Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   31. decembra, 2021 at 9:42

   SLAVITI GOSPODA!

   Samo mene slavi. Jaz sem Kralj nad kralji in Gospod nad gospodi in prebivam v nedostopni luči. Jaz skrbim zate! To želim in tudi zmorem storiti. Počivaj v meni, ko si utrujena in obtežena, saj me tudi tako lahko slaviš.

   Veliko mojih otrok pretirava pri delu za moje kraljestvo: preobremenjujejo se in se ne ozirajo na to, da so izčrpani. Pozabljajo, da sem jaz nad vsem in da so moje poti nad njihovimi potmi. Morda mi podzavestno celo zamerijo, ker mislijo, da jaz od njih pričakujem tako zahtevno služenje. A njihovo slavljenje ni popolno, ker jaz nisem več njihova prva ljubezen – ljubše jim je delati zame kot preživljati čas z menoj.

   Moje vabilo se nikdar ne spreminja: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Izkaži mi čast s tem, da mirno počivaš v moji navzočnosti.(Vrtnice JMS ).

   Prvo pismo Timoteju 6,15–16; Izaija 55,8–9; Razodetje 2,4; Evangelij po Mateju 11,28
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, večkrat sem že pisala o preobremenjenosti človeka, nekateri celo mislijo, da Jezus zahteva zahtevno služenje za Božje Kraljestvo, mogoče se celo jezijo Nanj, vendar je tako početje človeška miselnost in in opravljanje dela brez povezave z Jezusom, nalagajo si sami dela.

   Odgovori
2. Miro says:

   31. decembra, 2021 at 9:06

   HVALEŽEN SEM TUDI ZA TISTE, KI JIM GREM NA ŽIVCE. VESTE, ZAKAJ? (Aleteia)

   Župnik Martin Golob v 78. vlogu: »Če se človek zahvaljuje, lahko bolje živi. O tem sem popolnoma prepričan.
   Leto 2021 je bilo za mnoge težko, to vem. Tudi meni je prineslo številne izzive. A sem hvaležen zanje in tudi za
   številne druge stvari in ljudi. Nekaj najpomembnejših ognjišč svoje hvaležnosti sem strnil v vlog. Tudi takšnih,
   ki jih morda kdo ne bi pričakoval.« 😉

   https://si.aleteia.org/2021/12/31/hvalezen-sem-tudi-za-tiste-ki-jim-grem-na-zivce-veste-zakaj/

   Slava tebi, Jezus, ti si Luč sveta, živa Beseda, naš Odrešenik, Dobri pastir … Hvala Ti za vse, kar nam iz trenutka
   v trenutek podarjaš po Presveti Devici Mariji!

   Odgovori
3. Miro says:

   31. decembra, 2021 at 8:08

   SEDMI DAN BOŽIČNE OSMINE

   »OTROCI,
   POSLEDNJA URA JE IN KAKOR STE SLIŠALI,
   DA PRIHAJA ANTIKRIST,
   JE VELIKO ANTIKRISTOV ŽE ZDAJ TU.
   IZ TEGA SPOZNAVAMO, DA JE POSLEDNJA URA.«
   (1 Jn 2,18-21)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Jn+2%2C18-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Vsi čutimo, kako se ne le čas, ampak predvsem naše življenje izteka. Grški mislec v starem veku je rekel: Panta rhei – Vse teče! Čas pred našimi očmi uhaja v preteklost. Načrti, upi, nade – koliko tega je steklo v preteklost. Pa vendar je bolj kot preteklost pomembna prihodnost. Človeštvo živi morda dva milijona let, pa nima svojega smisla v preteklosti. Sam živim morda 20, 30, 50 let. Koliko sem živel, ni pomembno. Kako sem živel, je edino pravo vprašanje. Ovrednotiti moram svoja dejanja, da bi se ob njih učil živeti za prihodnost. Človek je bitje prihodnosti, kakor je krščanstvo vera prihodnosti. Zazrti smo v drugi Kristusov prihod. Čakamo Gospoda, dokler ne pride v svoji slavi. Pa ne križem rok. Delamo, kakor da je vse odvisno od nas. Zavzeti smo za lastno srečo in srečo drugih.

   Povzeto po: Duhovna oaza, franciskani.si

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   30. decembra, 2021 at 20:48

   RAZMIŠLJANJE….

   Če pogledamo svet okoli sebe KAJ GLEDAMO? Gledamo NEHVALEŽNOST ČLOVEKA V TEM STOLETJU, EGOIZEM, SAMOVŠEČNOST …

   Hvaležnost namreč odpira oči za lepo in dobro v tem težkem, osamljenem in krutem življenju.

   Saj so vendar vse stvari dar Boga. Tudi tiste, ki nam niso všeč. Tudi tiste, za katere ne moremo in niti nočemo biti hvaležni. Prav hvaležnost nam jih daje tako tudi dojeti. Kot dar. Hvaležnost nam daje razumeti, da tudi te težke stvari potrebujemo. TEŽKE STVARI SO DOBRE, ČEPRAV NISO PRIJETNE.

   ČLOVEK, KI NI HVALEŽEN BOGU, oz. MU JE HVALEŽEN SAMO ZA LEPO, NE MORE BITI HVALEŽEN TUDI ČLOVEKU , NEKAJ MANJKA V NJEGOVI CELOTI, CELOTA JE VEDNO SESTAVLJENA IZ DVEH DELOV. Manjka BOG. Posvetno življenje se ZELO ODDALJUJE OD NAUKA JEZUSA, KI PRAVI, NE BEŽATI PRED TRPLJENJEM, SAJ TUDI ON NI.

   Nekateri so celo zagovarjali, DA TRPLJENJE NI BOŽJA VOLJA! TUDI JEZUS JE TRPEL, PA NE ZA SVOJE GREHE, KAJ JE POTEM BILO NJEGOVO TRPLJENJE?

   Človek, ki se brani DUHOVNEGA NAPREDKA, NE SPREJEMA DUHOVNIH BOJEV, NE MORE NAPREDOVATI DUHOVNO.

   IŠČE SAMO UGODJE. Niti rosa ne sme pasti na glavo, DA SE NE BI ZMOČILI!

   KAKO NAJ BOMO MOČNI, KREPKI, TRDNI V BOJU, KOT JE BOG SVARIL JOZUA.

   Da ne bi trpeli, bi uvajali evtanazijo_ KONEC TRPLJENJA, DA NE BI TRPELI JE POTREBNO ŽIVLJENJE ZAVREČI.

   VSE KAR NAM GOSPOD DAJE NA ZEMLJI, VSE JE NJEGOVO, DA NE BI KATERI MISLIM, DA JE LASTNIK NEČESA. NIČESAR NISMO LASTNIKI, LASTNIK JE BOG, MI IMAMO VSE V NAJEMU.

   VENDAR NI HVALEŽNOSTI.

   Pridite k njegovim vratom z zahvalo,
   v njegove dvore s hvalnico!
   Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime! (Ps 100,4)

   Ker nisi z veseljem in z zadovoljnim srcem služil Gospodu, svojemu Bogu, ko si imel vsega v obilju, boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča.(5 Mz 28, 47-48)

   ZATO JE VEREN ČLOVEK NAJPREJ HVALEŽEN ČLOVEK. Kdor ni hvaležen, tudi veren ne more biti, ker je šele hvaležnost tista, ki Boga dela Boga: priznava namreč njegovo dobroto in mene kot tistega, ki ga Bog ljubi. Vedno. TO JE, KAR REŠUJE ČLOVEKA.

   S hvaležnostjo rastemo tudi v skromnosti, saj bolj kot se zavedamo, kaj vse nam je dano, manj pogrešamo tisto, česar nimamo in najbrž tudi ne potrebujemo.

   NEMOGOČE JE BITI HKRATI HVALEŽEN IN ZAGRENJEN.

   HVALEŽNOST JE ENA NAJPOMEMBNEJŠIH STVARI V ŽIVLJENJU.

   Odgovori
5. Miro says:

   30. decembra, 2021 at 18:23

   KAJ OZNAČUJE OSTARELA ANA? NI SLUČAJNO, DA JE KOT PRIČA OMENJENA. VABI NAS, DA SI ODGOVORIMO NA VPRAŠANJE: KAJ NAJ STORIM DANES Z JEZUSOM JAZ? – ODREŠENIK NI PRIŠEL ZATO, DA BI ME OBSODIL, AMPAK REŠIL. NI SE MI GA TREBA BATI!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,36-40)

   Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.

   Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C36-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangelij danes omenja priletno žensko, prerokinjo Ano, čigar ime pomeni »Božja naklonjenost. Zapisal je, da je bila iz Aserjevega rodu, Fanuélova hči, kar pomeni »hči Božjega obličja«.

   Ano je bolelo srce, ko je v templju gledala duhovno mlačnost, a je vseeno vztrajala. Ni se umaknila iz njega. Potrpežljivo je čakala prihod Odrešenika, čeprav bi lahko našla tehten razlog v svoje opravičilo. Verjela je, da bo Bog enkrat uslišal njene molitve.

   Zapis, da templja ni zapuščala, ne pomeni, da je v njem živela, ampak da ni manjkala na nobenem bogoslužju. Ona predstavlja tiste, ki imajo vnemo za Božjo hišo in ljubezen do nje. To, da je noč in dan s postom in molitvami služila Bogu, govori o duhovni disciplini, ki jo je imela. To ji ni pomenilo dolžnosti, ampak ji je bilo v veselje. Ana je čakala Odkupitelja.

   Prav tisto uro, ko sta Jožef in Marija prinesla otroka Jezusa v tempelj, je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o otroku pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. Jezusova mati Marija je tako dobila potrditev glede rojenega Jezusa tudi od Ane.

   Kaj označuje ostarela Ana? Ni slučajno, da je kot priča omenjena. Vabi nas, da si odgovorimo na vprašanje: Kaj naj storim danes z Jezusom jaz?

   Odrešenik ni prišel zato, da bi me obsodil, ampak rešil. Ni se mi ga treba bati. Bral sem o revni materi treh otrok, ki ni hotela odpreti vrat, ko je slišala neumorno trkanje. Prepričana je bila, da stoji pred vrati lastnik, ki je prišel terjat zakasnelo najemnino. Čez čas se je srečala s človekom, ki jo je vprašal, zakaj ni odprla vrat. Začudila se je in povedala, da jo je bilo strah pred lastnikom. Povedal ji je, da je pred vrati stal on, ker ji je prinesel denar, da bi izplačala svoj dolg. Rojeni Odrešenik, ki je Mesija, ni prišel zato, da bi od mene terjal dolg, ampak ga izplačal.

   Vsak od nas bi najbrž na mestu Jožefa in Marije pričakoval, da ju bo v templju pričakal kak pomemben mož, kak veliki duhovnik. Ne, v templju jih prepoznata le dva uboga starčka. Nobene senzacije, nobenega aplavza, dva utrujena molivca prepoznavata v otroku odrešenika in izpolnitev Izraelovih in njunih hrepenenj in sanj. Sveta družina ju uspe slišati, vzeti za res. Vse se dogaja v notranjem svetu.

   Ni vzhičenosti, niti ni strahu. Je globoko veselje nad odrešenjem in trdno zaupanje, da bo mogoče premagati trpljenje, ko bo prišlo. Vse vodi Bog in v zaupanju njemu, je vse mogoče.

   Simpatičen je tudi zaključek evangelija, ki smo ga slišali: Dete pa je raslo in se krepilo. Šele potem je dodan stavek: Bilo je polno modrosti in božja milost je bila z njim. Tudi v Sveti družini je na prvem mestu čisto preprosta vsakdanja skrb za otrokovo rast in moč. Marijo čaka trideset let čakanja, a njej je – kot se zdi – že v templju to razumljivo. Nič posebnega ne bo dolga leta. Vsakodnevna rutina, ki pa je lepa, zaradi globokih hrepenenj, zaradi globoke vere, pristnih odnosov, ker se znajo ustaviti in biti veseli v skromnosti.

   Skromno, tiho, na videz nepomembno stopa Bog na zemljo. Vabim vas, da posnemamo starko in prerokinjo Ano:

   – da se vračamo k našim prvotnim idealom in hrepenenjem, jih ne zakopljemo in ne pozabimo,

   – da tudi v hrupu življenja, bodisi zunanjem kot hrupu naših misli, vedno znova najdemo mir, da se srečamo tako z bližnjimi kot z Bogom,

   – da se učimo poti preprostosti,

   – da se v zvestobi idealom ne ustrašimo trpljenja,

   – da vidimo v vsakodnevnih stvareh lepoto in veselje življenja.

   Naj nas Jezus spremlja v letu, ki prihaja. Naj bo leto polno notranjega življenja, miru in veselja!

   Odgovori
6. Miro says:

   30. decembra, 2021 at 11:29

   ŠESTI DAN BOŽIČNE OSMINE

   »NE LJUBITE SVETA IN TUDI NE TISTEGA, KAR
   JE V SVETU! ČE KDO LJUBI SVET, V NJEM NI
   OČETOVE LJUBEZNI, KAJTI VSE, KAR JE V
   SVETU – POŽELENJE MESA, POŽELENJE OČI IN
   NAPUH ŽIVLJENJA – NI OD OČETA, AMPAK OD
   SVETA.« (1 Jn 2,12-17)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Jn+2%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   V teh dneh se večkrat zaziramo v jaslice, ki krasijo naše domove in cerkve. Prevzame nas spoznanje, da nas Bog zares ljubi z ljubeznijo, ki ni od tega sveta. Postane ubog, krhek in nemočen. To Dete, ki leži v jaslih, je treba častiti. Pred jaslicami se moramo odločiti: ali sprejeti Boga in skrivnost njegove ljubezni, ali pa oboje zanikati.

   Če izberemo Boga, sprejmemo tudi skrivnost. In če sprejmemo skrivnost, potem moramo pasti na kolena, častiti neizmerno Božjo ljubezen, ki se je razodela v betlehemskem Otroku. Spoznali bomo svojo pravo vrednost in vrednost Boga. Naša vrednost je prav v tem, da v ponižnosti srca priznavamo Boga. Veliki smo prav takrat, ko smo na kolenih pred Bogom. Izhodišče za vsako molitev je ta drža ponižnosti, ki rodi zaupanje.

   Povzeto po: Duhovna oaza, franciskani.si

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   30. decembra, 2021 at 9:11

   SV. TEREZIJA DETETA JEZUSA: »VESELJA
   NE NAJDEŠ V STVAREH, KI NAS OBDAJAJO,
   NAJDEŠ GA NA DNU DUŠE.«

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost
   vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   29. decembra, 2021 at 17:50

   LUČ V RAZSVETLJENJE – PRED NAMI JE STARČEK SIMEON, KI JE VIDEL ZVELIČANJE, VIDEL JEZUSA. V CELOTI GA JE POSTAVIL V SREDIŠČE SVOJEGA ŽIVLJENJA – KOT KRISTJANI SMO POKLICANI, DA VZAMEMO ODREŠENJE ZARES. GRE ZA LUČ RAZLOČEVANJA, ZNAMENJE NASPROTOVANJA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,22-35)

   Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C22-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Starček Simeon zadovoljen končuje svoje življenje. Njegovo veselje je v tem, da je dočakal dan, ko lahko gleda zveličanje, vidi otroka, ki prinaša svetu odrešenje. To odrešenje opiše kot: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.

   Preseneča me njegovo veselje kljub jasni misli o trpljenju, ki je tesno povezano z Jezusom in njegovo rešitvijo človeštva. Veseli se odrešenja, ki ne prinaša miru in udobja, uspeha in zmag. Odrešenje, ki se ga veseli prinaša luč, zaradi katere se bo potrebno opredeliti, postaviti na eno ali drugo stran, zahteva opredeljevanje. Odrešenje pomeni razdor za tistega, ki luč odkloni, padec za tistega, ki se povišuje in vstajenje za tistega, ki je ponižan. Odrešenik ne prinaša miru, udobja, ampak je znamenje, ki se mu bo vedno nasprotovalo.

   Sprašujem pa se: Kje je naše veselje nad takšno lučjo? Mar ni povsod nezaželen tisti, ki prinaša zahtevo po opredelitvi in hočeš nočeš izziva razdor? Če otrok v družini postavlja neprijetna vprašanja, ob katerih se je potrebno ustaviti, da bi mogli odgovoriti, ga radi utišamo. Zakonci se bojite prepirov, raje izbirate kompromise! Cilj ni luč razločevanja, ampak ugodje! Prav tako je v družbi. Če v družbi nekdo postavi vprašanje, ob katerem se je potrebo opredeliti, utihnemo in zamenjamo pogovor.

   Zato vprašujem: Bomo s tako lučjo opredelitve vztrajali?! Če hočemo vztrajati moramo biti na tej poti budni. Potrebno je utihniti, prisluhniti in poslušati. Hoditi po tej poti luči, po poti za Jezusom pomeni spreminjati svoje predstave in se jim odpovedati, ter biti pripravljen odpovedati se vsemu, da bi resnično lahko šli za njim.

   Pred nami je starček Simeon, ki je videl zveličanje, videl Jezusa. V celoti ga je postavil v središče svojega življenja. Zanj je bil Jezus vse.

   Simeon je tako rekoč pravzaprav prvi, ki je prepoznal Odrešenika, je prvi kristjan. Simeon je videl, prepoznal in pričeval.

   Kot kristjani smo poklicani, da vzamemo odrešenje zares. Gre za luč razločevanja, znamenje nasprotovanja. Gre za jasno opredelitev in za meč, ki bo ranil vsakega, ki bo Odrešeniku sledil. Meč nasprotovanja! Biti kristjan, ne pomeni, biti všečen, prijeten. Biti kristjan pomeni biti znamenje nasprotovanja, ker brez kompromisov kaže na dobro in opozarja na slabo. Če se ob nas, zaradi vztrajanja v luči, lomijo kopja, je dobro znamenje, če nas vsi sprejemajo, je z nami nekaj narobe. Naj bomo torej znamenje, ob katerem se ljudje odločajo za Kristusa ali proti njemu.

   Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki si nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   29. decembra, 2021 at 16:51

   KATEHEZA O SV. JOŽEFU KOT MIGRANTU: DANAŠNJE MIGRACIJE SO DRUŽBENA SRAMOTA ČLOVEŠTVA

   Zadnja kateheza v letu 2021 je govorila o svetem Jožefu kot migrantu, ki je bil prisiljen s sveto družino bežati v Egipt. Papež je izpostavil njegov pogum, v ospredje pa postavil tudi vse migrante današnjega časa. Ravno zanje je namenil molitev k svetemu Jožefu. (po zapisu Andreje Červek)

   Kateheza med splošno avdienco, 29. novembra 2021, je ponovno bila namenjena svetemu Jožefu. Izhajajoč iz bega svete družine v Egipt je papež Frančišek spregovoril o svetem Jožefu kot pogumnem migrantu. Spomnil je na vse migrante današnjega časa, ki morajo bežati zaradi težkih političnih, zgodovinskih ali osebnih okoliščin. Današnje migracije so realnost, pred katero si ne moremo zatiskati oči. Kot je poudaril, so družbena sramota človeštva.

   Današnja kateheza je bila zadnja v tem letu. Vseh skupaj jih je bilo triinštirideset. Na začetku leta je papež govoril o molitvi, zatem je imel cikel katehez o pismu apostola Pavla Galačanom, 17. novembra pa je začel razmišljanja o svetem Jožefu.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: MT 2,13-15

   Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

   Kateheza svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/kateheza-o-svetem-jozefu-kot-migrantu-danasnje-migracije-so-dr.html

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. decembra, 2021 at 18:57

     Res je, današnje migracije so res družbena sramota, v najhujših sanjah si ne bi predstavljali…….

     Ponavljam, družina je osnovna celica vsake družbe, NJENI ČLANI ODHAJAJO V SVET, KMALU SE POKAŽE NJIHOVA “BOLEZEN” ALI “ZDRAVJE”.

     Odgovori
10. Miro says:

    29. decembra, 2021 at 13:51

    KAKO JE MALI JEZUS SV. TEREZIJI PODARIL ČUDEŽ SNEGA – KO JE POSTALA KARMELIČANKA, JE BILA V RESNIČNEM ŽIVLJENJU PRIČA ČUDEŽU »BELEGA BOŽIČA«! (Aleteia)

    Sv. Terezija Deteta Jezusa je imela iz številnih razlogov izredno rada božič. Med drugim jo je spominjal na njeno prvotno »spreobrnjenje« v otroštvu, pa tudi na praznovanje Deteta Jezusa, ki ga je tako globoko ljubila.

    Rada je imela tudi sneg, kot se spominja v svoji Zgodbi duše.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/12/28/kako-je-mali-jezus-sv-tereziji-podaril-cudez-snega/

    Odgovori