    Neverni Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega
    Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznavalca Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

    Glavni junak Jezusove prilike je Samarijan
    Glavni junak te kratke pripovedi je nek Samarijan, ki je na poti srečal človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki in je poskrbel zanj. Vemo, da so Judje zaničevali Samarijane in jih niso smatrali za del izvoljenega ljudstva. Zato ni naključje, da je Jezus izbral ravno Samarijana za pozitivno osebnost prilike. Na ta način hoče prerasti predsodek in pokazati, da je tudi tujec, nekdo ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Njegovi volji, imeti torej sočutje do brata v potrebi in mu pomagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

    Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
    Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh pretepenega in ranjenega siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem Usmiljenje in Ljubezen.

    ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni
    Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

    Naš bližnji je tisti, do katerega smo imeli usmiljenje
    Potem ko je povedal to tako lepo priliko, se je Jezus ponovno obrnil na tistega učitelja postave, ki ga je vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ in mu rekel: ‘Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?’ (v. 36). Na ta način je napravil preobrat glede na vprašanje svojega sogovornika in tudi glede logike nas vseh. Daje nam razumeti, da nismo mi, ki na osnovi svojih meril določamo, kdo je naš bližnji in kdo ne, ampak je oseba, ki se je znašla v stiski, po kateri se mora spoznati, kdo je naš bližnji, torej tisti, do katerega smo imeli usmiljenje.Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

    Prošnja k Devici Mariji
    Devica Marija naj nam pomaga razumeti ter predvsem vedno bolj živeti neločljivo povezanost, ki je med ljubeznijo do Boga, ki je Oče ter konkretno in velikodušno ljubeznijo do naših bratov in sester in nam da milost, da bi imeli usmiljenje ter v njem rastli.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019)

    Odgovori