Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    VSAK ČLOVEK JE POKLICAN K SVETOSTI, DA OBLIKUJE ČLOVEŠTVO, KI GA PRENAVLJA BOŽJA SLAVA (sv. Janez Pavel II.)

    – Kristus je z razodevanjem Božje ljubezni-usmiljenja obenem zahteval od ljudi, da se tudi ti v svojem življenju prepustijo ljubezni in usmiljenju, da ju vodita.

    – V križu se Bog najgloblje sklanja k človeku in k temu, kar človek imenuje svojo nesrečno usodo.

    – Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

    – Vsak človek je poklican k svetosti, da oblikuje človeštvo, ki ga prenavlja božja slava … Kristjani so poklicani, da z lastnim svetim življenjem postanejo luč za druge na poteh sveta.

    – Kristus človeku v polnosti razodeva človeka; to stori najprej po družini, ki jo je izbral, da se v njej rodi in raste.

    – Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka.

    Misli sv. Janeza Pavla II., izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    “RAZMISLIMO O SKRIVNOSTI, KAKO IN ZAKAJ SE JE TA VSEMOGOČNI BOG, PRED KATERIM TREPETAJO ANGELI, SPUSTIL NA ZEMLJO IN DEVET MESECEV PREBIVAL V NAJČISTEJŠI IN NAJSVETEJŠI ŽENI, KI JE KADAR KOLI NA TEM SVETU ŽIVELA IN JI NIKOLI VEČ NE BO ENAKE. OMEJEN NA PREBIVANJE V MATERNICI, SKUPAJ Z NESKONČNO INTELEGENCO, NESKONČNO MOČJO, Z MOČJO SVETEGA DUHA.”

    -Mati Angelica, klarisa in ustanoviteljica ameriške katoliške televizije EWTN

    Prenova v Duhu

    http://prenova.rkc.si/

  3. Hvala says:

    https://www.krscanski-mozje.si/2021/12/04/osvoboditev-posnetek-deliverance-recording-4-4/

    OSVOBODITEV
    ČETRTI DEL PREDANJA, KI JE BIL V ŽIVO DNE 4.12.2021 , V SLOVENIJI- PREDAVATELJ JOHN KAZANJIAN

    Misli…..

    PONIŽNOST ČLOVEKA JE V TEM, DA SPREJME BOŽJI KLIC IN NANJ ODGOVORI…

    SKRIVNOST BITI UPORABLJEN OD BOGA JE V TEM, DA UPORABLJAMO SVOJO BOLEČINO, DA POMAGAMO DRUGIM.- TO IMENUJEMO ODREŠILNO TRPLJENJE….

    ALI LAHKO POSKRBIMO, DA BO NAŠE TRPLJENJE NEKAJ VREDNO, DA BO ODKUPITEV? KO SVOJO BOLEČINO DAMO BOGU, DA BO UPORABLJENA ZA DRUGE LJUDI, KO SE ZDRUŽIMO Z JEZUSOM, KI VISI NA KRIŽU, TO JE TRPLJENJE, KI GA BOG LAHKO UPORABI …..

  4. Hvala says:

    (VIDEO) STE VIDELI, KAKO SE KATOLIŠKA KARIZMATIČNA PRENOVA SOOČA Z IZZIVOM EPIDEMIJE COVID19?

    https://blagovest.si/duhovnost/video-ste-videli-kako-se-katoliska-karizmaticna-prenova-sooca-z-izzivom-epidemije-covid19/

  5. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI DVA SLEPA – KO BESEDE UMOLKNEJO, KO NIMAM VEČ NIČESAR, S ČEMER BI SE LAHKO HVALIL, KO POPOLNOMA SPOZNAM SVOJO KRHKOST, SVOJO NEMOČ IN MAJHNOST, TAKRAT SE ZASLIŠI KLIC: “USMILI SE ME, JEZUS, DAVIDOV SIN!”

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,27-31)

    Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus jima je rekel: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In oči so se jima odprle. Jezus jima je nato ostro zabičal: »Glejta, da nihče ne izve!« Ko pa sta odšla, sta ga razglašala po vsej tisti deželi.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C27-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Včasih v življenju tako hitim, da se nisem sposoben zadržati in občudovati lepoto. V majhnih vsakodnevnih stvareh nisem sposoben videti skritega Boga.

    Jezus pa opazuje ranjene. Prav tako opazuje jezero, polje, nebo. In me vabi k temu, da bi se zaustavil, opazoval in sanjal. Prosi me, naj se za trenutek ustavim sredi svojih skrbi, dvignem oči in se ozrem naokrog. Dobro mi je, ko se ustavim ob premišljevanju lepe pokrajine. Dobro mi je tam, ne da bi moral še kaj storiti. Samo Bog in jaz, nič drugega.

    Ljubiti sam sebe. Živeti trenutek. Čutiti se živega. Oči se mi napolnjujejo z mirom. Čutim potrebo, da se ustavim in osredotočim pogled. Da sem tukaj tako kot sem, v vsej preprostosti. Iz tega sledi vaja v resnični ljubezni: s kom sem sposoben v tišini opazovati in premišljati o življenju, ne da bi moral obenem počenjati še kaj posebnega? Dobro mi je opazovati morje, mrak, gozd, stoječ na visoki gori. Dobro mi je, ko nekje preprosto SEM.

    Molitev je zelo povezana s tem, da se soočim z Bogom in on z menoj. Želim se naučiti opazovati in se zaustaviti. Zanima me, kako je Jezus navduševal ljudi, žejne in hrepeneče po zveličanju, da bi opazovali lepoto, lepoto širnega neba. Jezus gleda, kako Oče oblači lilije, kako hrani ptiče.

    Tudi meni Bog poklanja življenje, njegovo, Božje življenje. In zato sem kakršen sem, tako kot lilije in ptiči. Ne, ker sem se sam zaželel takega, niti, ker bi se sam takega ustvaril. Zanj sem najbolj ljubljen, pravzaprav sem Njegov ljubljenec. Njegova nežnost se pretaka skozme, ker sem Njegov otrok. On me je ustvaril in me ljubi. In zato si želim preprosto samo biti z njim.

    Kateri je moj najljubši kraj, kjer rad premišljujem? Na katere pretekle dogodke svojega življenja sem se spomnil ob opazovanju nečesa, za čimer stoji Bog, ki to ustvarja, čuva, ohranja? Jezus je imel svoje priljubljene kraje odmika, v gorah, ob jezerih, na poti.

    Jezus bi ustavil svoj pogled na majhnih stvareh in bi videl sledi Očeta za vsem. Tudi jaz bi rad znal tako opazovati, tako premišljevati, se tako zaustaviti in uživati mir. Tudi jaz bi rad znal videti Boga skritega v tolikih podrobnostih vsakega dneva, v lepoti stvari, v mojih bližnjih. Ne želim izgubiti antene svoje duše. Prosim Jezusa, da mi podari svoj dar za občutljivo opazovanje in použivanje trenutka. Da bi znal zadržati svoj korak. Utihniti, se umiriti in opazovati. V hvaležnosti premišljevati svoje življenje.

    Želja je pomembna v življenju. Če vem kaj hočem in imam energijo, da temu sledim, me to vodi. Tudi Gospod ima želje zame. Želje se lahko srečajo kot se je to zgodilo za ona dva slepa. Njuna vera in potreba ju je privedla k Jezusu. Tudi jaz sem povabljen k istemu, ko spoznavam, da Jezus lahko preobrazi moje želje, da bi jih uskladil s svojimi.

    Kaj so moje najgloblje želje in kako vplivne so na moje življenje Jezusovega učenca? Prosim, da bi bil v stiku z Jezusovo željo zame, ker vem, da me moja slepota lahko pri tem ovira.

    Ko besede umolknejo, ko nimam več ničesar, s čemer bi se lahko hvalil, ko popolnoma spoznam svojo krhkost, svojo nemoč in majhnost, takrat se zasliši klic: “Usmili se me, Jezus, Davidov sin!”

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  6. Miro says:

    BOŽJA BESEDA IN MOLITEV

    »OB VSAKI PRILOŽNOSTI MOLÍTE V DUHU Z VSAKRŠNIMI MOLITVAMI IN
    PROŠNJAMI. V TA NAMEN BEDITE Z VSO VZTRAJNOSTJO IN MOLÍTE ZA VSE
    SVETE.« (Ef 6,18)

    Več o Božji besedi in molitvi na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id0=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5

    Vsak petek se spominjamo, da nam je trpeči Jezus s Križa dal svojo Mater za našo
    skupno Mater, ki je postala Srednica vseh milosti. Ob 15. uri je Ura milosti, ura
    Božjega usmiljenja za ves svet, ko častimo Presveto Srce Jezusovo.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Vzklik v adventnem času: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    • Miro says:

      Danes, ko je prvi petek v mesecu, obnovimo:

      POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU

      Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojemu presvetemu Srcu.

      Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.

      Kralj bodi tistih, ki jih slepi zmota ali loči razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.

      Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.

      Bogu hvala za to čudovito molitev-posvetitev, po kateri nam Gospod Jezus podarja nedoumljive milosti za dušo in telo, za krepostno življenje na tem svetu, za odrešenje in zveličanje, za večno srečo v Bogu – za nas in naše bližnje, kot tudi za vse prebivalce Slovenije, Evrope, širnega sveta. Vse v najtesnejši povezavi s sveto Evharistijo in z ljubečim življenjem v njeni moči! Šele v večnosti bomo spoznali, kaj in koliko smo prejeli od Odrešenika Jezusa v času našega zemeljskega življenja, po Njegovi preobilni ljubezni. Največ Božjih milosti sploh ne moremo prepoznati kot darove, saj nas v duhovnem pogledu, pa tudi sicer, v vsem močno presegajo. Globokim Evharističnim skrivnostim se lahko približa le globoko verujoče srce – v moči Svetega Duha. Zato se v življenju vedno za vse zahvaljujmo v močni veri in zaupanju v Kralja, ki nam prihaja naproti, da nas osrečuje, ozdravlja, odrešuje … s Svojo navzočnostjo in darovi.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  7. Miro says:

    V BOŽJIH OČEH NE ŠTEJEJO BESEDE IN TUDI NE OBLJUBE, ŠTEJEJO DEJANJA – HIŠA SE NE ZIDA NA PESEK, AMPAK NA SKALO, NA TRDEN TEMELJ!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,21.24-27)

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.

    Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C21.24-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Očitno je, da so tudi številni Jezusovi poslušalci mislili, da je dovolj, če Jezusa poslušajo, uživajo ob njegovih lepih nagovorih ter dajejo lepe izjave in deklaracije. Toda tudi v Božjih očeh ne štejejo besede in tudi ne obljube, štejejo dejanja. To šteje tudi v življenju. Ne živimo od besed in obljub, živimo od dejanj.

    Jezus primerja dva človeka, ki gradita hišo. Hiša se ne zida z besedami, ampak z dejanji. Hiša se ne zida na pesek, ampak na skalo, na trden temelj.

    Hiša je naše življenje. Življenje posameznika, pa tudi življenje skupnosti.

    Skala vzdrži ob neurju in potresu. Skala je podoba vrednot, ki zaslužijo to ime, vrednot, ki so tako močne, da vzdržijo tudi ob krizah in preizkušnjah.

    Podoba peska pa je podoba nestalnosti in neodpornosti. Pesek je nezanesljiv in se vdira pod našimi koraki. To so neprave in lažne vrednote, ki razkrijejo svojo lažnost, ko pride preizkušnja, ko pridejo težki časi. In takšni težki časi so in zato se marsikaj sesuva. Vse, kar je zgrajeno na laži, na goljufiji, na prevari, na krivici in na zločinu, je zgrajeno na pesku in je obsojeno na propad. Pesek ne nudi potrebne opore našim korakom in tudi ne našim stavbam. Še več, življenje uničuje in ustvarja puščavo. Takšne so lažne vrednote.

    Zato je tako pomembno, da zgradimo hišo svojega življenja na vrednotah, ki so pristne in resnične.

    Pogosto se sliši govoriti o krizi vrednot. Toda ta ugotovitev, četudi je v precejšnji meri točna, nikakor ni dovolj. Kaj pa sploh vrednote so?

    Vrednota je to, kar je za nas najvažnejše, največ vredno, kar najbolj cenimo. Kar imamo za vredno, da je, kar ocenjujemo kot dobro in potrebno. Vsak človek ima vrednote, vprašanje je samo, ali je tisto, kar najbolj ceni, res prava vrednota, ali pa je navidezna in kratkotrajna. Marsikdo ima za vrednoto kaj, kar vrednota gotovo ni. To se izkaže ob preizkušnjah. Prava vrednota traja, je vrednota v vsaki okoliščini in vedno.

    Vsi se strinjamo, da so vrednote potrebne. Nekateri pravijo, da so vrednote stvar osebnega okusa in osebne izbire. Če ta miselnost prevlada, pride do razsula vrednot. Posledica tega je, da se vedno bolj izgublja zavest, kaj je prav in kaj ni, kaj je vredno zastopati na vsakem koraku, čemur moramo ostati zvesti v vsaki okoliščini.

    Jezus oznanja pristne vrednote. Vrednote, na katerih je bilo zgrajeno njegovo življenje, so bile tako močne, da so zdržale najhujši vihar, vihar njegove smrti na križu in pripeljale v slavo vstajenja. Ta vrednota je njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen. Vse, kar je zgrajeno na duhovnosti te ljubezni, ima obljubo večnosti. Naša krščanska naloga je, da za vero v to ljubezen pričujemo tudi v naši skupnosti. To bo naš največji in najbolj potreben prispevek k temu, da bo naše življenje kakor evangeljska hiša zgrajena na trdni skali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja pridite molimo!

  8. Hvala says:

    PRAV JE, DA BOGU PRINAŠAMO SVOJE POTREBE!- razmišljanje

    Večkrat smo že govorili, kako JE POMEMBNA POSLUŠNOST BOGU.

    Kaj mi največkrat počnemo? Govorimo in govorimo Bogu, ne spomnimo pa se , da bi Njemu prisluhnili.

    BOGU PRINAŠAJMO SVOJE MOLITVE, POTREBE, VENDAR DOBRO PAZIMO, DA NE BI OD BOGA PRIČAKOVALI REŠITEV KOT SI JIH SAMI PREDSTAVLJAMO. V TAKEM ODNOSU DO BOGA VEDNO DOŽIVLJAMO , DA NAS BOG NE USLIŠI, KER NAS NE USLIŠI NA NAŠ NAČIN-NA NAŠO PREDLOŽITEV REŠITVE, AMPAK TAKO KOT JE NJEGOVA VOLJA.

    PREPUSTITI JE POTREBNO GOSPODU, DA ON ODLOČI NA KAKŠEN NAČIN IN KDAJ BO REŠIL NAŠE POTREBE, STISKE, PROBLEME itd…ON JE BOG, mi pa ustvarjena bitja, ki imamo svoje človeško nepopolno razmišljanje in gledanje.

    BOG VE IN VIDI VSE.

    V Očenašu, JEZUSOVI MOLITVI molimo-ZGODI SE TVOJA VOLJA, KAKOR V NEBESIH, TAKO NA ZEMLJI. Sedaj pa razmislimo KAJ POČNEMO? V OČENAŠU PROSIMO BOGA, NAJ SE ZGODI NJEGOVA VOLJA, HKRATI PA OD NJEGA ZAHTREVAMO REŠITVE NA NAŠ NAČI IN OB NAŠEM ČASU.

    Vidite, če niso USKLAJENE NAŠE MISLI, BESEDE IN DEJANJA Z BOŽJIMI , ne moremo biti uslišani.

    • Miro says:

      Hvala za navedene misli o molitvi. V razmislek posredujmo še eno od razmišljanj papeža Frančiška o molitvi OČE NAŠ, kjer poudarja, da je Oče naš molitev zaupanja.

      https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ocenas-molitev-zaupanja/

      MOLIMO z vero in zaupanjem v našega NEBEŠKEGA OČETA. V tem času prosimo še zlasti za potrebne milosti za vse, ki so zboleli za koronavirusom.

      OČE NAŠ, naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo,
      zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in
      odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v
      skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

      ZDRAVA MARIJA, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in
      blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike,
      zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

      Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  9. Miro says:

    Zakaj nas pesti cela vrsta dušnih bolezni, kot so sebičnost, napuh, predrznost, lakomnost, itd.? Zakaj v življenju godrnjamo, smo nezadovoljni, iščemo pozornosti, časti, priznanja in podobno? Zato, ker smo ljudje, tako ali drugače, globoko v srcu ranjeni zaradi posledic izvirnega greha. Duša hoče eno, telo pa poželi drugo. Človek sam s svojimim močmi, brez Božje milosti, ne more nič storiti za svoje odrešenje in resnično srečo v Bogu.

    Pričujoča MARIJINA HVALNICA nam razodeva globoke skrivnosti pristne sreče, ki se v srcu nadvse raduje Boga. Molimo skupaj s Presveto Devico Marijo, da bo moje/tvoje/naše srce soutripalo z BOŽJIM SRCEM.

    MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA (MAGNIFICAT)

    Moja duša poveličuje Gospoda,
    moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
    Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
    glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
    Velike reči mi je storil Vsemogočni,
    njegovo ime je sveto.
    Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
    ki mu zvesto služijo.
    Dvignil je svojo močno roko,
    razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
    Mogočne je vrgel s prestola
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
    kakor je obljubil našim očetom.
    Spomnil se je svoje dobrote
    do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C46-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    NAŠA ODLOČITEV ALI BOŽJA VOLJA?

    ZAKAJ JE JEZUS DAL KRUHA TISTIM, KI SO SEDELI NE TISTIM, KI SO BILI LAČNI?

    Evangelist Janez je zapisal, da je Jezus dal aposto-
    lom nalogo, naj ljudem ukažejo, naj sedejo. Zakaj

    jih ni samo povabil, da če hočejo, naj sedejo?
    Zakaj je izrekel zapoved? Dalje beremo, da so
    dali kruha tistim, ki so sedeli, ne tistim, ki so bili
    lačni. Pomeni, da je dal kruha le tem, ki so Mu
    prisluhnili in poslušali Njegovo zapoved. Zakaj

    je pomembno, da smo poslušni? In zakaj ni do-
    volj, da samo nekaj hočemo, pa tega ne storimo?

    Namreč, že pri molitvi se nam dogaja, da ko mo-
    limo, mislimo, da moramo veliko govoriti in da

    nas mora Bog poslušati. Saj se nam dogaja tudi v

    medosebni komunikaciji, da hočemo veliko go-
    voriti in nas mora drugi poslušati. Če nas ne sliši
    ali noče poslušati, smo pa raje tiho tudi takrat, ko
    bi bilo treba govoriti. Bog nas je že ustvaril tako,
    da bi bilo treba več poslušati (imamo dve ušesi)
    in manj govoriti (imamo le ena usta). Zato bi se

    moralo dogajati prav nasprotno od tega, kar živi-
    mo. Predvsem Boga bi morali najprej poslušati.

    Mi pa bi od Njega kar naprej nekaj zahtevali in
    pričakovali, neradi pa Ga poslušamo.

    https://drive.google.com/file/d/1S7vNm4kEOiafbmgZYT9JfMbhHGOtYXQO/view

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja