Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    7. decembra, 2021 at 11:29

    CERKEV IMA V ZVEZI S CERKVENO DISCIPLINO SVOJA LASTNA PRAVILA, KI JIH JE POSTAVIL SAM KRISTUS, GLAVA CERKVE (Mt 18,15-20)

    BRAT, KI GREŠI

    15 »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. 16 Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. 17 Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
    18 Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
    Skupna molitev
    19 »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. 20 Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«

    Odgovori
  2. Miro says:
    7. decembra, 2021 at 10:19

    KAKO NAJ RAZKOPANA CESTA SPET POSTANE GLADKA?

    V Božji besedi 2. adventne nedelje beremo:

    »PRIPRAVITE GOSPODOVO POT, ZRAVNAJTE NJEGOVE STEZE! VSAKA DOLINA NAJ SE NAPOLNI IN VSAKA GORA IN HRIB NAJ SE ZNIŽA.«

    Biblicist in župnik v Idriji Marko Rijavec v videoposnetku spregovori o tem, kako naj pripravimo svoja srca na prihod Odrešenika.

    Kako naj se krive poti poravnajo, kako naj razkopana cesta spet postane gladka?

    »O tem je Janez Krstnik govoril tistim, ki jih je srečeval, pri katerih je čutil, da v življenju potrebujejo neko spremembo. Razlagal jim je, da se po navadi gore in doline naredijo takrat, kadar nanje pritiska neka sila od zunaj.

    In tako, kot je takrat na tiste ljudi tistega časa pritiskala neka sila, tako pritiska tudi na nas neka zunanja sila, ki ji ne znamo najti vzroka in rešitve. In tako se tudi med nami rojevajo gore in doline. In te gore in doline so, vsaj tako se zdi, zmeraj višje in zmeraj nižje, in med njimi je zmeraj večji razkorak.«

    Videoposnetek z nagovorom župnika Marka Rijavca na:
    https://si.aleteia.org/2021/12/05/kako-naj-razkopana-cesta-spet-postane-gladka/

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  3. Miro says:
    7. decembra, 2021 at 9:56

    NAJ IMA ČLOVEK ŠE TOLIKO LJUBEZNI, ČE NIMA PONIŽNOSTI, NIMA LJUBEZNI (sv. Vincencij Pavelski)

    – Čeprav zadeve ne potekajo tako, kot smo predvidevali in mislili, nikar ne dvomimo, da jih bo božja previdnost uredila tako, kot je najbolje za nas.

    – Iščite Boga v vas! Sveti Avguštin priznava, da ga ni našel, dokler ga je iskal zunaj sebe. Notranje življenje je potrebno. Če to manjka, manjka vse.

    – Naj ima človek še toliko ljubezni, če nima ponižnosti, nima ljubezni.

    – V vseh ljudeh bi morali zanetiti požar božje ljubezni in nadaljevati poslanstvo Božjega Sina. Prišel je, da bi prinesel ogenj na zemljo. Kaj si moremo drugega želeti, kot da bi ogenj ljubezni plamenel in vse zanetil?

    – Ker Božji Sin v svoji slavi, ki jo je imel od večnosti v nebesih, ni mogel izraziti čustev sočutja, je postal človek, da bi mogel z nami trpeti.

    – Dajte mi moža molitve in sposoben bo za vse. Reči bo mogel s svetim Pavlom: Vse premorem v njem, ki mi daje moč.

    Misli sv. Vincencija Pavelskega, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Hvala says:
    7. decembra, 2021 at 6:40

    Prepričanje, ki ga imaš, imej ti pred Bogom zase. Srečen, kdor sam sebe v tem ne sodi, kar odobrava! Kdor pa dvomi, je obsojen, če jé, ker ne dela iz prepričanja. Vse pa, kar ni iz prepričanja, je greh.« (Rim 14,22–23 EKU)

    https://matjazcrnivec.wordpress.com/2021/09/25/kristjani-in-pogoj-cepljenja-za-udelezbo-na-bogosluzju/

    Odgovori
    • Hvala says:
      7. decembra, 2021 at 6:44

      Kot sem že napisal, je izobčenje iz skupnosti v biblični optiki skrajno resno dejanje cerkvene discipline. Izrazi zanj so: »naj ti bo kakor pogan in cestninar« (Mt 18,17); »izročiti nekoga satanu v pogubo mesa« (1 Kor 5,5); »Izločite hudobneža iz svoje srede!« (1 Kor 5,13). Nekoliko blažja oblika je edino v 2 Tes 3,14–15, še vedno pa ima za cilj, da je izločenega »sram« in da se spokori za greh, se pravi smo nekje med drugim in tretjim disciplinskim korakom iz Mt 18,15–17. Prav tam se namreč izrecno predvideva, da mora biti pred skrajnim disciplinskim ukrepom izločitve iz občestva opravljen daljši postopek z več koraki in pogovori, kjer lahko posameznik pojasni svoje stališče in posebne okoliščine. Izključitev iz občestva pomeni, da nekdo ni več del Kristusovega telesa – da je odpadel od Kristusa. Je odločitev proti cepljenju res že odpad od Kristusa?

      In naj dodam še drugi vidik, vidik krščanskega sočutja in usmiljenja. Cepljeni bi se lahko zavedali, da so necepljeni bratje in sestre zaradi ostrih vladnih ukrepov zdaj že v marsičem depriviligirani, drugorazredni državljani. Življenje jim je v marsičem oteženo in po njih se usuvajo plazovi ponižujočih obtožb in groženj uradnih oseb. Nekaterim grozi izguba službe. Ali ni v skladu s Kristusovo ljubeznijo, da bi morali za takšne še posebej skrbeti? Govorim o empatiji. Tako pa bodo enako izključitev doživeli še tam, kjer bi jo najmanj pričakovali: v cerkvi! Če krščansko občestvo tukaj odpove – ali si zares zasluži svoje ime?

      Nenazadnje pa je tu še tretji problem, ki ga omenjajo tudi angleški kristjani v svoji izjavi. Gre za misijonski vidik. V občestvo menda lahko pride tudi nekdo, ki ni spreobrnjen. Grešnik, ki se morda iz napačnih razlogov upira državi in zato tudi nima pogoja, ki ga zahteva država. Mu bomo zdaj res preprečili, da sliši odrešilno sporočilo evangelija? Ali ne bi tudi državi najbolj koristili s tem, da se takšen človek spreobrne h Kristusu in med drugim postane tudi odgovoren državljan v vsem, kar ni izrecno proti evangeliju?

      Glede na to, kar sem pokazal glede tč. 1 in 2, torej izključitev člana cerkve zaradi neizpolnjevanja pogoja cepljenja ni možna. Prav tako iz nekoliko drugačnih razlogov ni mogoče zavrniti zainteresiranega obiskovalca. Treba je poiskati različne druge možnosti, nekakšne realne kompromise, kako, kolikor je mogoče, zadostiti državnim smernicam in hkrati ostati v okvirih višjega zakona – Božjega razodetja v Kristusu, ki nam izrecno naroča, naj sprejemamo vse, brez razlik. Tudi uporne grešnike (Lk 15,1–2). (Matjaž Črnivec)

      Povzetek: štiri teze
      Država se ne more neposredno vmešavati v zadeve cerkvenega bogoslužja in discipline ter enosti Kristusovega telesa
      Kristjani imajo pravico, da si glede cepljenja svobodno oblikujejo lastno prepričanje po svoji vesti
      V Kristusovi skupnosti ne sme biti spora med cepljenimi in necepljenimi, ampak mora glede tega vladati medsebojno spoštovanje in sprejemanje
      Izključitev iz občestva je neupravičena oblika kaznovanja necepljenih

      Odgovori
  5. Hvala says:
    7. decembra, 2021 at 6:22

    KAKŠEN MESIJA JE JEZUS IN KAJ POMENI VEROVATI OZIROMA BITI ZVEST NJEMU. ITI NA KRIŽ IN V VSTAJENJE SKUPAJ Z NJIM. DRUGE POTI NI, SO SAMO ČLOVEŠKO-SATANSKE BLJIŽNJICE, KI VODIJO V POGUBO. NOBENEGA KOMPROMISA.

    Sebe/jaz/življenje/dušo (psyche) imaš za to, da se daruješ (kakor On!), sicer se pogubiš. Trda resnica, ki pa nas vpeljuje v njegovo ljubezen. In zato tudi v njegovo moč in oblast. V “najsvetejše”. V vero in zvestobo (pistis) živemu Bogu.

    In tudi tu sledi velika obljuba opravičenja na sodbi ter slave, s posebnim predogledom, ki je dan nekaterim.

    https://zapiskiobesedi.blogspot.com/

    Odgovori
  7. Hvala says:
    7. decembra, 2021 at 5:30

    KORONSKA KRIZA-KAJ NAJ STORI JEZUSOV UČENEC

    OB PREMIŠLJEVANJU PSALMA 11

    https://matjazcrnivec.wordpress.com/2021/11/14/koronska-kriza-kaj-naj-stori-jezusov-ucenec/

    Odgovori
  8. Miro says:
    6. decembra, 2021 at 19:26

    JEZUS HROMEMU ODPUSTI GREHE IN MU VRNE TELESNO ZDRAVJE – ALI SMO PRIPRAVLJENI »HROMIM« LJUDEM NAŠEGA ČASA POMAGATI PRITI DO JEZUSA?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,17-26)

    Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa. Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C17-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Številne hiše v Palestini so še danes grajene z ravno streho in možnostjo dostopa na streho. Odprtina na strehi je služila tudi za zračenje hiše in se je zapirala s pokrovom. Znani evangelijski dogodek, ko zaradi gneče v hiši spustijo skozi streho hromega bolnika pred Jezusa, kaže na veliko avtoriteto, ki jo je Jezus užival med ljudmi in še večjo vero teh, ki so ga poslušali.

    Hromega, ki so ga v postelji skozi streho spustili k njemu, je najprej ozdravil (mu nudil takojšnjo pomoč), a že v isti sapi je od njega zahteval naj »vstane«. Povrnil mu je dostojanstvo. Ni mu rekel, naj počiva, češ, dolgo si bil bolan. Prav nič ga ni »crkljal«, pač pa mu je zraven še naročil naj »vzame svojo posteljo« (naj naredi kar more – tu, takoj in to, kar je pri roki) in da »naj hodi«, da naj se razvija. Jezus ga je torej takoj opomnil, naj se loti dela, da je njegova odgovornost, da se razvija. Dobesedno: »Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov.«

    Jezus hromega ozdravi na duši in telesu. Odpusti mu grehe in mu vrne telesno zdravje.

    Sveto pismo pripoveduje zgodovino greha in zgodovino odrešenja od greha. Izvirni greh ni zaznamoval samo začetka, ampak se kopiči skozi vso zgodovino. Skoraj se zdi, da je premo sorazmeren z razvojem znanosti, tehnike, blagostanjem in potrošništvom. Ker smo ljudje socialna bitja ima vsak greh vpliv na vse. Teptanje človekovega dostojanstva, izkoriščanje človeka in narave, naravne katastrofe, vse to je naše skupno trpljenje, ki ga bodo občutili tudi naši zanamci. Greh je kot bolezen, zaradi katere trpi vse telo kot pravi apostol Pavel: »Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje telesa…« (1 kor 12, 26). Greh se kot bolezen prenaša na druge. Sebična starša vzgojita sebične otroke …

    Mnogovrstne zasvojenosti današnjega človeka: pomanjkanje usmiljene ljubezni, sovraštvo, napuh, lakomnost, požrešnost in številne druge so tiste, ki hromijo današnjega človeka. Človek se more tega osvoboditi le v veri v Jezusa in božje odpuščanje. Tu bo dobil moč za nov način svobodnega življenja.

    Pred vsakim človekom sta dve poti: ali pot zveste hoje po božjih zapovedih, ali pot v odvisnost od raznih razvad. Jezus je hromega ozdravil in vrnil v normalno o življenje. Da pa je prišel do Jezusa je potreboval pomoč prijateljev, ki so ga prinesli predenj. Ali smo pripravljeni »hromim« ljudem našega časa pomagati priti do Jezusa?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  9. Hvala says:
    6. decembra, 2021 at 16:53

    HAGARA JE POBEGNILA PRED GOSPODARICO SARO, TODA SREČANJE Z JEZUSOM JI JE DALO MOČ, DA SE JE VRNILA NAZAJ K GOSPODARICI, HOTELA JE ZBEŽATI PRED TRPLJENJEM

    Ni ga tako zapuščenega mesta, da me v njem ne bi mogla najti. Ko je Hagara pobegnila pred gospodarico Saro v puščavo, je mislila, da je čisto sama in zapuščena. A v tej puščavi je srečala mene. Tam me je imenovala za Tistega, ki vse vidi. To srečanje ji je dalo moč, da se je vrnila k svoji gospodarici.

    Noben splet okoliščin te ne more ločiti od moje ljubeče navzočnosti. Ne le da te vedno vidim, ampak te vidim kot odkupljeno in sveto v slavi moje pravičnosti. Zato se te tako veselim in vriskam nad teboj poln veselja.

    Prva Mojzesova knjiga 16,7–14; Psalm 139,7–10; Sofonija 3,17

    Odgovori
  10. Miro says:
    6. decembra, 2021 at 9:30

    PAPEŽ O PUŠČAVI IN SPREOBRNJENJU. VSE SE SPREMENI, ČE BOGU PREPUSTIMO PRVO MESTO

    Po povratku z Lezbosa je sveti oče v koncertni dvorani Megaron v Atenah daroval sveto mašo. Med homilijo se je zaustavil ob besedah »puščava« in »spreobrnjenje«. Povabil je, da se ne bi bali svojih bivanjskih puščav, saj je to kraj srečanja z Bogom, ki prihaja k nam v situacijah, ki se zdijo brezupne, brezizhodne. Poleg tega je poudaril, da spreobrniti se pomeni iti onkraj ustaljenih miselnih shem, verovati, da se z Bogom stvari spremenijo. Povabljeni smo, da bi vedno širili upanje.

    Nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/papez-o-puscavi-in-spreobrnjenju-vse-se-spremeni-ce-bogu-prepu.html

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja