Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    NEDELJA, 21. NOVEMBER: KRISTUS KRALJ

    DA JE RESNIC VEČ, JE ENA NAJVEČJIH ZABLOD TEGA ČASA. ČE HOČEMO V ŽIVLJENJU NAREDITI KAJ VELIKEGA, SE BOMO NEDVOMNO MORALI ODPOVEDATI TEJ ZABLODI. SAMO VZTRAJNO IN ZAVZETO ISKANJE RESNICE NAS BO IZPOLNILO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 18,33-37)

    Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+18%2C33-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Verjetno smo že večkrat poslušali poročilo o sodnem procesu proti Jezusu. Zase lahko rečem, da mi do danes ni prav jasno, kaj je bil razlog za smrtno obsodbo. Če se ob tem ustavim, priznam, da mi ni ravno logično. Ko gre za tako hudo krivdo, da je potrebno obsoditi človeka na smrt, naj bi bila obsodba vendarle nedvoumna. Zakaj nejasnosti? Je problem odgovor na vprašanje: Kaj je resnica? Poglejmo, kaj je resnica za Pilata in kaj za Jude.

    Resnica je, da je Pilatu najpomembnejša svetna oblast. Ker se zanjo boji, hkrati pa mu je nerodno to naravnost priznati, sprašuje Jezusa: »Si ti judovski kralj?« Ko Jezusa na sojenju prebičanega postavi pred ljudstvo in reče: »Glejte človek!«, hoče s tem dokazati, da na njem ni nič takega, kar bi lahko ogrožalo njega ali cesarja.

    Jude, kot je videti, sploh ne zanima ali se Jezus dela za kralja ali ne. Kar se tiče svetne oblasti, je bilo to zanje le izgovor. Čeprav je njihova utemeljitev, da je to, kar govori bogokletje, slišati v njihovi logiki zelo resnično, pa je resnica verjetno drugje. Kaj pa je resnica za Jude? Resnica je, da se hočejo Jezusa znebiti. Ker vedo, da je Pilatu pomembna samo svetna oblast, pripeljejo Jezusa pred njega najprej z obtožbo, da se dela kralja in da ruši cesarjevo oblast. Pilat skuša to preveriti, a ker ne najde nobenih teženj pri Jezusu, da bi rušil njega in cesarja, ga želi Judom vrniti. Judje najdejo drugo resnico: »Mi imamo Postavo in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega sina.« Pilat popusti pritiskom Judovskega ljudstva, ki mu grozi, da ga bo, če ne obsodi Jezusa, tožilo cesarju.

    KAJ JE TOREJ RESNICA?

    Resnica je zelo preprosta: Pilatu je najpomembnejša oblast in njegov mir. Tudi Judom je najpomembnejši mir, ki pa ga Jezus neprestano ruši. Če je On božji sin, potem se bodo morali spremeniti. Vzeti bodo morali zares njegove kritike in se odpovedati skrivanju za goro zapovedi, s katerimi so ohranjali svoj položaj. Resnica je, da se jim ne ljubi rasti, ne ljubi se jim spreminjati se in stopiti na pot neprestanega spreobračanja. Ker pa Jezus ne odstopi od te zahteve, mora umreti. Pilatovo vprašanje: Kaj je resnica? je nedvomno retorično vprašanje. Pilat ve, da Jezus ne zasluži smrti. Kaj je resnica? je retorično vprašanje tudi za Jude. Tudi oni vedo, da Jezus ne zasluži smrti. Spraševanje, kaj je resnica, je pravzaprav golo izmikanje. Zveni mogoče v smeri: Kdo pa nam more dokazati, da to, kar počnemo ni čista resnica? Jezus ne skuša dokazati, da početje njegovih tožnikov ni pošteno, saj ve, da to ni mogoče. Kdor noče slišati, ne bo slišal, kdor noče iskati, ne bo našel in kdor noče videti, ne bo videl.

    HOČEMO POZNATI ODGOVOR: KAJ JE RESNICA?

    – Potem se že danes odpovejmo vsakemu poskusu iskanja kompromisov. Samo v iskrenosti je mogoče priti do resnice. Kompromisi zameglijo pogled. Pilat je bil poln kompromisov, zato ni zmogel odločitve za resnico.

    – Potem se že danes odpovejmo lažji poti. Vsaka lenoba nas neprestano sili v laž. Lažja pot pogosto pelje daleč proč od resnice. To je bila pot Pilata, to je bila pot ljudstva. Naj ne bo tudi naša!

    – Potem si že danes priznajmo, da nismo njeni gospodarji, ampak služabnik. Služabniki, ki v dialogu z Bogom in ljubečim bližnjim iščemo pot do spoznanja, ki ga daje Gospod.

    – Potem že ta hip priznajmo, da resnic ni več, ampak je le Ena, tj. božja, ki se ne da prilagajati. Resnica o vsem je samo ena, ker za vsem stoji en Stvarnik in en Gospod.

    – Potem moramo pred Njo, da bi jo lahko izpolnili, vsi pasti na kolena!

    – Potem sprejmimo, da spoznanje Resnice ni ena od nalog našega življenja, ampak prva in najpomembnejša naloga. Ko jo izpolnimo, smo pripravljeni za gledanje Njene slave.

    Da je resnic več, je ena največjih zablod tega časa. Če hočemo v življenju narediti kaj velikega, se bomo nedvomno morali odpovedati tej zablodi. Samo vztrajno in zavzeto iskanje Resnice nas bo izpolnilo. Vse drugo nas pušča prazne. Naj bo prav iskanje resnice o nas samih, o našem življenju in naši veri, eno ključnih vodil adventnega časa, v katerega bomo počasi vstopili.

    Če torej hočemo, da bomo prepoznali našega kralja in bomo pripravljeni na srečanje z njim, je prav, da se vprašamo ali smo tako zavzeti za resnico, da jo prepoznavamo na vsakem koraku in jo bomo prepoznali tudi ob srečanju z Vstalim?

    Obhajati današnji praznik z veseljem je mogoče le, če lahko iskreno rečemo, da si prizadevamo biti zvesti Jezusovi drži in se veselimo družbe z njim. Če nam je družba z resnicoljubnim sogovornikom že danes nadležna, nam bo neskončno bolj ob Njem, ki je prišel, da pričuje za resnico.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Vsa čast in slava tebi, Kristus Kralj – zdaj in vekomaj!

  2. Janez says:

    Kristus kralj – hvalospev
    To kraljevanje Jezusa Kristusa je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev:

    Svojega edinorojenega Sina,
    našega Gospoda Jezusa Kristusa,
    si mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva,
    da bi se na oltarju križa daroval
    kot brezmadežna in spravna žrtev
    ter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.
    Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu
    in izročil tvojemu neizmernemu veličastvu
    večno in vesoljno kraljestvo:
    kraljestvo resnice in življenja,
    Kraljestvo svetosti in milosti,
    kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni. Amen.

    Jezus ni nikoli v času svojega javnega delovanja govoril, da je kralj. Ko so ga ljudske množice hotele postaviti za kralja, se jim je umaknil. Šele tedaj, ko ga je Poncij Pilat na veliki petek spraševal, ali je kralj, mu je odgovoril pritrdilno, a je tudi dodal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Na svetu so kraljestva, cesarstva, narodi imajo svoje voditelje in vladarje. Mnogi med njimi so prišli iz anonimnosti in si zavarovali oblast s tisoči človeških življenj. Koliko časti in pozornosti so deležni ti zemeljski vladarji, čeprav so samo začasni, minljivi. Kakšno nasprotje je Kristus Kralj, vladar nebes in zemlje, ki sam daruje svoje življenje za rešitev vsega človeštva. Sodobniki njegovega kraljestva niso sprejeli. V tako težko in dolgo pričakovanem hrepenenju po kraljestvu, ki so ga preroki že od davnaj napovedovali, so si ustvarili čisto drugačno podobo kraljestva, ki naj bi ga Mesija prinesel, da niso verjeli Kristusu, ki je oznanjal, da je Božje kraljestvo že prišlo in zato so križali svojega kralja. V svojih prilikah, da je nebeško kraljestvo podobno kvasu ali gorčičnemu zrnu, jim je sicer stalno poudarjal, da on ni tak kralj kakor svetni vladarji tistega časa. Niso razumeli, da je namen Kristusovega kraljevanja časna in večna sreča tistih, ki so mu zvesti, ki so ponižni, pravični in ki spolnjujejo Božjo Voljo in živijo po Evangelijskih Naukih Jezusa Kristusa Vladarja Vesolja.

    Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za naš strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje, saj nas je Jezus s svojo smrtjo in Vstajenjem vse ljudi Odrešil. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.

    Dan 7,13-14
    V nočnih videnjih sem gledal:
    Glej, z oblaki neba
    je prihajal nekdo kakor Sin človekov;
    dospel je do Pradavnega
    in privedli so ga predenj.
    Dana mu je bila oblast,
    čast in kraljestvo,
    in vsa ljudstva, narodi in jeziki
    so mu služili.
    Njegova oblast je večna oblast,
    ki ne preide,
    in njegovo kraljestvo,
    ki ne bo uničeno.

    Raz 1,5-8
    Milost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki pride, in od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva priča, prvorojenec izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
    Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko,
    tudi tisti, ki so ga prebodli,
    in zaradi njega se bodo bíli na prsi
    vsi narodi na zemlji.
    Da, amen.
    Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.

    Jn 18,33-37
    Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te meni izročili. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš: Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.«

    Sv. Avguštin takole razlaga Jezusove besede »Moje kraljestvo ni od tega sveta«: »On ne pravi, da ni v tem svetu, ampak da ni ‘od tega sveta’. Verniki so v svetu, pa niso od tega sveta. Od sveta je namreč vsak človek, ker je stvaritev in potomec Adamovega rodu, omadeževan z grehom, a ni več od tega sveta od trenutka, ko je prerojen v Kristusu.« Sv. Ciril Jeruzalemski namreč pravi: »Mi ne oznanjamo samo prvega Kristusovega prihoda, temveč tudi drugega, ki bo veliko lepši od prvega. Prvi je bil namreč razodetje trpljenja, drugi pa nosi pečat božjega kraljevanja. Med prvim je bil podvržen ponižanju križa, pri drugem pa ga bo obdajala množica angelov ter ga slavila.«

    Jezus nas danes prosi, naj pustimo, da bo On postal naš kralj. Kralj, ki nas je s svojo besedo, s svojim zgledom ter s svojim življenjem žrtvovanim na križu rešil iz smrti, ta kralj kaže pot izgubljenemu človeku, da novo luč našemu bivanju, zaznamovanemu z dvomi, s strahom in z vsakodnevnimi preizkušnjami. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«. Jezus Kralj Vesolja in Odrešenik nas osvobaja naših slabosti in bede ter opogumlja naj hodimo po poti dobrega, po poti sprave in odpuščanja. Glejmo Kristusov križ in dobrega razbojnika in recimo vsi skupaj to, kar je rekel ‘dobri razbojnik’ trpećemu Jezusu na Golgoti: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Vsi skupaj: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Prosimo Jezusa, ko smo slabotni, grešni, poraženi, da nas pogleda: »Ti si tam, ne pozabi name!« Pomagaj mi Gospod, zakaj Besede Večnega Življen ja Imaš! In Tvoja nje Oblast in Slava Vekomaj«!

    Zaradi tolikih bridkosti, ki so na svetu ter zaradi preštevilnih ran na mesu človeštva, prosimo Devico Marijo, naj nas podpira pri našem prizadevanju posnemati Jezusa, našega Kralja, da bomo uresničevali njegovo kraljestvo z dejanji nežnosti, sočutja in usmiljenja. Devica Marija naj nam pomaga sprejeti Jezusa kot kralja našega življenja in širiti njegovo kraljestvo tako, da bomo pričevali za resnico, ki je ljubezen. Pridi k nam Božje kraljestvo Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote in prenovi obličje Zemlje in ozdravi na zemlji vse grehe in hudobijo, da bo zavladalo Tvoje Božje kraljestvo! Tvoja Volja in ne naša človeška naj se zgodi!

    Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
    Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
    ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
    kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
    kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
    kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
    kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
    kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
    kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
    kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
    kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
    kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
    ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
    kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
    tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
    Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
    Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
    da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
    da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
    ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
    tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
    ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
    Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
    Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  3. Miro says:

    GODRNJANJE JE KAKOR PLAZ … – POIŠČIMO RAZLOGE ZA HVALEŽNOST TUDI V DNEH, KO SE ZDI, DA LAHKO UPRAVIČENO ČUTIMO JEZO IN STRAH!

    »Človeku se zdi, da lahko upravičeno čuti ogorčenje, jezo, strah, ne pa hvaležnosti,« je dejal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. In dodal: »Namesto hvaležnosti se pogosto pojavi godrnjanje. Godrnjanje je kakor plaz. Na začetku droben kamenček, na koncu razdejanje, ki uničuje vse pred sabo. Godrnjanje je nalezljivo, zato pred njim vedno znova svari tudi papež Frančišek.«

    Apostol Peter to pove zelo jasno:

    »H GOSPODU STOPITE, K ŽIVEMU KAMNU, KI SO GA SICER LJUDJE ZAVRGLI, A JE PRI BOGU IZBRAN IN DRAGOCEN. VGRAJUJTE SE V DUHOVNO STAVBO.«

    »Gre torej za to, da človek skupaj z drugimi začne graditi. Graditi na Kristusu, ki so ga zavrgli, pa je vendar na njem zrasla stavba Cerkve, v kateri je vsak kristjan povabljen, da iz teme stopi v luč,« je še dejal ljubljanski nadškof.

    Poudarki iz videonagovora nadškofa Stanislava Zoreta (objava Aleteia, 10. maj 2020)

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    Govorili smo že, kako satan napada človeka, ker ga želi totalno uničiti.

    Zato govorim, da je SE JE POTREBNO RES SILOVITO BOJEVATI. Mogoče boste iz več prilik lažje ugotovili , da je napad satana res ognjevit. Vendar, NIČ SE NE BOJMO, IMAMO OROŽJE PROTI NJEMU, TO JE DA IZGOVARJAMO BOŽE BESEDE IZ SVETEGA PISMA, PREJEMAMO SVETO EHARISTIJO, KRISTUSOVA KRI JE ZAŠČITA.

    Ne dovolimo, da nas satan v svojih krempljih vrti, UPRIMO SE! KLIČIMO JEZUSA IN MARIJO NA POMOČ ! NE RAZMIŠLJAJMO NEGATIVNO, to je njegovo napeljevanje.

    Poglejmo zopet kako napada satan naš um.

    Joyce Meyer pravi takole: DVOMLJIV IN NEVEREN UM

    DVOM

    Ko pogledamo ti dve močni orodji sovražnika, opazimo, DA DVOM POVZROČI KOLEBANJE MED DVEMA MOŽNOSTMA, MEDTEM KO NEVERA VODI V NEUBOGLJIVOST.

    V pomoč nam bo, če bomo lahko točno prepoznali, s čim nas hudič hoče napasti. IMAMO OPRAVKA Z DVOMOM ALI NEVERO?

    Elija je stopil pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Bog Gospod, hodite za njim; če pa je Báal, hodite za njim!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo (1 Kr 18,21).

    Slišala sem zgodbo pravi Joyce, ki vam bo pomagala razjasniti dvom: Bolnik je izrekal Božjo Besedo nad svojim telesom, citiral svetopisemske vrstice ozdravitve in veroval, da BO PRIŠLO DO OZDRAVLJENJA. MEDTEM KO JE TO POČEL, GA JE OBČASNO NAPADEL DVOM.

    Potem ko je preživel težko obdobje in začel izgubljati voljo, mu JE BOG ODPRL OČI ZA DUHOVNI SVET. VIDEL JE DEMONA, KI MU JE GOVORIL LAŽI, TER MU PRAVIL, DA NE BO OZDRAVLJEN IN DA PRIZNAVANJE BESEDE NE BO DELOVALO.

    PRAV TAKO PA JE VIDEL, DA JE OB VSAKEM IZREKANJU BOŽJE BESEDE IZ NJEGOVIH UST KOT MEČ PRIŠLA LUČ, OB KATERI SE JE demon PRESTRAŠIL IN PADEL VZVRATNO .

    Ko mu je Bog pokazal to videnje, je mož razumel, ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO IZGOVARJATI BOŽJO BESEDO. Videl je, da je v resnici veroval, zaradi česar ga je demon napadal z dvomom.

    DVOM NI NEKAJ KAR BOG POSTAVI V NAS. SVETO PISMO PRAVI, DA BOG VSAKEMU POSAMEZNIKU PODELI MERO VERE.

    3 Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal (Rim 12,3).

    BOG JE V NAŠE SRCE POLOŽIL VERO, VENDAR JO HUDIČ SKUŠA UNIČITI TAKO, DA NAS NAPADA Z DVOMOM.

    Dvom pride v obliki misli, ki nasprotujejo Božji Besedi. Zato je tako pomembno, da poznamo Božjo Besedo. Če poznamo BOŽJO BESEDO, LAKO PREPOZNAMO, kdaj nam hudič laže. Lahko ste prepričani , da nam laže zato, da bi ukradel tisto, kar je Jezus preko svoje smrti in ponovnega vstajenja pridobil za nas (Joyce Meyer-Bitka v umu).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že ponovila, kako pomembno je brati Sveto Pismo, se učiti Božje Besede, jih ponavljati. JEZUS POVE NATANČNO IN ZAPOVE, MI SMO TISTI, KI NE POSLUŠAMO NJEGOVIH BESED. V našo zavest mora priti spoznanje, DA BOŽJA BESEDA ni kot človeška beseda. BOŽJA BESEDA ODPIRA UM, DAJE MODROST, SPOZNANJE, OZDRAVLJA, KREPI ČLOVEKA, JE IZVIR PRAVEGA ŽIVLJENJA. SREČNI BI MORALI BITI, DA LAHKO PREBIRAMO SVETO PISMO, KJER NAM SAM BOG GOVORI, UČI, VZGAJA , KAŽE, SVARI, OPOGUMLJA , DELI UPANJE . KATERI GOVOR V ŽIVLJENJU JE POMEMBNEJŠI OD GOSPODOVEGA GOVORA?. GA NI!

    Z vso spoštljivosti bi morali jemati Sveto Pismo v roke in prositi Gospoda, da nas vodi in pove, KAJ JE ZA NAŠE ŽIVLJENJE POMEMBNO, NAJ NAM ODKRIJE KAR ŽELI POVEDATI!

    Iz svojega življenja vam lahko povem, da mi je Gospod odkrival S SVOJIMI BESEDAMI IZ SVETEGA PISMA , KAR SE JE ZGODILO V PRETEKLOSTI, POKAZAL MI JE KAKO NAJ RAVNAM , POKAZAL ZA PRIHODNOST, ME POUČEVAL, POVEDAL KAJ NAJ NAREDIM V DOLOČENEM TRENUTKU, KO NE VEM KAJ NAJ STORIM itd…BOG JE BOG , NE OBSTAJA NIHČE DRUGI , KI BI TAKO UČIL, UČIL, ZDRAVIL IN DAJAL MODROST.

    Na začetku moje hoje z Gospodom se spomnim, ko mi je pokazal nekaj kar pa meni ni bilo všeč. Takrat še nisem dojela KAJ JE BOŽJA BESEDA. Ker nekako nisem hotela sprejeti kar mi je pokazal oz, mi povedal, je bil JEZUS ZELO VZTRAJEN. GOVORIL IN KAZAL MI JE, POČASI PA HKRATI DAJAL SPOZNANJE IN MILOSTI TER Z VODSTVOM SVETEGA DUHA RAZUMEVANJE BESEDE.

    Ne bojte se, prosite Jezusa za pomoč. NIKOLI VAM NE BO ODREKEL POMOČI.

    Zakaj nekateri rajši propadajo v svojem življenju, nočejo zajemati od izvira ŽIVE VODE, rajši tekajo k napačni strani po pomoči?!

    • Miro says:

      Najlepša hvala za podano razmišljanje in za več izvrstnih poudarkov. Nadvse pomembno je, da moč za pristno evangeljsko življenje črpamo pri izvirih žive BOŽJE BESEDE, še zlasti pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE.

      O Božji besedi apostol sv. Pavel takole pravi:

      »BOŽJA BESEDA JE NAMREČ ŽIVA IN DEJAVNA, OSTREJŠA KAKOR VSAK DVOREZEN MEČ IN ZAREŽE DO LOČITVE DUŠE IN DUHA, SKLEPOV IN MOZGA TER PRESOJA VZGIBE IN MISLI SRCA.« (Heb 4,12)

      Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    KAJ JE CELOTEN NAMEN STVARITVE ČLOVEKA? JE, DA BI S POSLUŠNOSTJO SPOŠTOVAL IN ČASTIL BOGA

    VSAK POBOŽNI KARAKTER MORA BITI UKORENINJEN V POSLUŠNOSTI-TO JE OSNOVA VSE SREČE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    NIHČE NE MORE BITI RESNIČNO SREČEN, ČE NE UBOGA BOGA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    S POSLUŠNOSTJO LAHKO URAVNANAVAMO VSE , KAR JE V NAŠEM ŽIVLJENJU NEUREJENEGA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    POSLUŠNOST JE ČLOVEKOVA DOLŽNOST (Joyce Meyer-Bitka v umu)

    • Miro says:

      POSLUŠNOST BOGU je res temeljnega pomena. Sveto pismo nas takole poučuje:

      »KER STE V POSLUŠNOSTI RESNICI OČISTILI SVOJE DUŠE ZA ISKRENO BRATOLJUBJE,
      SE GOREČE IN IZ ČISTEGA SRCA LJUBÍTE MED SEBOJ, KER NISTE BILI PREROJENI IZ
      PROPADLJIVEGA, TEMVEČ IZ NEPROPADLJIVEGA SEMENA, PO BOŽJI BESEDI, KI JE
      ŽIVA IN VEČNA.« (1 Pt 1,22-23)

      Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    DON BOSKO SLOVENIJA: ODPUŠČANJE DRUGIM NI OPCIJA

    1. Odpuščanje ni opcija. Je potreba. Nobenega človeškega odnosa ni brez odpuščanja. Vsi smo nagnjeni k zlu, ker smo grešniki. Zlo prizadene človekovo srce in prav zato je odpuščanje, ki je kot nekakšno zdravilo, še kako potrebno. Če bi bili popolni, potem nam o odpuščanju ne bi bilo potrebno razmišljati, a ker nismo, je še kako pomembno, da imamo v zavesti, da nobenega odnosa ni brez odpuščanja. Danes je veliko ločitev, nerazumevanja v zakonskih zvezah … in eden od razlogov je tudi nesposobnost, neznanje odpuščanja! Koliko je sovraštva in prepirov, ker ni odpuščanja in strpnosti; marsikje ljudje danes naredijo življenje brez potrpljenja, sočutja, strpnosti in dobrote, tovarištva med ljudmi, zato v takih občestvih ni ljubezni in odpuščanja, ker so egoti preveliki!!

    2. Resnično odpuščanje se ne rojeva iz človeškega hotenja ali volje. Le-ta namreč nima oblasti nad notranjo močjo strasti in greha. Odpuščanje korenini v globini bivanja v Bogu: samo Bog odpušča. Spomnimo se vprašanja, ki so ga farizeji postavili Jezusu: »Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« (Mr 2,7). Jezus, Očetov Sin, na zemljo prinaša Božjo naravo, odpuščanje grehov. Ljudje, ki so zakoreninjeni v Bogu, sebe pojmujejo kot dolžnike. Ko se postavijo pred Božjo ljubezen, opazijo, koliko jim manjka. Prav zaradi te izkušnje so pripravljeni tudi drugim odpuščati pomanjkljivosti in žalitve. Pogosto pa razmišljamo kot upniki. Koliko ljudi je ozkosrčnih, niso se sposobni navdihovati pri velikodušnosti življenja, obsedeni so s tem, kar manjka. In prav ti ljudje so pogosto zaprti za odpuščanje. Molimo za Božjo Milost, da bomo molili in zmogli odpustiti drugim, pa tudi, da nam bodo drugi odpustili vse, kar smo slabega storili! Boga molimo v Očenašu, da naj nam odpusti naše dolge; pa mi odpuščamo svojim dolžnikom?

    Misel o odpuščanju
    Božje odpuščanje lahko dosežemo. Ključ, ki Božjemu odpuščanju na široko odpre vrata, je preprost: da ga prosimo s ponižnim in skesanim srcem in se spokorimo in obljubimo, da se bomo z Njegovo Milostjo Poboljšali!. Bog nas ljubi in zato nam je vedno pripravljen odpuščati. Odpuščajmo tudi mi drugim! Brez odpuščanja nismo resnično svobodni. Potrebujemo Božje odpuščanje, pa tudi odpuščanje tistega, ki smo ga s svojim ravnanjem prizadeli. Tisti trenutek, ko se iskreno kesamo in spovemo svojih grehov, nam Bog, ki je usmiljen, zvest in pravičen, odpusti vse naše krivičnosti. Prav je, da prosimo za odpuščanje in se pokesamo svojih grehov, pa tudi, da se opravičimo in krivico popravimo! HVALIMO BOGA IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA VSE MILOSTI! Skesano molimo in ga prosimo odpuščanja!Amen.

    Don Bosco Slovenija

    Molitev
    Gospod Bog,
    prepričani smo,
    da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
    ki te zanj ne prosijo.
    Saj velikodušno odpuščaš vsem,
    ki se Ti Zahvaljujejo za vse Milosti in te iskreno prosijo.te iskreno prosijo.
    Nočeš smrti grešnika,
    marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
    Verujemo, da je odpuščanje
    ena od tvojih temeljnih lastnosti.
    Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
    Daj nam moč,
    da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
    Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
    s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
    da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
    Obenem pa izkažemo pripravljenost,
    iz srca odpustiti vsem,
    ki so se pregrešili proti nam.
    Gospod pomagaj nam vsem, da si odpustimo in začnemo vse na znova in na novo!
    Odložimo in pozabimo vse krivice in zamere ter molimo, da se spet spravimo med seboj in
    Živimo v Božjem Miru in Ljubezni!
    Amen.

    Iskrica za premislek
    Blagor tistemu, ki so mu pregrehe odpuščene, ki so mu grehi oproščeni.
    Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare. (Ps 32,1-2)
    Odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom. (Mt 6,12)
    To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov (Mr 26,28)
    Bog nam odpušča naše grehe, odpustimo jih tudi mi našim dolžnikom in začnimo znova,
    da bomo molili in prosili s čistim strcem in da bo Bog uslišal naše Molitve! Amen.

    • Miro says:

      V tem kontekstu še v razmislek: KAJ POMENI ZAKRAMENT SPRAVE – SPOVED

      Zakrament sprave je eden od sedmih zakramentov, ki ga je Kristus dal za naše duhovno ozdravljenje in posvečenje. Postavil ga je na veliko noč, ko je rekel apostolom:

      »PREJMITE SVETEGA DUHA! KOMUR GREHE ODPUSTITE, SO JIM ODPUŠČENI, KOMUR JIH ZADRŽITE, SO JIM ZADRŽANI« (Jn 20,23).

      Spoved je Božji dar Božje ljubezni. Z grehom zavračamo Božjo ljubezen, ranimo svoje človeško dostojanstvo in škodujemo Cerkvi, katere živi član naj bi bil vsak kristjan. Po daru odpuščanja Boga Očeta se moremo vrniti v občestvo z njim in Cerkvijo. Iskreno priznamo in obžalujemo svoje grehe in sklenemo, da bomo zapustili stranpota in zaživeli novo prijateljstvo z Bogom. Kesanje je
      znamenje spreobrnjenja. Izraža pripravljenost, da si bomo odslej bolj prizadevali za zvestobo Bogu in njegovim zapovedim.

      Več o zakramentu svete spovedi na:
      http://www.marija.si/media/storage/cms/attachments/2012/04/15/21/16/28/pripravanaspoved-silvin-krajnc.pdf

      Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

      • Miro says:

        Prav nihče in nič na tem svetu ne more nadomestiti nujnega ZDRAVILA za človekovo ranjeno dušo, to je BOŽJEGA USMILJENJA, ki se nam po Gospodovi milosti podarja pri SVETI SPOVEDI. Ali se hočemo in znamo odpreti Jezusovi celostni zdravilni in odrešenjski terapiji? Kot že rečeno, gre za dolgotrajen proces na naši duhovni poti, s postopnimi koraki spreobračanja v srcu, z vsakodnevno molitvijo, pokoro in z deli usmiljenja, z neizogibnimi padci in vzponi – od spovedi do spovedi! Molimo iz srca:

        JEZUS, SIN BOŽJI, TI SI BOŽJI ZDRAVNIK. TRDNO ZAUPAM V ZDRAVILNO IN ODREŠENJSKO MOČ TVOJEGA USMILJENJA!

  7. Miro says:

    SADUCEJI: »ČIGAVA BO ŽENA OB VSTAJENJU, KAJTI VSEH SEDEM JO JE IMELO ZA ŽENO?« – JEZUS, KI JE VEDNO KROTAK IN POTRPEŽLJIV NAJPREJ ODGOVORI, DA ZA ŽIVLJENJE PO SMRTI NE VELJAJO ISTA MERILA, KOT ZA TO ZEMELJSKO. ZA TEM GRE, ČE LAHKO TAKO REČEMO, V PROTI NAPAD …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 20,27-40)

    Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato jo je vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« in niso si ga drznili še kaj vprašati.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+20%2C27-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelij nam predstavlja Jezusa, obkroženega s saduceji, ki so zanikali vstajenje. Vendar so ravno glede te teme postavili Jezusu vprašanje, da bi ga spravili v zadrego in osmešili vero v vstajenje mrtvih. Pri tem so izhajali iz namišljenega primera: Neka žena je imela sedem mož, ki so umrli drug za drugim in zatem vprašali Jezusa: ‘Čigava bo torej ta žena, ko bo umrla?’ Jezus, ki je vedno krotak in potrpežljiv najprej odgovori, da za življenje po smrti ne veljajo ista merila, kot za to zemeljsko. Večno življenje je drugačno življenje v drugačni razsežnosti, kjer med drugim ne bo več poroke, ki je vezana na naše bivanje na tem svetu. Vstali, pravi Jezus, bodo kot angeli in bodo živeli v drugačnem stanju, ki ga sedaj še ne moremo okušati ali si ga predstavljati. Tako je Jezus to razložil.

    Za tem pa gre Jezus, če lahko tako rečemo, v proti napad. S tako preprostostjo in izvirnostjo navaja Sveto pismo, da resnično z občudovanjem gledamo na našega Učitelja, edinega Učitelja. Potrditev vstajenja je Jezus našel v prizoru, ko je Mojzes pred gorečim grmom in se Bog razodene kot Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Božje ime je povezano z imeni mož in žena, s katerimi se On veže in ta vez je močnejša od smrti. Mi lahko tudi rečemo za odnos Boga z nami, z vsakim od nas: On je naš Bog! On je Bog vsakega od nas, kot da bi On nosil naše ime. To On z veseljem pove in to je zaveza. Zdaj veste zakaj Jezus pravi: ‘Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo’. In tista odločilna in temeljna vez je zaveza z Jezusom. On sam je Zaveza, On sam je Življenje in Vstajenje, saj je s svojo križano ljubeznijo premagal smrt. V Jezusu nam Bog podarja večno življenje, ga podarja vsem in tako imamo po njem vsi upanje v življenje, ki je še bolj resnično kot sedanje. Življenje, ki nam ga Bog pripravlja, ni preprosto odprava tega sedanjega, je življenje, ki presega našo predstavo, saj nas Bog nenehno preseneča s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.

    Zato je to, kar se bo zgodilo, ravno nasprotno, kar so pričakovali saduceji. Naj ne projiciramo tega življenja v večnost, v to drugo življenje, ki nas čaka, ampak naj večnost, tisto življenje, osvetljuje in daje upanje zemeljskemu življenju vsakega od nas. Če gledamo samo s človeškim očesom, bi lahko rekli, da gre pot človeka od življenja proti smrti. To se vidi! Toda, to se vidi, če gledamo samo s človeškimi očmi. Jezus pa je popolnoma obrnil ta pogled in je zatrdil, da gre pravzaprav naše romanje od smrti k življenju, polnemu življenju. Smo na poti, romamo proti življenju v polnosti in to življenje v polnosti osvetljuje našo pot. Torej smrt je zadaj, za nami, ne pred nami. Pred nami je Bog živih, Bog zaveze, Bog, ki nosi moje ime, naše ime, kakor je rekel: ‘Jaz sem Bog Abrahamov, Izakov, Jakobov’, je tudi Bog z mojim, tvojim imenom, z našim imenom. Je Bog živih. Smrt in greh sta bila dokončno poražena in pred nami je nov čas veselja in svetlobe brez konca. Toda že tu na zemlji v molitvi, zakramentih, v bratstvu, srečamo Jezusa in njegovo ljubezen in tako že v naprej okušamo nekaj od vstalega življenja. Izkušnja, ki jo imamo o Njegovi ljubezni ter zvestobi, prižge nekaj kakor ogenj v našem srcu ter pomnoži našo vero v vstajenje. Kajti, če je Bog zvest in ljubi, ne more to biti za določen čas. Zvestoba je večna, ne more se spremeniti. Božja ljubezen je večna, ne more se spremeniti. Ni za določen čas, je za vedno. On je za vedno zvest in vsakega od nas čaka ter spremlja s svojo večno zvestobo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O PONIŽNOSTI

    »KDO TI NAMREČ MORE DATI PREDNOST? KAJ IMAŠ, ČESAR BI NE PREJEL?
    ČE PA SI PREJEL, KAJ BI SE PONAŠAL, KAKOR BI NE PREJEL?« (1 Kor 4,7)

    Molimo: Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda, naš Odrešenik, Dobri pastir … Hvala za
    Božjo besedo, ki me vodi in vzgaja na moji življenjski poti.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KOT JE NEKDO NA TEJ SPLETNI STRANI ZAPISAL, BODIMO NA STRANI REŠITEV, NE NA STRANI PROBLEMOV, TER POMAGAJMO SEBI IN DRUGIM.

    KAKO TO V POLNOSTI URESNIČITI? SPODBUDNE, TOLAŽILNE BESEDE SO GOTOVO ZELO POTREBNE, KO GRE ZA STISKO SOČLOVEKA, VENDAR NE ZADOSTUJEJO, PA ČEPRAV SO ŠE TAKO VISOKOLETEČE. NAJBOLJŠA POT ZA MOLITVENO IN DEJAVNO ŽIVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA JE, DA SE V SRCU ČIM BOLJ ODPREMO BOŽJEMU USMILJENJU, KI SE NAM PO GOSPODOVI MILOSTI PODARJA PRI SVETI MAŠI. IN KAR SMO TU PREJELI, BLIŽNJIM PODARJAJAMO Z DELI USMILJENJA!

    KOT PRAVI PAPEŽ FRANČIŠEK, DELA USMILJENJA DAJEJO SLAVO BOGU BOLJ KOT KATERAKOLI DRUGA STVAR! nagovor 22. november, 2020)

    Več o nagovoru svetega očeta na;
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-11/papez-francisek-med-sveto-maso-dela-usmiljenja-dajejo-slavo-bog.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    KAKO VARLJIOV IN GREŠNO JE ZANAŠATI SE NA TRENUTNO ZEMELJSKO SREČO, KI JE PRISOTNA, KAJTI V HIPU SE ZGODI KONEC ….

    Potrebno je vse ZAUPATI BOGU.

    Priloženo lahko preberete življenjsko zgodbo človeka, ki je bil inženir, mož i n oče 17. letne hčerke. Postal je zelo uspešen , čez noč pa je nastopila tema…..
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V ZAPORU JE POSTAL “NAJBOGATEJŠI ČLOVEK NA SVETU”

    Leta 1993 je Sergio postal uspešen. Ustanovil je svoje podjetje, ki se je nenehno širilo. Po zaslugi tega je lahko zelo dobro živel. V njegovem življenju ni bilo nobene sence, vse do dneva, ko sta njegovo hčer surovo ubila dva moška. Takrat se je vse spremenilo.

    V njegovem življenju ni bilo nobene sence, vse do dneva, ko sta njegovo hčer surovo ubila dva moška …
    Inženir, mož in oče 17-letne hčerke, ki je sanjala, da bo postala zdravnica, je imel vse, kar človek potrebuje za srečo.

    Leta 1993 je Sergio postal uspešen. Ustanovil je svoje podjetje, ki se je nenehno širilo. Po zaslugi tega je lahko zelo dobro živel. V njegovem življenju ni bilo nobene sence, vse do dneva, ko sta njegovo hčer surovo ubila dva moška. Takrat se je vse spremenilo.

    Sovraštvo ga je vodilo, da je prodal svoja podjetja, eno od hiš in vse, kar je lahko, da je plačal zasebnim preiskovalcem. Besen od žalosti je imel le eno idejo: najti storilce in jih ubiti.

    Kupil je pištolo in storil to, kar je načrtoval. Ko je želel izstreliti dodaten naboj, da bi se ubil, se je orožje zataknilo.

    “Cev sem usmeril v sence in pritisnil sprožilec, toda pištola se je zataknila. Pištola tega kalibra se ni mogla pokvariti. Kaj se je zgodilo? Sčasoma sem dojel: Gospod Jezus je ukrepal, da pištola ni ustrelila,” je po dolgih letih povedal za katoliški časopis Desde la fe.

    Trije obiski v 26 letih zapora
    Obsojen je bil na 48 let zapora. “Ko sem prišel tja, sem izgubil zadnjo stvar, ki mi je ostala: svoje ime in priimek in postal sem Colillas (cigaretni ogorek, op. p.),” se spominja. Ker ni imel nikogar, ki bi mu prinesel cigarete, se je bil prisiljen zadovoljiti z ogorki drugih zapornikov.

    Življenjske razmere v zaporu so bile grozljive: korupcija, nasilje, pomanjkanje hrane … Sergio je vstajal ob svitu, redno stradal in bil priča spopadom med drugimi zaporniki in osebjem. V 26 letih, ki jih je preživel v zaporu, je imel le tri obiske.

    Prvi obisk je bila njegova žena, ki je prišla z odvetnikom, da bi podpisal vlogo za ločitev; drugi je bil obisk starejšega brata, ki ga je obvestil o materini smrti in ga pred odhodom opljuval; tretji obisk je bilo srečanje s stricem Antoniem, ki mu je obljubil pečenega piščanca. Sergio je nanj čakal zaman.

    “Udarec v srce”
    Nekega dne, ko je v zaporu preživel že 18 let, ga je drugi zapornik prosil, naj mu kaj prebere. Podal mu je Sveto pismo. Sergio ga je odprl in naletel na odlomek iz Ezekielove knjige: “Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dan meseno srce.” (Ezk 36,26)

    “Branje tega je zelo bolelo. Zaprl sem Sveto pismo. Znova sem ga odprl, toda na drugem mestu, da se ne bi spet soočil s tistim delom. In naletel sem na najlepšega izmed vseh odlomkov, odlomek iz Evangelija po Janezu:

    Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16)

    To je bil udarec v srce,” se spominja.

    “Spoznal sem, da je Jezus umrl zame, zate, za vse nas. Vedel sem, da je preprečil moj samomor, da sem prehodil celo pot, da bi ga spoznal. Pokleknil sem in svojemu Gospodu rekel: ‘Odpusti mi!’ Začutil sem njegov objem in resnično čutil, da mi govori: ‘Ne skrbi, vse bo v redu.’

    “Sem najbogatejši človek na svetu“
    Sergio se je začel udeleževati maš in brati Sveto pismo. Druge zapornike je učil angleškega jezika in delal v računalniškem centru, kar je povzročilo poslabšanje njegovega vida. Iz zapora so ga izpustili po “26 letih, 9 mesecih, 14 dneh in 17 urah”. Ko je odšel od tam, je imel v žepu le 914 pesov, kar znaša približno 36 evrov.

    Za preživetje je skušal zaslužiti s popravljanjem računalnikov, toda to mu ni prineslo uspeha. Nato je obiskal kuhinjo za revne in spoznal Juana Manuela. Ta mu je zaupal popravilo računalnika, nato pa ga je vprašal, ali želi sodelovati pri razdeljevanju obrokov, ki ga organizirajo prostovoljci projekta Lazare v Mehiki.

    Združenje Lazare ponuja skupno nastanitev za mlade aktivne prostovoljce in ljudi, ki so se znašli na ulici. Tako se je začel splet srečnih dogodkov – Sergio je postal član tega združenja in prvi prebivalec mehiškega doma Lazarus. “Imam posteljo z odejami, sobo in novo družino, ki mi zaupa. Sem najbogatejši človek na svetu! Srečen sem.”

    https://si.aleteia.org/2021/07/09/v-zaporu-je-postal-najbogatejsi-clovek-na-svetu/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Velikokrat s svojimi neumesnimi komentarji in s svojeglavimi pogledi na življenje razmišljamo po človeško. Zato vedno ponavljam , da je potrebno prositi Boga, da bomo gledali z Njegovimi očmi.

    Kadar nekdo naredi samomor ponavadi poslušamo razno razne komentarje, mnenja in obsodbe ljudi. ZAKAJ JE NEKDO DELAL SAMOMOR NE VE NIHČE DRUG, KOT SAMO BOG. KAŠNI SO BILI VPLIVI GENERACIJ NE VE NOBEDEN, KAJ GA JE GNALO, KOLIKO KRIVDE JE BILO OD NAJBLIŽJIH LJUDI itd…

    Nekoč je papež Frančišek razmišljal in vprašal Boga, ko je obiskal zapor in zapornikom umival noge, ZAKAJ SO ONI TUKAJ, LAHKO BI BIL JAZ itd…?

    ČLOVEK JE TISTI, KI LEPI ETIKETE DRUGEMU ČLOVEKU NA ČELO. BOG TEGA NE DELA.

    V zgoraj navedenem primeru lahko beremo in ugotovimo, DA JE BOG PREPREČIL, DA SE JE PIŠTOLA ZATAKNILA, DA SE TA ČLOVEK NI MOGEL USTRELITI. GOSPOD JE IMEL NAČRT IN GA IMA ZA VSAKEGA, s svojimi neumesnimi razpravami nič ne pripomoremo k izboljšanji stanja.

    ZATO PONAVLJAM, DA JE GOSPODU, KI VODI NAČRT, USODO IN POZNA VSAKEGA POSEBEJ , POTREBNO IZROČITI ŽIVLJENJE, seveda, če človek to želi.

    ČE NE ŽELI, BO S SVOJIM ČLOVEŠKIM NAPOROM DELAL PO SVOJE IN DOPUŠČAL, DA SE NAPUH RAZRAŠČA IN ŠIRI KOT LJULKA V PŠENICI.

    Gospod dela vsak dan čudeže, mi pa jih nočemo videti, celo zanikamo jih.

    To me spominja na naslednjo zgodbo iz Svetega Pisma:

    Bogataš in ubogi Lazar
    19 »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ 25 Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ 27 Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ 29 Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ 30 Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ 31 On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹« Lk 16, 19-30)

    Ja, tako je, ČLOVEK NE VIDI IN NOČE VIDETI IN SE NE BO DAL PREPRIČATI, ČETUDI BI VIDEL, DA JE KDO VSTAL OD MRTVIH.

    Ne vidi, ker ima zastor pred očmi, hudobec dela vse, da bi človeka uničil. VENDAR GOSPODOVO USMILJENJE JE VIŠJE OD NEBES. SPREJMIMO GOSPODOVO USMILJENJE, PONIŽAJMO SE PRED NJIM!

    Prejeli smo krst, Sveto birmo in se se odločili, da bomo kristjani, DA SVOJE ŽIVLJENJE PODARIMO BOGU, S TEM SMO SI NALEPILI TARČO NA SEBE in sebe naredili za sovražnika bitja, ki ga je Bog ustvaril, kajti tisti, ki je bil vržen na zemljo s svojimi angeli ne bo odnehal. Ko človek izjavi, da PRIPADA JEZUSU, postane sovražnik hudiča, ki vse sovraži. Boj se bo odvijal do drugega Jezusovega prihoda.

    ZATO SE VRZIMO V PREBODENE JEZUSOVE ROKE, NJEGOVA KRI PRELITA ZA NAS JE ODREŠENJSKA, ZAŠČITIL NAS BO.

    • Miro says:

      Eden od bistvenih poudarkov v tem razmišljanju je tudi naslednji: Potrebno je prositi Boga,
      da bomo gledali z Njegovimi očmi!

      Naj nam pri tem pomaga živa BOŽJA BESEDA, ki pravi:

      »Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: “Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in
      razsvetlil te bo Kristus.” Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri.
      Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj
      je Gospodova volja. In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas
      napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem
      srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma
      zahvaljujte Bogu Očetu za vse.« (Ef 5,14-20)

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Naj še dodam : Sergio v tej zgodbi JE HOTEL REŠITI SITUACIJO DO KONCA PO ČLOVEŠKO, S SVOJIMI MOČMI, PA MU BOG NI DOPUSTIL!

      KOLIKO LET JE TRPEL IN ČAKAL NA GOSPODOVO REŠITEV? PREMISLIMO!

      POTRPLJENJE, POTRPLJENJE………

      • Miro says:

        Hvala tudi za ta poudarek. Res je. Potrpljenje v moči Gospoda Jezusa Kristusa ima
        neverjetno moč. O tem nam živa BOŽJA BESEDA govori tudi naslednje:

        »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu
        Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v
        kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. Pa ne samo to, ampak
        se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje
        preizkušenost, preizkušenost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen
        izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.« (Rim 5,1-5)

        Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja