Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   20. decembra, 2021 at 19:32

   NAPOVED JEZUSOVEGA ROJSTVA – MARIJA NE BI BILA PRVA KRALJICA V ČEDNOSTI (V KREPOSTI), ČE SE ZA KREPOST NE BI TRUDILA S TEM, DA JE STALNO PREMAGOVALA SKUŠNJAVE – DA JE IZPOLNILA VSE, KAR JI BOG ZAPOVEDUJE, JE MORALA SPREJEMATI VSO TEŽO ŽIVLJENJA KOT POT V NOVO ŽIVLJENJE, KI SE JI JE ODKRIVALO KORAK ZA KORAKOM!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,26-38)

   V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C26-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Danes mi zaradi evangelija odzvanja verz iz adventne pesmi, ki pravi:

   »Angel počasti devico,

   prvo v čednosti kraljico,

   vse izpolni nje srce, kar Gospod ji zapove.«

   Angela k Mariji ne bi bilo, če ne bi stalno dvigala pogleda od minljivega k večnemu.

   Marija ne bi bila prva kraljica v čednosti (v kreposti), če se za krepost ne bi trudila s tem, da je stalno premagovala skušnjave. Naivno bi bilo misliti, da jih ni imela, če jim je bil podvržen tudi sam Božji Sin.

   Da je izpolnila vse, kar ji Bog zapoveduje, je morala sprejemati vso težo življenja kot pot v novo življenje, ki se ji je odkrivalo korak za korakom.

   Tokrat me je v evangeljskem poročilu o angelovem oznanjenju Mariji najbolj pritegnilo to, da se je Marija vznemirila zaradi nenavadnega pozdrava, s katerim jo je počastil angel, očitno pa nič posebno zaradi samega angelovega obiska. To mi daje slutiti, da se je bila Marija navajena na tako oseben način pogovarjati z Bogom. Kako naravno, v ponižnosti in z vso odgovornostjo sprejme Božji načrt za njeno življenje, tudi če je drugačen, kot si ga je predstavljala sama. Ne boji se postavljati vprašanj tam, kjer stvari ne razume, šele tako je lahko njen pristanek svoboden. S strani Boga ima zagotovilo, da se ji ni treba bati, ker bo z njo moč Najvišjega. Tako okrepljena lahko izgovori svoj »ZGODI SE«, ki ga je v isti moči skozi vse svoje življenje še neštetokrat ponovila. »In angel je šel od nje.«

   V Nazaretu je spet vse, kot je bilo. Življenje teče v svojem ritmu naprej in vendar za Marijo ni več tako, kot je bilo prej… Srečanje z Bogom, dotik milosti, podobno kot je Marijo, zaznamuje tudi nas. Nekaj se bistveno spremeni, čeprav je na zunaj vse kot prej. Božja beseda, ki je spočeta v srcu, raste počasi in prinaša s seboj sadove – tipično materinske: prebuja nežnost, pozornost, milino, željo po tišini, po varovanju tega notranjega zaklada tudi za ceno velikih žrtev ter hrepenenje da bi lahko ta zaklad delili tudi z drugimi…

   Marija, uči nas čuječnosti, da bo lahko tudi naše življenje vedno bolj pričevanje Zanj, ki si ga ob angelovem oznanjenju v tišini nepoznanega Nazareta spočela, v božični noči pa v hladu in negostoljubnosti Betlehema povila v plenice in položila v jasli med vola in osla, ker pri ljudeh zanj ni bilo prostora…

   V teh dneh želim vsem obilo blagoslova in miru v strmenju nad skrivnostjo učlovečenja!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
2. Hvala says:

   20. decembra, 2021 at 16:57

   “ČE BOG NE POZDRAVI RAN, NOBEN ČLOVEK, NOBEN TERAPEVT TEGA NE POZDRAVI. OZDRAVI LAHKO SAMO JEZUS”

   Poznal sem, da je ta stvar res večja od tebe, da to ni nekaj, kar bi lahko jaz z neko svojo močjo, pametjo, modrostjo ali znanjem rešil”
   Zavod ŽIV!M letos praznuje 10. leto svojega delovanja. V zavodu pomagajo družinam v stiski, ženskam v krizni nosečnosti, ženskam, ki se soočajo z nenačrtovano nosečnostjo, in staršem, ki trpijo zaradi izgube otroka.

   KatarinaNzobandora je že od majhnega čutila, da ima Bog z njo nek načrt. Leta 2009 je začutila, da je to področje splava, ki pa ji je bilo takrat tuje. “Takrat sem bila noseča in v mojih mislih je bilo le: ‘Jaz bom zdaj rodila in ko bo enkrat prišel čas, bom na tem področju nekaj naredila.’” Nakar se je Žan pri devetih mesecih rodil mrtev. “Takrat se je zame začelo zelo težko in dolgotrajno žalovanje.”

   Pozneje je zanosila še enkrat, rodila dvojčke in po tistem porodu je začutila, da je zares prišel čas, da vstopi v poslanstvo, ki ji ga je namenil Bog.

   endar pa se tega ni lotila sama. Močno podporo ji pri tem nudi mož Marko. “Takrat sva se z Markom pogovorila, kaj pomeni, če greva v to, kaj to pomeni za oba. Tako sva v to zgodbo stopila zavestno in leta 2011 je nastal Zavod ŽIV!M.”

   Od prodaje izdelkov, s katerimi ste širili zavest o lepoti življenja, se je vaša dejavnost razširila tudi na predavanja, izobraževanja, založništvo, vse do prvega nosečniškega centra v Sloveniji. Če se ozrete nazaj, katerega mejnika ste se najbolj razveselili?
   Katarina: Na začetku sem bila jaz in ideja, da bi nekaj moralo nastati. Prvi mejniki so zagotovo bili povezovanje z enakomislečimi, kjer sem črpala navdih in znanje, potem prvi prostori, kjer smo bili lahko nastanjeni, in vedno močnejše Markovo vključevanje, saj je bila sprva njegova vloga bolj varstvo otrok. Ko pa so malo zrastli, sva zares lahko oba skupaj začela stopati po tej poti. Ena pomembnejših odločitev je bila pustiti službo in se popolnoma predati poslanstvu. ( V celoti članek v prilogi)

   https://si.aleteia.org/2021/12/19/ce-bog-ne-pozdravi-ran-noben-clovek-noben-terapevt-tega-ne-pozdravi-ozdravi-lahko-samo-jezus/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, tudi sama vedno ponavljam, ČE BOG NE OZDRAVI RAN, ČE BOG NE DA TEGA ALI ONEGA, ČE BOG …..GA NI ZDRAVNIKA, TERAPEVTA , GA NI ČLOVEKA, KI BI TI LAHKO POMAGAL. KADAR BOG ZAPRE ENA VRATA, JIH NE ODPRE NIHČE NA SVETU IN KADAR BOG ODPRE VRATA JIH NIHČE NA SVETU NE ZAPRE.

   Zato je potrebno najprej BOGU IZROČITI SITUACIJO, RANE, STISKE, POTEM PA GA POČAKATI, DA POKAŽE H KOMU JE PO NJEGOVI PRESOJI POTREBNO ODITI NA ZDRAVLJENJE ALI PA NE ODITI.

   Lahko nekdo po celem svetu išče in leta ter hodi od enega terapevta do drugega; leta in leta in desetletja. NIČ NE POMAGA, TA PRVA JE ODLOČITEV BOGA, ON JE ALFA IN OMEGA! VAŽNO JE KAR PRAVI BOG, KAM BOŠ ŠEL? KAM TE BO ON POSLAL, ČE TE BO POSLAL!

   Odgovori
   • Hvala says:

     20. decembra, 2021 at 17:03

     Iskanje zdravljenja po drugi poti je iskanje s človeško miselnostjo, ne Božjo.

     Odgovori
     • Hvala says:

       20. decembra, 2021 at 17:13

       Že zelo dolgo časa navajam podobne stavke. Zopet sem napisala, da je treba počakati Boga, da te bo usmeril , saj je vendar ON BOG.

       To potrjujem tudi iz svojega osebnega primera stiske, kajti sama nisem niti vedela h komu naj grem, zato tudi nisem šla nikamor! ZAKAJ BI ŠLA SAMA NEKAJ ISKAT V ŽIVLJENJU, ČE NE VEM, ČE SEM ŽIVEMU BOGU IZROČILA SVOJ PRIMER? ALI NE ODLOČA BOG, MAR NAJ SAMA IŠČEM, ČE NE VEM? POČAKATI, ČE JE POTREBNO LETA, PA NAJ BODO LETA, SAJ BOG ODLOČA NE MI!. Moj primer je na drugačni osnovi, kot je navedena tukaj.

       Vidite, KDAJ LAHKO ČLOVEK RES POPOLNOMA ZAUPA BOGU? POPOLNOMA MU ZAUPA TAKRAT, KO NIMA SAM NOBENEGA IZHODA, KO SE PREPUSTI NJEMU, KAR BI SE MORALI VSI, PREPUSTITI SE SAMEMU ŽIVEMU BOGU! TAKO JE NAREDIL TUDI JEZUS!

       Odgovori
       • Hvala says:

         20. decembra, 2021 at 17:30

         Sveta Marija je rekla: “GLEJ DEKLA SEM GOSPODOVA, ZGODI SE MI PO TVOJI VOLJI”.

         Odgovori
         • Miro says:

           20. decembra, 2021 at 19:53

           Vse pomisleke, bojazni, negotovosti, iskanja, hrepenenja … z močno vero in zaupanjem izročimo v roke Preblažene Device Marije, ki nas vodi k Odrešeniku Jezusu, in molimo:

           Angel Gospodov je oznanil Mariji
           – in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija …

           Glej dekla sem Gospodova
           – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija …

           In Beseda je človek postala
           – in med nami prebivala. Zdrava Marija …

           Prosi za nas sveta božja porodnica.
           – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.

           Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

           Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
3. Miro says:

   20. decembra, 2021 at 15:46

   MLADA REDOVNICA: »ČUTILA SEM, DA BOG DELA VELIKE STVARI. SAMA SI NE BI IZMISLILA TAKE ŽIVLJENJSKE ZGODBE« – »TREBA JE ZAUPATI BOGU, DA JE ON TISTI, KI VODI NAŠA ŽIVLJENJA PO POTI SREČE« (Aleteia)

   S. Iva Horvat je po duši naravoslovka, ki jo zanima vse, kar je povezano s človekom in naravo, hkrati pa seveda z Bogom. Že od malega ima zelo rada šport, ki jo sprošča. Bolj adrenalinski je, boljše je, pravi. Poleg tega rada tudi bere. V zadnjem času jo je navdušila knjiga o misijonarju patru Mihu Drevenšku.

   FRANČIŠEK ASIŠKI IN MISIJONI

   Odraščala je v družini s tremi otroki, ki je bila zelo dejavna v domači minoritski župniji Videm pri Ptuju. Od majhnega ji je bil blizu sveti Frančišek Asiški, poleg tega pa je imela željo, da bi šla nekoč v misijone. “Ti dve stvari sta mi vedno dajali veselje.” Na nekem taboru za otroke, kjer je bila animatorka, se je prvič srečala s sestrami frančiškankami Marijinimi misijonarkami. “Do takrat si nikoli nisem predstavljala, da bi bila jaz sestra. Tisto srečanje pa me je tako prevzelo – da Bog ve, kaj jaz nosim v srcu, da mi pravi, da je to pot zame, tudi če se mi zdi neznana: ‘Četudi ne veš, kam greš, to sem jaz pripravil zate, zaupaj mi.’”

   Začutila je, da je morda bolj kot družinsko življenje njena prihodnost redovništvo. Sklenila je, da najprej dokonča študij biotehnologije in nato poišče svojo pot. “Vedela sem, da ne bom mirna, če ne naredim tega koraka in se prepustim, da sploh vidim, ali je to dobra odločitev zame. Čutila sem, da Bog dela velike stvari. Sama si ne bi izmislila take življenjske zgodbe.”

   Več o zanimivi življenjski poti s. Ive Horvat na:

   https://si.aleteia.org/2021/12/20/mlada-redovnica-cutila-sem-da-bog-dela-velike-stvari-sama-si-ne-bi-izmislila-take-zivljenjske-zgodbe/

   Odgovori
4. Miro says:

   20. decembra, 2021 at 11:42

   PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKO MOLITVIJO O DVEH GLAGOLIH: VSTATI IN URNO HODITI – NAJ NAS BOŽJA MATI PRIME ZA ROKO, NAJ NAM POMAGA VSTATI IN URNO HODITI PROTI BOŽIČU! (nedelja, 19. december 2021)

   »Ko je prejela angelovo oznanilo, Devica ni ostala doma, da bi premislila, kaj se je zgodilo in razmislila o problemih in nepredvidljivostih, ki jih prav gotovo ne bo malo, ker revica ne bi vedela, kaj storiti z to novico, saj jo s kulturo tistega časa ni razumela. Nasprotno, najprej pomisli na tistega, ki potrebuje pomoč. Namesto da bi bila sklonjena nad svojimi problemi, misli na tiste, ki potrebujejo pomoč, misli torej na Elizabeto svojo sorodnico, ki je že ostarela in noseča, kar je nekaj nenavadnega in čudežnega. Marija se z velikodušnostjo odpravi na pot, ne da bi se pustila prestrašiti nevšečnostim poti, saj je tako odgovorila na notranjo težnjo, ki jo kliče, naj ji bo blizu in ji pomaga. Dolga pot je. Kilometri in kilometri in ni bilo avtobusa, ki bi šel tja. Morala je iti peš. Ona gre ven, da bi pomagala ter podelila svoje veselje. Marija Elizabeti podari Jezusovo veselje. Veselje, ki ga je nosila v srcu in v maternici. Gre k njej in razglasi svoja občutja. To izlitje občutij je prešlo v molitev, v Magnifikat, ki ga vsi poznamo. Marija, kakor pravi besedilo, je »vstala in hitro šla« (v. 39).

   Vstala je in šla. Na zadnjem delu adventne poti se pustimo voditi tema dvema glagoloma. Vstati in urno hoditi, sta dve gibanji, ki ju je storila Marija in ki vabi tudi nas, da to storimo pred Božičem. Najprej vstati. Po oznanilu angela se za Devico kaže težko obdobje, saj jo njena nenadejana nosečnost izpostavlja nerazumevanjem in tudi težkim kaznim, celo kamenjanju, kot je bilo v kulturi tistega časa. Predstavljamo si, koliko misli in vznemirjenj je imela. Vsekakor ji to ne vzame poguma in ne obupa, temveč vstane. Ne povesi pogleda na probleme, temveč ga dvigne k Bogu. Ne misli, koga bi prosila pomoč, temveč komu bo prinesla pomoč. Vedno misli na druge. Marija je takšna, da vedno misli na potrebe drugih. Isto bo storila pozneje na svatbi v Kani, ko bo opazila, da je zmanjkalo vina. To je sicer problem drugih ljudi, a ona misli na to in skuša najti rešitev. Marija vedno misli na druge. Misli na nas …

   Od Marije se naučimo tega načina odzivanja, da vstanemo, še zlasti ko je nevarnost, da nas lahko problemi potrejo. Vstati, da ne ostanemo pogreznjeni v probleme, toneč vedno bolj v samopomilovanje ter padajoč, kar je žalostno, v žalost, ki nas hromi. Toda zakaj vstati? Zato, ker Bog je velik in pripravljen dvigniti nas, če mu iztegnemo roko. Vanj vrzimo negativne misli, strahove, ki hromijo vsak zagon in onemogočajo iti naprej. Zatem pa napravimo kot Marija. Ozrimo se na okoli in poiščimo osebo, ki bi ji lahko bili v pomoč. Morda je kakšen ostareli, ki ga poznam in mu lahko ponudim svojo pomoč, družbo. Vsakdo naj pomisli. Narediti uslugo neki osebi, neko prijaznost, telefonski klic? Toda komu naj pomagam? Vstanem ter pomagam in tako s tem, ko pomagam drugim, pomagam samemu sebi dvigniti se iz težav.« (iz nagovora svetega očeta na četrto adventno nedeljo)

   Več o tem na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/papez-francisek-med-opoldansko-molitvijo-o-dveh-glagolih-vstati.html

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
5. Miro says:

   20. decembra, 2021 at 9:16

   ABRAHAM – “OČE VSEH VERUJOČIH” – DEVICA MARIJA NA NAJPOPOLNEJŠI NAČIN URESNIČUJE POSLUŠNOST VERE

   Obrnimo se na Svetega Duha, našega Tolažnika in Pomočnika, s prošnjo, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali tako v Sveto pismo kot tudi v Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

   145 Ko pismo Hebrejcem hvali vero pradedov, posebej poudarja Abrahamovo vero: “Ker je Abraham veroval, je poslušal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre” (Heb 11,8; prim. 1 Mz 12,1-4). Po veri je živel kot tujec in kot romar v obljubljeni deželi (prim. 1 Mz 23,4). Po veri je bila Sara voljna spočeti sina obljube. Po veri je končno Abraham daroval svojega edinega sina v žrtev (prim. Heb 11,7).

   148 Devica Marija na najpopolnejši način uresničuje poslušnost vere. V veri sprejme Marija oznanilo in obljubo, ki ju prinaša angel Gabriel, verujoč, da “Bogu ni nič nemogočega” (Lk 1,37; prim. 1 Mz 18,14) in da svojo pritrditev: “Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38). Elizabeta jo je pozdravila: “Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod” (Lk 1,45). Zaradi te vere jo bodo blagrovali vsi rodovi (prim. Lk 1,48).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-poslusnost-vere/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   19. decembra, 2021 at 19:23

   ADVENT – PRIPRAVA ZA BOŽIČ

   POMEMBNO JE, DA SE V ŽIVLJENJU USTAVIMO IN DA RAZMISLIMO O SVOJEM DUHOVNEM ŽIVLJENJU IN SVOJEM ODNOSU DO BOGA IN BLIŽNJEGA.

   TROJNI NAMEN ADVENTA:

   – SPOMINJATI SE PRETEKLOSTI: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod.

   – ŽIVETI V SEDANJOSTI: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti.

   – PRIPRAVA NA BODOČNOST: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.

   Več o pomenu adventa na:
   https://www.kapitelj.com/advent_adventni_cas_priprava_bozic.html

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
7. Hvala says:

   19. decembra, 2021 at 18:57

   VSAK DAN IMA ŽE TAKO DOVOLJ SKRBI

   Vsak dan ima že tako dovolj skrbi

   Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo. (Mt 6,36)
   Slabi dnevi pridejo sami

   Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. (Flp 4,5-6)
   Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. (Prg 3,5)

   Bog nas ljubi in nas varuje
   Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti. (Iz 41,10)

   Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. (Jer 29,11)

   In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Flp, 4,7)
   Gojimo misli o miru in zaupanju

   Zaupaj v Gospoda in delaj dobro, prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju. Razveseljuj se v Gospodu, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce. Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj, in on bo storil. (Ps 37,3-5)

   Ne omejujmo se svetom, ki mineva
   In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno. (Rim 12,2)
   Obljuba Boga …
   Ti pa, Gospod, prestoluješ na veke, tvoj spomin je od roda do roda. Ti se boš vzdignil, usmilil se boš Siona, zakaj čas je, da mu izkažeš milost, zakaj prišel je čas. (Ps 102,13-14)
   … in obljuba Bogu
   Prisluhni glasu moje tožbe, moj Kralj in moj Bog, saj k tebi molim. Gospod, zjutraj poslušaj moj glas, zjutraj polagam predte molitev in čakam. (Ps 5,3-4)
   https://si.aleteia.org/2018/08/25/10-verzov-iz-svetega-pisma-za-jutranjo-meditacijo/

   Odgovori
8. Miro says:

   19. decembra, 2021 at 17:33

   ČETRTA ADVENTNA NEDELJA – MARIJA IN ELIZABETA DEJANSKO DVIGNETA POGLED OD ČUDOVITEGA DOGODKA, TO JE OD SPOČETJA IN NOSEČNOSTI TER DASTA TEMU DOGAJANJU NOVO VREDNOST. POSTAVITA GA V LUČ SVOJE VERE. S TEM PRIPRAVLJATA GOSPODOVO POT!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-45)

   Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C39-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Na prvi pogled, bi si človek mislil, da je tole srečanje Marije in Elizabete običajno srečanje dveh nosečnic. Ko se zagledata, že govorita o nosečnosti in otroku, ki ga pričakujeta. A iz preprostega opisa srečanja veje nekaj, kar nakazuje, da sta pred nami ženi, ki sta se dobro pripravili na božič.

   Marija in Elizabeta dejansko dvigneta pogled od čudovitega dogodka, tj. od spočetja in nosečnosti ter dasta temu dogajanju novo vrednost. Postavita ga v luč svoje vere. S tem pripravljata Gospodovo pot. Elizabeta doživlja polnost Svetega Duha in v tem razpoloženju, ki ga ji globok odnos z Bogom podarja, Marije ne pokliče kot sorodnice, ampak kot mati svojega Gospoda. Sreča jo v globoki veri in jo blagruje, ker je odprta za Gospodov nagovor. Življenjske skrbi niso zasenčile Elizabetinega pogleda. Tudi Marija se ni utopila v teh skrbeh. Kar je v veri doživela, je takoj prenesla svoji teti Elizabeti.

   Lepa in preprosta spodbuda tudi za nas. Poskušajmo se v teh prazničnih dneh resnično postaviti pred Gospoda. To kar se nam dogaja dvignimo k njemu oz. bolje rečeno, Njega, ki prihaja, povabimo v naše življenje: v naše skrbi, strahove in načrte. Jezus se v Betlehemu ni mogel roditi tam, kjer so ljudje zaprli pred njim vrata. Zakaj ravno so odklonili Marijo in Jožefa, ne vemo, vsekakor si niso želeli Njegovega obiska. Marija in Elizabeta sta si ga želela, sta ga pričakovali in nista skrivali svoje zadrege zaradi nemoči. V vsej preprostosti obe spoznavata, da sta le nemočni dekli Gospodovi. V tej preprostosti in revščini ju obišče Gospod.

   Bog nas obišče v telesu žene ter s pesmijo blagoslova, slavljenja in veselja gane globine druge žene. Evangeljski prizor vsebuje ves dinamizem Božjega obiska: Ko nam Bog pride naproti, gane našo notranjost, premakne vse tisto, kar smo, vse naše življenje spremeni v slavljenje in blagoslov. Ko nas Bog obišče, nas pusti nemirne, z zdravim nemirom tistih, ki se čutijo povabljeni, naj oznanjajo, da On živi sredi svojega ljudstva. To vidimo tudi pri Mariji, ki je prva učenka in misijonarka, nova skrinja zaveze, ki gre in obišče Elizabeto in spremlja njeno nosečnost z Janezom.

   Skupaj z Elizabeto tudi mi danes pozdravljamo Marijo: ‘Blagor ji, ki je verovala’ in še naprej veruje ‘da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!’ Marija je tako podoba učenke, žena vere in molitve, ki zna spremljati in spodbujati našo vero in naše upanje v različnih stopnjah, ki jih moramo prehoditi. V Mariji imamo verodostojen odsev močne vere, predvsem v tej dobi, v kateri se lomijo sladke čarovnije stvari, nasprotja pa vstopajo vsepovsod v konflikt.

   Moramo se učiti od te močne in uslužne vere, ki zaznamuje Marijo, učiti se od te vere, ki vstopa v zgodovino, da bi bila sol in luč našega življenja in naše družbe. Družba, ki jo gradimo za naše otroke, je vedno bolj zaznamovana z znamenji ločitve in razkosanosti, ‘zunaj igre’ pušča mnoge, še posebej tiste, ki s težavo dosegajo nujen minimum za dostojno življenje. Družba, ki se rada baha s svojimi znanstvenimi in tehnološkimi napredki, a je postala slepa in neobčutljiva pred mnogimi obrazi, ki ostajajo zadaj, izključeni z zaslepljenim ponosom nekaterih. Družba, ki se končuje z ustvarjanjem kulture razočaranja, skeptičnosti in frustriranosti mnogih naših bratov. Zdi se, da smo se – ne da bi se zavedali – navadili na življenje v družbi nezaupanja z vsem tistim, kar prinaša za našo sedanjost in predvsem za našo prihodnost; nezaupanje, ki počasi ustvarja stanje ravnodušnosti in razpršenosti.

   Vse to so situacije, ki lahko paralizirajo, ki nam lahko prebudijo dvom v našo vero in predvsem v naše upanje, v naš način vodenja in pristopanja k prihodnosti.

   Pred vsemi temi situacijami moramo reči z Elizabeto: ‘Blagor ji, ki je verovala.’ In se učiti tiste močne in uslužne vere, ki je zaznamovala in zaznamuje našo Mater. Praznovati Marijo pomeni spominjati se je kot matere, spominjati se, da nismo nikoli in nikoli ne bomo sirote. Kjer je mati, se bratje lahko prepirajo, a vedno bo zmagal čut enosti. Kjer je mati, ne bo manjkalo boja za bratstvo. Priznam, da me je vedno ganilo, ko sem videl matere borke. Marija je z nami, svojimi otroki: Žena borka pred družbo nezaupanja in slepote, pred družbo ravnodušnosti in obupanosti; Žena, ki se bori za okrepitev veselja evangelija. Bori se, da bi dala ‘meso’ evangeliju.

   Marija, ker je verovala, je ljubila. Ker je Gospodova služabnica, je služabnica njegovih bratov. Obhajati Marijin spomin pomeni obhajati, da smo kakor Ona tudi mi povabljeni iti ven in se podati v srečanje z drugimi z njenim pogledom, z njenim globokim usmiljenjem, z njenimi dejanji. Motriti jo pomeni, čutiti močno povabilo k posnemanju njene vere. Ne bojmo se izstopiti in druge gledati z njenim pogledom; s pogledom, ki iz nas dela brate.

   Naj bo srečanje z Njim tako polno lepega, kot je srečanje dveh Njegovih služabnic Marije in Elizabete.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
9. Hvala says:

   19. decembra, 2021 at 16:10

   GOSPODOVA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA, KI OŽIVLJA, OZDRAVLJA IN DAJE ŽIVLJENJE, JE VEČNA

   Kdor ljubi vzgojo, ljubi spoznanje,
   kdor sovraži opomin, ostane surovež.
   2 Kdor je dober, prejme milost od Gospoda,
   snovalca naklepov pa obsoja (Prg 11,1-2)

   Nihče se ne bo uveljavil s krivico,
   korenina pravičnih pa se ne premakne.
   4 Vrla žena je krona svojemu možu,
   ostudna pa je kakor trohnoba v njegovih kosteh.
   5 Misli pravičnih iščejo pravico,
   izvedenost krivičnih pa prevaro.
   6 Besede krivičnih prežijo na kri,
   usta iskrenih pa življenja rešujejo.
   7 Krivičniki bodo propadli in jih ne bo več,
   hiša pravičnih pa bo stala.
   8 Človeka hvalijo zaradi njegove dojemljivosti,
   kdor je spačenega srca, bo zaničevan.
   9 Na boljšem je, kdor je skromen, pa krije svoje potrebe,
   kot pa tisti, ki je ugleden, pa mu manjka kruha.
   10 Pravični skrbi za svojo živino,
   srce krivičnih pa je kruto.
   11 Kdor obdeluje svojo zemljo, ima kruha do sitega,
   kdor se poganja za prazne reči, ostane brez razumnosti.
   12 Krivičnikovo poželenje je jama pogubljenih,
   korenika pravičnih pa daje sad Prg 12-3-12)

   Hudobnež se zaplete z grehom svojih ustnic,
   pravični pa se reši iz stiske (Prg, 12,13)

   21 Pravičnega ne zadene nič hudega,
   krivični pa so polni gorja (Prg 12,21)

   Grešnike preganja hudobija,
   pravične nagrajuje dobrota.
   22 Dobri zapušča dediščino sinovom svojih sinov,
   grešnikovo imetje pa je shranjeno za pravičnega (Prg 13, 21-22)

   Odgovori
   • Hvala says:

     19. decembra, 2021 at 16:22

     31 Kdor zatira siromaka, sramoti njegovega stvarnika,
     časti ga, kdor je usmiljen z revežem (Prg, 14,31)

     Huda kazen bo zadela tega, ki zapusti pravo pot,
     kdor sovraži opomin, bo umrl (Prg 15,10)

     Odgovori
10. Hvala says:

    19. decembra, 2021 at 15:34

    NI LAHKO ŽIVETI Z NEKOM, KI NIMA ENAKIH VERSKIH PREPRIČANJ

    Številni pari imajo skupnih mnogo stvari, vere pa ne
    Izkušnje zakoncev nam govorijo, da ni lahko živeti z nekom, ki nima enakih verskih prepričanj.

    “Moj mož je ateist in zelo težko živim tako. Pravi, da je vera za šibke, zato je v najinem zakonu zelo težko biti popolnoma srečen, saj se ne počutim potrjene v tej duhovni dimenziji. Molim zanj, vendar menim, da se stvari ne bodo spremenile. To me žalosti in odvrača.”“Žena gre občasno z mano v cerkev, da gremo skupaj kot družina. To je zame zelo pomembno. Toda svojo vero živim sam, čeprav bi jo zelo rad delil z njo. Sodelujem v župniji, vendar to ni dovolj, da bi zapolnil pomanjkanje, ki ga čutim na tem področju. Vem pa, da me ima žena rada.”
    akšni različni pogledi na duhovno življenje lahko v zakon resnično prinaša veliko trpljenja – za obe strani. Vse skupaj lahko vodi v globoko nezadovoljstvo in celo malodušje. Kako lahko v takšni situaciji živimo bolj mirno in pozitivno?

    Priložnost, da sprejmemo osebo, ki je drugačna od nas
    Na splošno imajo ateisti v življenju vernikov zelo zanimivo vlogo. Postavijo nas namreč v položaj, ko moramo okrepiti svojo vero in poglobiti krščanske vrednote. V tem smislu, smo tega lahko veseli.

    Če je vaš partner ateist, si zastavite naslednja vprašanja: Kako naj kot kristjan udejanjam vrednote evangelija? Kako naj udejanjam svojo ljubezen do drugih in še bolj konkretno, ljubezen v zakonu?

    Kaj še velja za vašega zakonca, poleg tega, da je ateist? Napišite seznam vseh stvari, ki jih cenite pri vašem partnerju in jih povežite s konkretnimi situacijami: ali je nežen, pozoren, vesten, inteligenten, zabaven, spoštljiv, točen, komunikativen, pogumen, …?

    Če se vam zgodi, da je seznam kratek, pomislite še enkrat. Saj ni samo teh nekaj lastnosti oz. vrlin razlog za to, da ste se s to osebo poročili. Naj vaše razočaranje nad različnimi duhovnim pogledom ne zasenči dobrih lastnosti vašega sozakonca.

    To vajo lahko izvajata oba, nato pa delita svoj seznam drug z drugim in se o tem pogovorita. To je priložnost, da sprejmete razlike in ste hvaležni za raznolikost v zakonu. Hkrati je to čudovit način, s katerim pokažemo, da se imamo radi.

    https://si.aleteia.org/2020/09/17/je-vas-partner-ateist-poizkusite-tole-vajo/
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Ja, raznolikost glede vere v zakonu je potrebno sprejeti, tako kot vse ostale razlike. V takih zakonih trpita oba zakonca, tako verni kot neverni.

    Tudi za ostale razlike trpi tako eden kot drugi zakonec . Gospod ima svoj načrt, takšnega je potrebno sprejeti, kot nam ga daje. Če želimo, da bomo vedno imeli neko popolnost v življenju, strinjanje drugih ljudi z nami, ne bo šlo.
    Bog po tako raznolikih zakonih rešuje ljudi.

    Sveti Pavel je rekel: 3 in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljen živeti z njo, naj moža ne odpušča. 14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po vernem možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti (1 Kor 7, 13-14).
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    PONAVLJAM: POTREBNO JE BOGA PROSITI, DA SE NAŠA VOLJA USKLADI Z NJEGOVO, DA BOMO NJEGOVO VOLJO LAHKO IZPOLNILI.

    Dr Tomislav Ivančić opisuje v svoji knjigi kako ljudje nimamo vpliva na marsikaj . Nismo si izbirali državo rojstva pravi, ne barve oči, las, ne matere in očeta, ne prednikov, ne barve kože, itd……………………

    Ker smo ustvarjena bitja in ne moremo brez milosti Božje ničesar, zato tudi naše srce hrepeni po življenju, ki ga mi želimo, po udobnem življenju, brez pretresov, brez stisk in trpljenja , hrepenimo PO IDEALNEM IN POPOLNEM ČLOVEKU, KI PA GA NI NA SVETU, V VSAKDANJIKU PRIČAKUJEMO VHOD V PRAVLJIČNO DEŽELO, VČASIH ŽIVIMO V SANJAH.

    Zato tudi prihaja do množičnih ločitev, zaradi nepravilnega mišljenja oz. hudobec nastavlja past v naš um. KAKOR MISLIŠ, TAKO SE BO ZGODILO.

    Hudobec do potankosti izračuna in pregleda šibke točke človeka in tudi ve, da ko bo zastrupil razmišljanje oz. um človeka, je dosegel svoj namen.

    REŠITEV JE BOŽJE USMILJENJE! ZATO PA IMAMO NAŠEGA ODREŠENIKA, KI REŠUJE SVET S SVOJO KRVJO.

    Večkrat sem že ponovila, da smo vsi različni- UNIKATI, to je povedal tudi Carlo Acutis, zato je potrebno POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA IN SODELOVANJEZ NJIM, ĆE ŽELIMO, DA IZPOLNIMO NAČRT, KI GA JE GOSPOD PRIPRAVIL ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA.

    Verna žena zraven nevernega moža ali neverna žena zraven vernega moža, mož , ki se bojuje z odvisnostjo, ali pa žena, ki se bojuje z odvisnostjo, bolan član družine itd……vse je dar Gospoda, ki ga je potrebno sprejeti in z Njegovo pomočjo reševati, “POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV “PRAVI BOG . RAZDIRANJE BOŽJIH NAČRTOV JE NEPOSLUŠNOST BOGU.

    Odgovori
    • Hvala says:

      19. decembra, 2021 at 15:51

      ZASLEPLJENO LJUDSTVO

      Gluhi, poslušajte,
      slepi, spreglejte, da boste videli!
      19 Kdo je slep, če ne moj služabnik,
      ali gluh kakor moj glasnik, ki ga pošiljam?
      Kdo je slep kakor zaupnik,
      slep kakor Gospodov služabnik?
      20 Vidi veliko reči, pa se jih ne drži,
      ušesa ima odprta, pa ne sliši.
      21 Gospod je hotel tako zaradi svoje pravičnosti,
      da bi naredil postavo veliko in slavno (Iz 42,18-21)

      Odgovori