Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   16. decembra, 2021 at 20:57

   SPREOBRNJENJE JE VSAKODNEVNO DELO

   Odpirati vrata Svetemu Duhu

   Varovati se moramo skušnjav, ki nas hočejo odvrniti od srečanja z Jezusom, ter si vsak dan prizadevati odpreti vrata svojega srca za Svetega Duha. Za kristjana je spreobrnjenje naloga, je vsakodnevno delo. Če hočemo ‘preiti iz služenja nečistosti k posvečenju’, se moramo za to truditi vsak dan. Sveti Pavel uporablja podobo športnika, ki se uri za tekmo in vloži veliko napora v to, da bi zmagal. Mi pa, ki moramo doseči tisto veliko zmago v nebesih, kako bomo to storili? Sveti Pavel nas zelo spodbuja, naj nadaljujemo v tem prizadevanju.

   Do posvečenja ne pride zaradi mojega truda, kakor pri športniku, ki doseže zmago zaradi svojega urjenja. Trud, vsakodnevno delo, da bi služili Gospodu s svojo dušo, svojim srcem, svojim telesom, z vsem svojim življenjem samó odpre vrata Svetemu Duhu. On je tisti, ki vstopi v nas in nas reši! On je dar v Jezusu Kristusu! Mi pa smo tisti, ki odpremo vrata s svojim trudom.

   Vsak dan en korak
   To je težka naloga, kajti naša slabotnost, izvirni greh, hudič nas vedno vlečejo nazaj. Pavel nas v Pismu Hebrejcem opozarja pred skušnjavo, da bi se umaknili, da ne bi šli naprej, da bi odstopili. A vedno je treba iti naprej, vsak dan malo, tudi takrat, ko naletimo na velike težave. Pred nekaj meseci sem se srečal z mlado mamo. Imela je raka. A delovala je srečno. Vse je delala, kot da bi bila zdrava. O tej svoji drži je dejala, kako dela vse, da bi premagala raka. Tako tudi kristjan. Mi, ki smo prejeli ta dar v Jezusu Kristusu in smo prešli od greha, od življenja v nečistosti, v življenje, ki je dar v Kristusu, v Svetem Duhu, moramo delati isto. Vsak dan en korak. Vsak dan en korak.

   Varovati se pred skušnjavami
   Poglejmo nekaj skušnjav: na primer opravljanje nekoga. V tem primeru se moramo potruditi, da bi molčali. Ali pa se nam začne spati in nimamo volje, da bi molil. Pa vendar, moram moliti vsaj malo. Začeti z majhnimi stvarmi. Pomagajo nam, da ne popustimo, da se ne umaknemo, da se ne vrnemo nazaj k nečistosti, ampak gremo naprej, proti tistemu daru, tisti obljubi Jezusa Kristusa, ki bo najverjetneje srečanje z Njim.

   Prosimo Gospoda za to milost, da bi bili dobri, da bi bili dobri v tem življenjskem urjenju za srečanje. Prejeli smo namreč dar upravičenja, dar milosti, dar Duha v Jezusu Kristusu.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 22.10.2015)

   http://arhiv.mirenski-grad.si/spreobrnjenje-je-vsakodnevno-delo

   Odgovori
2. Hvala says:

   16. decembra, 2021 at 19:38

   KAJ JE SPREOBRNJENJE IN ZAKAJ GA POTREBUJEMO ?
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Spreobrnjenje v krščanstvu pomeni duhovno in moralno preobrazbo človekove osebnosti, ki se zgodi s prevzemom evangeljskega načina mišljenja, delovanja in občutenja.

   SMRT ALI ŽIVLJENJE, PRAZNINA ALI POLNOST?

   Temeljna nevarnost našega življenja je v tem, da preveč krožimo okrog sebe, da se oziramo le nase in na naše dobro počutje in se sprašujemo, kaj življenje prinaša nam. To je za Jezusa stranpot, ki vodi v slepo ulico.

   Pater Anselm Grün je prepričan, da nas s pozivom k spreobrnjenju Jezus postavlja pred vprašanje: »Ali tvoje bivanje in delovanje vodi v življenje ali smrt, živost ali otopelost, praznino ali plodnost? Ali na tej poti najdeš sebe, svoj pravi jaz, ali bežiš pred seboj?«

   POZIV K SPREOBRNENJU JE POVABILO K ŽIVLJENJU

   Če zares zaupamo Jezusovim besedam, se osvobajamo mnogih mnenj, ki nas »poplavljajo« in nam obljubljajo »življenje«. Prav tako nas vera v njegovo oznanilo osvobaja strahu, da bi zgrešili pot.

   Spreobrnjenje pomeni spoznati tisto pravo bistvo, ki je skrito našim očem. Jezus je tako govoril o resničnosti sveta, da je Bog zasijal povsod. V prilikah je naš svet postavil v pravi odnos do Boga, saj spreobrniti se pomeni na vsakem koraku računati na to, da nam je Bog blizu, da nas nagovarja in v nas deluje.

   »Spremeniti se pomeni vaditi Jezusov pogled, da v vsem, s čimer se srečujem, prepoznam Boga, ki mi govori po srečanju z nekim človekom, po srečni izkušnji, po nesreči, uspehu ali neuspehu, po mojih mislih in besedah, ki mi jih govorijo drugi,« pravi pater Grün.

   https://www.druzina.si/clanek/spreobrnite-se-in-boste-ziveli

   Odgovori
3. Miro says:

   16. decembra, 2021 at 19:38

   RAZMIŠLJANJE NADŠKOFA MSGR. STANISLAVA ZORETA PRED BOŽIČEM: 16. DECEMBER

   https://www.youtube.com/watch?v=nSkMPl-sbHE

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
4. Miro says:

   16. decembra, 2021 at 17:55

   »MED ROJENIMI OD ŽENÁ NI VEČJEGA OD JANEZA KRSTNIKA, VENDAR JE NAJMANJŠI V BOŽJEM KRALJESTVU VEČJI OD NJEGA« – BOGOSLUŽJE NAS V TEH DNEH VABI K PREMIŠLJEVANJU O POSLANSTVU JANEZA KRSTNIKA, KI JE ŽIVEL V PUŠČAVI, PRIDIGAL IN KRŠČEVAL

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,24-30)

   Ko sta Janezova poslanca odšla, je začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, taki, ki se sijajno oblačijo in razkošno živijo, bivajo v kraljevskih palačah. Kaj ste torej šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je, o katerem je pisano: Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Povem vam: Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v Božjem kraljestvu večji od njega.« Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom. Farizeji in učitelji postave pa so se uprli namenu, ki ga je imel Bog z njimi, kajti niso se mu dali krstiti.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C24-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Bogoslužje nas v teh dneh vabi k premišljevanju o poslanstvu Janeza Krstnika, ki je živel v puščavi, pridigal in krščeval. Njegova veličina pa je bila vidna tudi v njegovem pridiganju, ki je bilo močno. Farizejem, učiteljem postave, duhovnikom je govoril tudi grde stvari. Preprosto jih je imenoval ‘gadja zalega’. Ni jim govoril v odtenkih, saj so se mu približali, da bi nadzirali. Tvegal je življenje, toda bil je zvest. Kasneje je Herodu v obraz dejal: ‘Prešuštnik, ni ti dovoljeno živeti tako! Prešuštnik!’ Zanesljivo je, da če bi nek župnik danes med nedeljsko pridigo dejal, da so med prisotnimi ‘gadja zalega’ in mnogi prešuštniki, bi škof prejel pisma z zahtevami, naj tistega župnika pošlje proč, saj žali. Janez Krstnik je žalil. Zakaj? Zaradi zvestobe svoji poklicanosti in resnici.

   Pa vendar je bil Janez Krstnik z ljudmi razumevajoč. Cestninarjem, ki so bili javni grešniki, saj so izkoriščali ljudstvo, je govoril, naj ne zahtevajo več od tistega, kar je bilo pravično. Začel je z malim. Potem bomo videli. In jih je krščeval: Najprej ta korak.

   Janez Krstnik je bil pastir, ki je razumel situacijo ljudi in jim je pomagal iti naprej z Gospodom. Bil pa je tudi edini med preroki, ki mu je bila dana milost, da je lahko pokazal Jezusa.

   Četudi je bil velik, močan in gotov v svoji poklicanosti, pa je tudi on imel ‘temne trenutke’ in svoje dvome. Ko je bil v ječi, je začel dvomiti, čeprav je prej krstil Jezusa, kajti ni bil Zveličar, kakor si ga je predstavljal. Tako je dva svoja učenca poslal, da bi ga vprašala, če je zares On Mesija. Jezus je njegovo predstavo popravil z jasnim odgovorom. Naročil jima je, naj Janezu povesta, da slepi ponovno vidijo, gluhi slišijo in mrtvi oživljajo.

   Veliki si lahko dovolijo dvomiti prav zato, ker so veliki. Veličina Janeza, velikega, poslednjega v tisti vrsti vernikov, ki se je začela z Abrahamom, tistega, ki oznanja spreobrnjenje, tistega, ki ne uporablja polovičarskih besed, da bi obsodil vzvišene, je torej tudi v tem, da mu je na koncu življenja dopuščeno podvomiti. To je program krščanskega življenja.

   Prvi korak je stvari govoriti z resnico in od ljudi sprejeti tisto, kar lahko dajo. Prosimo Janeza za milost apostolskega poguma, da bi stvari vedno govorili z resnico; apostolske ljubezni, da bi ljudi sprejeli z malim, ki ga lahko dajo – prvi korak. Preostalo bo naredil Bog. In tudi za milost dvoma. Pogosto, morda na koncu življenja, se nekdo lahko vpraša: ‘Toda ali je res vse tisto, kar sem verjel, ali je le fantazija?’ To je skušnjava proti veri, proti Gospodu. Naj nam veliki Janez, ki je najmanjši v nebeškem kraljestvu in je zato velik, pomaga na tej poti po Gospodovih sledeh.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
5. Miro says:

   16. decembra, 2021 at 13:57

   ČUDOVITA SIMBOLIKA BOŽIČNE DEVETDNEVNICE (Aleteia)

   Cerkev pozna različne dobe, ki pomenijo poseben mejnik ali obdobje: osmino, ki pomeni osemdnevno praznovanje praznika (božiča in velike noči), tridnevnice in devetdnevnice, ki nas na poseben način pripravljajo na določene praznike. Med temi ima posebno mesto božična devetdnevnica.

   Največkrat med nami nastane nekoliko zmede okoli vprašanja, kdaj se božična devetdnevnica sploh začne. Po Rimskem misalu in drugih bogoslužnih knjigah se božična devetdnevnica začne 17. decembra in sklene 24. decembra, ko zvečer več ne obhajamo devetdnevnice, ampak s prvimi večernicami in mašo svetega večera že vstopimo v božično praznovanje.

   A to še vedno pomeni le sedem dni. Da pa bi čas priprave na božič kar najbolje izkoristili, se večinoma devetdnevnica začne že 16. decembra. Izraz devetdnevnica je tako torej predvsem simboličnega pomena in ne pomeni časovnega okvirja.

   O obhajanju devetdnevnice več na:

   https://si.aleteia.org/2021/12/16/cudovita-simbolika-bozicne-devetdnevnice/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
   • Miro says:

     16. decembra, 2021 at 14:18

     MOLITE TA PSALM, DA BOSTE SVOJE SRCE PRIPRAVILI NA BOŽIČ – PSALM 40 VAM LAHKO POMAGA GLOBLJE VSTOPATI V ADVENTNI ČAS (Aleteia)

     Odlomek iz psalma 40 naj postane vaša vsakodnevna molitev med adventom.

     Trdno sem upal v Gospoda, pa se je sklonil k meni
     in uslišal moje klicanje. Potegnil me je iz pogubne jame,
     iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo,
     utrdil moje korake. Dal mi je v usta novo pesem, hvalnico
     našemu Bogu. Mnogi bodo videli in se bali, zaupali bodo
     v Gospoda. Blagovoli me, Gospod, rešiti, Gospod, hiti
     mi pomagat. Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj,
     tisti, ki mi strežejo po življenju, da bi mi ga vzeli; naj se
     umaknejo, naj bodo zasramovani, katerim je všeč moja
     nesreča. Naj osupnejo, ko bodo za petami lastni sramoti,
     kateri mi pravijo: “Aha, aha!” Naj se radujejo, naj se
     veselijo v tebi vsi, ki te iščejo. Naj vedno govorijo: “Velik
     je Gospod”, kateri ljubijo tvojo pomoč. Jaz pa sem nesrečen
     in reven, a Gospod misli name. Ti si moja pomoč in moj
     osvoboditelj, moj Bog, nikar se ne mudi.

     https://si.aleteia.org/2019/12/16/molite-ta-psalm-da-boste-svoje-srce-pripravili-na-bozic/

     Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

     Odgovori
6. Hvala says:

   16. decembra, 2021 at 11:25

   RAZMIŠLJANJE…….

   Čudoviti je gledati in se veseliti ob DOBROTI, KI JO DELI BOG PREKO LJUDI- TUDI DOBRODELNE AKCIJE, posebno sedaj v tem času. Marsikatera solza je obrisana in upanje se ponovno rodi v človeku.

   VENDAR TO NI KONČNA REŠITEV za človeka, družine, družbe….

   Kot že rečeno velikokrat, se noben dogodek v življenju ne zgodi slučajno. Bog je Alfa in Omega, začetek in konec.

   Bog je rekel po preroku Izaiju: Naj spoznajo od sončnega vzhoda in zahoda,
   da ni nobenega razen mene,
   jaz sem Gospod in drugega ni.
   7 Delam svetlobo in ustvarjam temo,
   narejam mir in ustvarjam gorje,
   jaz, Gospod, delam vse to (Iz, 45, 6-7)

   Pa poglejmo: Včasih se nekaj dogaja dolga leta, ali pa pride nenadoma neka stiska, ki po človeško gledano mogoče ne vemo zakaj se dogaja.

   Naj opišem primer, takih primerov je na milijone po svetu. Posameznik ali družina zapade v finančno stisko. Od zunaj gledano je družina pridna, delavna, vendar je prišlo do težkih, nevzdržnih razmer. Ljudje pridejo in pomagajo, solze so obrisane, zopet pride do veselja in človek ne trpi več toliko kot prej. ČUDOVITA POMOČ.

   Vendar to je en del pomoči, POMOČ V TELESNIH IN ZEMELJSKIH POTREBAH. Ko akcija mine, človek zopet ne najde izhoda iz labirinta stiske. Sprašuje se lahko s tistim stalnim ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ?

   Gospod pa želi, da se posameznik, ali družina, ali pa skupnost OBRNE NA NJEGA ZA IZVOR PROBLEMOV IN STISK. GOSPOD ŽELI NEKAJ POVEDATI, POKAZATI, KAJ JE POTREBNO UREDITI. Ne mislim sedaj samo na delo za dnevni in celoletni zaslužek, tu je povsem nekaj drugega. Lahko dobi posameznik zaposlitev , vse vrste finančnih pomoči -lahko vsak dan nekdo pošilja denar, še vedno ni rešena, NI ŠE ODKRITA KORENINA oz. IZVOR TEGA PROBLEMA oz. STISKE.

   IZVOR STISKE oz. NJENE KORENINE ODKRIJE SVETI DUH. VČASIH POKAŽE IZVOR PROBLEMOV, KI IZHAJAJO OD PREDNIKOV IN OSEBNIH GREHOV. IZVOR JE TUDI PREKLETSTVO.

   Gospod želi in tudi lahko izbere v družini človeka, ki bo sledil Njegovemu nauku in stisko z Božjo pomočjo rešil v odrešitev cele družine in sorodnikov ali pa drugih ljudi.

   Ko gre nekdo na molitve za osvoboditve , Sveti Duh pokaže IZVOR-KORENINO PROBLEMA.
   Sveti Duh lahko razkriva IZVOR _KORENINO tudi na druge načine, kajti pri Bogu je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče.

   BOG IZBIRA RAZLIČNE POTI, DA ČLOVEKA PRIPELJE DO REŠITVE.

   Ko je odkrita korenina težav, pa je potrebno ITI SKUPAJ Z JEZUSOM NA POT SPREOBRNJENJA. V knjigi Blagoslov ali
   prekletstvo , sami lahko izberete, so opisani postopki, ki vodijo NA POT SPREOBRNJENJA in primeri takih ljudi, oz, dogodkov, ki sem jih navedla.

   V življenju velikokrat počnemo narobe, če se seveda sami odločamo brez Boga. Narobe počnemo, to je, da “zdravimo” oz. odpravljamo simptome, ne odpravljamo pa GLAVNEGA VZROKA ZA NASTALO STANJE.

   Gospod za vsako situacijo v življenju , ki nastane nam želi nekaj pokazati, povedati, razjasniti, želi, da se “zagrizemo” V PROBLEM STISK, JIH Z NJIM REŠUJEMO, ne pa samo lajšamo znake teh stisk.

   Vidite, TO JE BISTVO ŽIVLJENJA. SAMO POMOČ -finančna ali drugačna – NE BO REŠILA STISKE, KI JE POMEMBNA ZA BOŽJO SLAVO IN ZVELIČANJE VSEH TEH LJUDI. TO JE BISTVO, TO JE JEDRO ŽIVLJENJA , KI S PRAVILNIM REŠEVANJEM IN HOJO PO POTI SPREOBRNENJA SKUPAJ Z GOSPODOM, PRIPELJE V ZVELIČANJE TE LJUDI, DRUŽINE, SKUPNOSTI itd…,

   Koliko ljudi po svetu je recimo finančno zelo dobro stoječih, pridejo na “ZELENO VEJO” kot temu rečemo, vendar komaj živijo. NEPRESTANO JIH NEKAJ TLAČI, SO POTRTEGA DUHA , NE MOREJO ŽIVETI.

   Če raste na vrtu lepa roža, zraven nje pa pa se je razrasel velik osat, ki jo pika z bodicami, jemlje prostor in življenjski sok, da ne more sama uspevati, kaj bomo naredili? ČE BOMO OSAT REZALI IN GA METALI V SMETI, NISMO REŠILI ROŽE. TREBA JE IZPULITI KORENINO, KI NE PUSTI, DA ROŽA ŽIVI.

   V ŽIVLJENJU SE JE POTREBNO SOOČITI Z RESNICO NAJ BO ŠE TAKO TEŽKA, DRUGAČE NE MORE PRITI DO OZDRAVLJENJA IN OSVOBODITVE. TO JE JEZUS LEPO POVEDAL. REKEL JE: “JAZ SEM POT , RESNICA IN ŽIVLJENJE”.

   Tak postopek velja za vse vrste stisk, ki jih imamo ljudje na svetu. ČE NE VESTE, KAJ JE VZROK, PROSITE JEZUSA IN MARIJO, DA TO POKAŽE, MOLITE ZA TO, PA NAJ TRAJA VEČ LET, oz. dokler GOSPOD ODLOČI, DA JE ČAS PO NJEGOVO, DA RAZKRIJE IZVOR. POTREBNO JE BITI VZTRAJEN, NE PA OMAHOVATI IN GOVORITI, TAKO PAČ JE. TO NI RES!. ZAKAJ IMAMO ODREŠENIKA, KI JE PLAČAL TAKO VISOKO CENO ZA NAŠO REŠITEV, TO JE ZA ZEMELJSKE POTREBE IN ZA VEČNO ŽIVLJENJE, NE SMRT.

   Odgovori
   • Hvala says:

     16. decembra, 2021 at 13:33

     Naj še dodam: Dve najbolj kruti rani, ki nam jo prinese naša krivda, sta sram in zavrženost. Obe sta zadeli Jezusa, ko je visel na križu. SRAMOTA, KI JO JE TRPEL JEZUS NA KRIŽUI, JE ODPRLA POT VSEM, KI ZAUPAJO VANJ, DA SO OSVOBOJENI SVOJEGA LASTNEGA SRAMU.

     Gospodu prepustimo vse dogodke, stiske itd, pustimo tudi tisto, kar mora ostati skrivnost, Jezus bo vse razkril, ko se bomo na onem svetu srečali z Njim.

     Odgovori
7. Miro says:

   16. decembra, 2021 at 8:40

   KATEHEZA O SV. JOŽEFU: USTVARIMO PROSTORE TIŠINE, KJER GOVORI SVETI DUH

   »Sveti Jožef, mož tišine« se je glasil naslov kateheze, ki jo je papež Frančišek imel med splošno avdienco v sredo, 15. decembra. Tudi tokrat je potekala v vatikanski dvorani Pavla VI. (poročilo Andreje Červek)

   Četrta kateheza o svetem Jožefu je bila namenjena njegovi tišini. Papež je povabil, naj v sebi gojimo prostore tišine, da bomo lahko zaslišali Božji glas, besedo Svetega Duha, ki prinaša Jezusa. Brez tišine namreč zboli naše govorjenje in tako pride do obrekovanja. Pri tem nam je zgled sveti Jožef: njegova tišina ni nemost, ni molčečnost; je tišina, ki je polna poslušanja, je dejavna tišina, ki razkriva njegovo veliko notranjost.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Jak 3,2.5.10

   »Moji bratje […] Če pa kdo ne greši z besedo, je popoln človek, zmožen obrzdati vse svoje telo. […] Tako tudi jezik: majhen ud je, pa se baha z velikimi rečmi. Glejte, kako majhen je ogenj, pa kako velik gozd zažge! Iz istih ust prihajata blagoslov in kletev. To se, moji bratje, ne sme tako dogajati.«

   Nadaljujemo naše razmišljanje o svetem Jožefu. Potem ko sem predstavil okolje, v katerem je živel, njegovo vlogo v zgodovini odrešenja in to, da je bil pravičen in Marijin mož, bi danes rad obravnaval še en pomemben vidik njegove osebnosti: tišino. Danes je velikokrat potrebna tišina. Tišina je pomembna. Ganejo me besede iz Knjige modrosti: »Ko je noč bila v najgloblji tišini, je tvoja Beseda prišla na zemljo«. V trenutku največje tišine se je razodel Bog. Pomembno je razmišljati o tišini v tej dobi, v kateri se zdi, da tišina nima posebne vrednosti ( iz uvodnega razmišljanja papeža Frančiška).

   Celotna kateheza svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/kateheza-o-sv-jozefu-ustvarimo-prostore-tisine-kjer-govori-sv.html

   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

   Odgovori
8. Miro says:

   16. decembra, 2021 at 7:46

   VEST JE TISTO NOTRANJE SVETIŠČE V ČLOVEKU, KJER POSAMEZNIK NA SVOJ OSEBEN IN POSEBEN NAČIN DOZNA IN SPOZNA NRAVNO OBVEZNOST, MIMO KATERE NE MORE NIHČE

   – Kjer se v družbi kažejo znaki propadanja in razkrajanja, je to znamenje, da propada osebna odgovornost. Globlji vzrok za tako žalosten in usoden pojav pa je pomanjkanje čuta za človeške in etične vrednote.

   – Vest je tisto notranje svetišče v človeku, kjer posameznik na svoj oseben in poseben način dozna in spozna nravno obveznost, mimo katere ne more nihče.

   – Šele ko pride v pogovoru do veljave tudi odgovor v tej ali oni obliki, v potrditvi ali zanikanju, v sprejemanju ali zavračanju, imajo besede in govor med ljudmi svoj pravi pomen.

   – Življenje je največja dobrina. Vera nam pravi, da nas je ustvaril Bog in da je gospodar življenja. Njemu bo vsak človek dajal obračun in prejel plačilo. Vsak bo moral odgovarjati, kaj je naredil s svojim življenjem in kaj je dobrega storil drugim.

   – Človek brez odgovornosti škoduje sebi in družbi, družba brez jasne osebne odgovornosti vsakega posameznika mora nujno propasti.

   – Vera, upanje in ljubezen so trije temeljni božji darovi, življenje po veri, iz upanja in v ljubezni so tri glavne nravne dolžnosti. Vse drugo je le njihova razlaga in aplikacija.

   Misli nadškofa Alojzija Šuštarja, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   15. decembra, 2021 at 19:11

   DANES SE SPOMINJAMO DRINSKIH MUČENK, KI SO VERO IN LJUBEZEN DO KRISTUSA IZPRIČALE Z MUČENIŠKO SMRTJO

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2572-drinske-mucenke

   Blažene drinske mučenke, prosite za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     15. decembra, 2021 at 19:18

     P. VILJEM LOVŠE O POMENU DRINSKIH MUČENK ZA NAS:

     »Lahko so nam spodbuda, da je vredno, da Bog da moč, da Bog potem tudi velike stvari naredi prav po tem, kar se danes, v današnjem svetu zdi brez veze in neumno. Prav ta zastonjskost, podarjenost v drobnih stvareh – to je bilo njihovo življenje. In jasno, dopolnitev je bil pa trenutek, ko so umrle, ko so se branile pred tem, da bi bile posiljene in so skočile z drugega nadstropja na tla in so jih potem z noži dokončali. Taka smrt je dar. Ampak za to smrt je portrebno predvsem vsakodnevno življenje: ljubezen do Boga; veselje, da sem tukaj in da lahko svoje življenje podelim z drugimi.«

     https://radio.ognjisce.si/sl/245/oddaje/34167/80-let-od-zverinskega-pokola-redovnic-v-nedeljo-prvo-skofijsko-praznovanje-drinskih-mucenk.htm

     Blažene drinske mučenke, prosite za nas!

     Odgovori
10. Miro says:

    15. decembra, 2021 at 13:38

    JANEZ NI ČISTO GOTOV ALI JE TA TISTI, KI MORA PRITI – JEZUS DAJE ODGOVOR, KI JE ZAVIT V GLOBOKO, A SKRITO MISEL: SLEPI SPREGLEDUJEJO, HROMI HODIJO, GOBAVI SE OČIŠČUJEJO … – ČAS PRIČAKOVANJA JE ČAS SREČANJA Z NAŠO PRAZNINO, NEIZPOLNJENOSTJO – PRISLUHNIMO PRAZNINI, ODKRIJMO NAJGLOBLJA HREPENENJA, PA BOMO V NJIH NAŠLI LUČ, ZAŽIVELI BOLJ POLNO IN ZASIJALI V LUČI BOŽJEGA OTROŠTVA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,18-23)

    Janezu so njegovi učenci pripovedovali o vsem tem; Janez pa je poklical k sebi dva izmed njih ter ju poslal h Gospodu z vprašanjem: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Ko sta moža prišla k Jezusu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi z vprašanjem: ›Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?‹« Prav tisti čas je Jezus veliko ljudi ozdravil bolezni, nadlog in zlih duhov ter milostno naklonil mnogim slepim, da so videli. Odgovoril jima je: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C18-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ali je to to, ali naj čakamo kaj drugega, se lahko tudi danes vprašamo, V času, ki nas zasipa z voščili, reklamami in vabili k nakupom in pojedinam, se sprašujem, kako je vse to mogoče. Advent je kljub koroni postal čas reklam. Zakaj? Kako je mogoče najgloblje sporočilo za človeka spremeniti v najbolj poplitven čas, čas zapravljanja in izživljanja. Na čem lahko zraste kaj takega? Iz globine se to ni moglo roditi. Raste iz nečesa, kar je skupno globokemu pričakovanju in zapravljanju. Reklame so lahko učinkovite, ker legajo na rodovitna tla adventnega časa. Kaj so ta tla? Hrepenenja, želje, upanje na nekaj lepšega, boljšega, popolnejšega. Upanje, da bomo našli nekaj, kar nas bo izpolnilo. Še globlje, še bolj v ozadju tega norenja je pravzaprav praznina, neizpolnjenost.

    Praznino in neizpolnjenost je človek vedno poznal. Že Adam in Eva sta, kljub temu, da jima je bilo dano vse, razen drevesa v sredini raja, čutila neizpolnjenost. Hotela sta še več. Neizpolnjenost rodi hrepenenje. Hrepenenja pa lahko vodijo v eno ali drugo smer. Trgovina je danes prevzela vlogo prvega tolažnika. Vse nam ponuja in množica zavedena teka iz trgovine v trgovino, od reklame do reklame, da bi našla tisto, kar ji manjka.

    Nič novega! Včasih praznino zapolnijo tudi preroki. Tako je bil Janez Krstnik odličen ‘oglaševalec’ nečesa novega. Malo čuden, pa vendar, senzacionalen. Za njim je prišel Kristus. Janez ni čisto gotov ali je ta tisti, ki mora priti. Jezus daje odgovor, ki je zavit v globoko, a skrito misel: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo … A opozarja! To je le zunanje znamenje notranjega delovanja. Zato spregovori o svojem predhodniku. Ko govori o Janezu, govori tudi o sebi. Kakor lahko hlepite po senzaciji Janeza Krstnika po njegovem senzacionalnem videzu, a ostajate prazni, tako lahko hlepite tudi po mojih čudežih. Kot bi Jezus hotel reči: Poznam vaša hrepenenja, vašo praznino. Radi bi jo zapolnili z nečem izvirnim, nečem novim, zanimivim. A pozor, če se ne boste zazrli v globine, boste ostali prazni. Pričakovanje mora seči globoko, če hoče najti resničen odgovor, če hoče najti pravi mir.

    Čas pričakovanja torej, je čas srečanja z našo praznino, neizpolnjenostjo. Vzemimo si čas in premišljujmo, o čem nam naša neizpolnjenost govori. Po čem hrepenimo, kaj iščemo.

    Nakupi, hrup in praznovanja v preobilju nas ne bodo potešila. Utripajoče luči nam le jemljejo pogled, naglica nas izčrpava, da se nikamor ne premaknemo, užitki mažejo naše duše …

    Prisluhnimo praznini, odkrijmo najgloblja hrepenenja, pa bomo v njih našli luč, zaživeli bolj polno in zasijali v luči božjega otroštva. Ne ustrašimo se bolečine, ne bežimo pred naporom, ki ga zahtevajo hrepenenja. Ne iščimo nadomestkov! Ustavimo se v hrepenenjih in vztrajajmo v iskrenem iskanju. Prepričan sem, da je vsakemu znan odgovor: On je, ki mora priti. Naredimo vse, da bi se srečali z Njim!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori