Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    BLAGOR NAM
    Blagor nam, če se bomo, ubogi grešniki v duhu,
    znali osvoboditi varljvega zaupanja v denar, materialnost in bogastvo
    in bomo imeli Ljubezen in spoštovanje do revnih in ubogih,
    kakor do svojih bratov, živih podob Kristusa Odrešenika.
    Blagor nam, če se bomo, vzgojeni v blagosti močnih,
    znali odpovedati pogubni sili egoizma, sovraštva in maščevanja
    in če bomo premogli Vero, pogum in modrost,
    da se namesto za strah, ki ga vliva orožje, vojne, žrtve spopadov, lakota in begunci
    raje odločamo za velikodušen Mir med ljudmi in medsebojno odpuščanje za vse krivice,
    za povezanost v sožitju, strpnosti, sočutju, medsebojni pomoči, svobodi in delu,
    za osvobajanje z Dobroto, Usmiljenjem in Ljubeznijo med ljudmi v Miru.
    Bog je tam, kjer se Ljudje Ljubijo ne sovražijo.
    Blagor nam, če sebičnosti in brezobzirnosti mogočnežev ne bomo postavljali za vodilo svojega življenja
    in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
    temveč bomo nasprotno, znali odkriti v zmernosti in strpnem sočutju izvir moči,
    v bolečini in trpljenju ter težavah sredstvo Božje Volje in Odrešenja,
    v Molitvi, služenju drugim in pomoči ubogim in revnim najvišjo stopnjo človeške veličine.
    Blagor vsem nam, če bomo nestrpnost, zatiranje in krivice mogočnežev
    raje voljno prenašali in to sprejeli kot svoj križ preizkušenj, kot pa to podpirali in povzročali,
    tako kot naš Odrešenik Jezus Kristus na Golgoti,
    ki nas je z žrtvovanjem na križu Odkupil in Odrešil,
    da bomo tako ravnali v skladu z Božjo Voljo in Pravičnostjo.
    Blagor nam, če bomo znali
    zaradi Božjega Kraljestva in Božje Ljubezni do vseh ljudi
    odpuščati egoistom, krivičnežerm in mogočnežem,
    se zanj v Veri in Molitvi pogumno boriti, delati in služiti, trpeti in Ljubiti,
    vse v Večjo Božjo Čast in Slavo ter naše Odrešenje. Amen

    Dopolnjena molitev papeža Pavel VI.

  2. Miro says:

    KAJ NAM SVETO PISMO GOVORI O LJUBEZNI

    »OTROCI, NE LJUBIMO Z BESEDO, TUDI NE Z JEZIKOM,
    AMPAK V DEJANJU IN RESNICI.« (1 Jn 3,18)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    • Miro says:

      SVETO PISMO DAJE OBSEŽNE IN MNOGOSTRANSKE ODGOVORE NE LE NA TEMELJNA VPRAŠANJA O NAŠEM ODREŠENJU, MARVEČ TUDI NA PROBLEME … – NAMEN TE ZBIRKE NAVEDKOV JE, DA NAM POMAGA ODKRIVATI BOGASTVO BOŽJE BESEDE

      »Zbirka svetopisemskih navedkov, ki jo prijatelj Svetega pisma pravkar drži v rokah in ki obsega več kot dva tisoč besedil, naj bi pravzaprav nastala le kot skromna knjižica svetopisemskih izrekov. Po skrbnem pregledovanju Knjige knjig pa so se mi priljubili in zazdeli pomembni vedno številnejši jedri stavki v njej. Hkrati sem se začel zavedati, kako obsežne in mnogostranske odgovore daje Sveto pismo, ne le na temeljna vprašanja o našem odrešenju, marveč tudi na probleme, ki jih le preradi vidimo kot nevtralne in takšne, ki da jih Sveto pismo ne upošteva. Tudi če samo bežno prelistate to zbirko navedkov, boste ta vtis le potrdili.

      Kljub temu pa želim odločno poudariti, da zbirka svetopisemskih navedkov ni nekakšno skrajšano Sveto pismo. V nobenem primeru ne nadomešča preučevanja Svetega pisma, ki je in ostane kot povezana celota obvezujoče pričevanje Božje volje. Namen te zbirke navedkov je, da nam pomaga odkrivati bogastvo Božje besede. Zato naj bi bil ob zbirki svetopisemskih navedkov na mizi še izvod Svetega pisma, ki naj omogoči preučitev konteksta, iz katerega je bil izluščen posamezen navedek, čeprav sem se močno trudil, da bi se izognil nepovezano iztrganim besedilom.«

      Te besede je v uvodu knjige z naslovom Zakladi svetega pisma med drugim zapisal Heinz Schäfer, ki je zbral več kot 2000 svetopisemskih izrekov, zbranih po različnih temah. Izreki (priporočam jih v premišljevanje) so predstavljeni tudi na:

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=2&zf=1663&t=5

  3. Miro says:

    ZAKAJ JEZUS PRIHAJA Z NEBES

    MISEL SVETNICE: »JEZUS NE PRIHAJA VSAK DAN Z NEBES ZATO, DA BI
    BIL V ZLATEM CIBORIJU, AMPAK DA BI NAŠEL DRUGA NEBESA, KI SO
    MU NESKONČNO BOLJ DRAGOCENA KAKOR PRVA: NEBESA NAŠE DUŠE,
    USTVARJENE PO NJEGOVI PODOBI.« (sv. Terezija Deteta Jezusa)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Deteta Jezusa, prosi za nas!

  4. Miro says:

    »LJUBI GOSPODA, SVOJEGA BOGA, Z VSEM SRCEM IN Z VSO DUŠO IN Z VSEM MIŠLJENJEM«

    Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

    2083 Jezus je človekove dolžnosti do Boga na kratko povzel z besedami: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem” (Mt 22,37; prim. Lk 10,27: “… z vso dušo”). Te besede so neposreden odmnev na slovesni klic: “Poslušaj Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini” (5 Mz 4,4-5). Bog je ljubil prvi. To ljubezen enega samega Boga kliče v spomin prva od deseterih “besed”. Zapovedi nato razložijo odgovor ljubezni, ki ga mora človek dati svojemu Bogu.

    PRVA ZAPOVED

    Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih in jim ne služi! (2 Mz 20,2-5; prim. 5 Mz 5,6-9).

    PISANO JE: »GOSPODA, SVOJEGA BOGA, MOLI IN NJEMU SLUŽI!« (Mt 4,10).

    2084 Bog se dá spoznati tako, da pokliče v spomin svoje vsemogočno, blagohotno in osvobajajoče delovanje v zgodovini tistega, na katerega se obrača: “Jaz … sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti”. Prva beseda vsebuje prvo zapoved postave: “Gospoda, svojega Boga, moli in njemu služi … Ne hodite za drugimi bogovi” (5 Mz 6,13-14). Prvi poziv in pravična zahteva edinega Boga je, da naj ga človek sprejme in moli.

    Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-gospoda-svojega-boga-moli-in-njemu-sluzi/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    GREH – dr. Tomislav Ivančić -SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    GREH JE IZRAZ ZA ZLO, KI GA ČLOVEK STORI PREDVSEM V ODNOSU PROTI BOGU, POTEM PA TUDI V ODNOSU PROTI ČLOVEKU.

    GREH JE KRIVICA, ZA KATERO SE POKORIMO PRED BOGOM IN JO LAHKO ODPUSTI SAMO BOG.

    KRIVDA JE ZLO, ZA KATERO ODGOVARJAJO LJUDJE PRED VESTJO, PRED LJUDMI, PRED ZGODOVINO, PRED SODIŠČEM IN KONČNO PRED BOGOM.

    GREH JE POMANJKANJE DOBREGA.

    GREH JE ZAVESTNA PREKINITEV KOMUNIKACIJE Z BOGOM ALI ODNOSA Z NJIM.PREKINITEV VSAKE KOMUNIKACIJE Z NJIM BI POMENILO IZNIČENJE. PREKINITEV ZAVESTNE KOMUNIKACIJE POMENI BLOKIRANJE ZAVESTNIH OSEBNIH ČLOVEKOVIH PROCESOV.

    PREKINITEV KOMUNIKACIJE Z BOGOM POMENI OGROŽANJE ŽIVLJENJA. KER JE ŽIVLJENJE BOŽJI DAR, BOŽJE DELO, JE TO UNIČEVANJE BOŽJEGA DELA IN ZATO KRIVICA PROTI BOGU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZATO JE GREH NAPAD NA BOGA IN KRIVDA V ODNOSU DO BOGA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    ČLOVEK JE USTVARJEN KOT SVOBODNO BITJE IN SE ZATO LAHKO UPRE BOGU.

    GREH IN KRIVDA STA SPLOŠNA. VSI LJUDJE BREZ IZJEME SO PODVRŽENI GREHU.

    KER SO VSI LJUDJE PODVRŽENI GREHU, POMENI, DA NAS NIHČE IZMED LJUDI NE MORE LE-TEGA OSVOBODITI.

    GREH JE V NAJŠIRŠEM POMENU VSE, KAR JE ZLO, KAR JE V SVETU NEGATIVNO:

    – VSE TRPLJENJE
    -KRIVDA,
    -ŽALITVE,
    -ZLOČINI,
    -BOLEZNI,
    -UMIRANJA,
    -VOJNE,
    -NEVEDNOST,
    -SLABOSTI,
    -KRIVICE, SOVRAŠTVO. TO SO NAMREČ POSLEDICE GREHA, V ŠIŠEM SMISLU, PA JIH LAHKO IMENUJEMO GREH.

    ČE NE BI BILO GREHA, NE BI BILO ZLA IN TRPLJENJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    GREH JE KRIVDA:KRIVDO PA SPEMLJA STRAH , STRAH PRED BOGOM, STRAH PRED LJUDMI. KRIVDA JE RAZDIRALNA.
    ZAHTEVA POKORO ALI TERJA ODPUŠČANJE TISTEGA, KI SMO GA RANILI.

    Verstva so pogosto zahtevala pokoro s strašnimi žrtvami npr. s človeškimi. To kaže , kako globoka je krivda in kako neizmerno pomembno je, DA SE ČLOVEK REŠI.

    ŽALITEV ABSOLUTNEGA BITJA , KAKRŠEN JE BOG, NI MOGOČE IZBRISATI S ČLOVEŠKIMI ŽRTVAMI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    GREH JE SOVRAŠTVO DO BOGA. Vsako pretrganje stikov z BOGOM človeka človeka siromaši. ogroža njegovo življenje in ga ubija. Izvor njegovega življenja in sreče je namreč samo v BOGU. ZUNAJ NJEGA JE UMIRANJE IN SMRT.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    ODDALJEVANJE OD BOGA IN ZAVESTNO LOČEVANJE OD NJEGA JE PEKEL.

    NA PEKEL ČLOVEKA NE OBSOJA BOG, OBSOJA SE SAM.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    BOG ŽELI ČLOVEKU SAMO DOBRO.

  6. Hvala says:

    GREH-SKRIVNOST ZLA -dr. Tomislav Ivančič -SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Zgodba pripoveduje , da je v nekem gozdu v Indiji živela skupina opic. Nekega zimskega večera, ko so drgetale od mraza, so ugledale kresnico. Mislile so, da je to ogenj. Pazljivo so jo vzele, pokrile s suho travo in listjem ter iztegnile roke misleč, da se bodo ob njej ogrele. Ena od opic začne celo pihati v kresnico, da bi se razplamtel ogenj.

    Ugleda jih neka ptica z ZLATIMI PERUTMI. Priletela je k njim in rekla: To ni ogenj, to je kresnica. ” Opice pa so nadaljevale s pihanjem. Ptica je uporabila VSA SREDSTVA , da bi jih prepričala o nasprotnem, ko jo ena od opis ZGRABI IN UBIJE. Za tem so vse opice nadaljevale s pihanjem.

    ZJUTRAJ SO BILE VSE MRTVE ZARADI MRAZA.

    V vseh ljudeh tli iskra UPANJA ZA PRIHODNOST SVETA IN ČLOVEŠTVA NA NJEJ. Ljudje poskušajo razplamteti to upanje. Politične avtoritete, predstavniki verstev, filozofi in učenjaki, in tudi vsak človek se po svoje trudi, da bi se uničila tema zla in hlad sovraštva, razplamtela pa LJUBEZEN, MIR, RAZUMEVANJE IN PRAVICA. Toda zlo kar naprej prevladuje.

    Ljudje umirajo, ne da b i povsem razplamteli upanja. Ves trud v tej smeri je plemenit, TODA NIKOMUR ŠE NI USPELO UNIČITI ZLA NA ZEMLJI.

    EDIINI ČLOVEK V ZGODOVINI, KI KLIČE VSEM ZEMLJANOM, DA SE NE MOREJO SAMI IZVLEČI IZ ZLA, AMPAK DA JIH BO ON OSVOBODIL, JE JEZUS KRISTUS IZ NAZARETA. AMPAK LJUDJE SO GA UBILI.
    .::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PA ŠE DANES VELIKO LJUDI UBIJA NJEGOV GLAS V SEBI. VENDAR JE GOVORIL PO PRAVICI IN KAŽE PRAVILNO IN MOŽNO POT V OSVOBODITEV OD GREHA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  7. Miro says:

    »MOLITEV JE NEBEŠKA POŠTA: PO NJEJ GREDO NAŠE PROŠNJE GOR,
    PO NJEJ PRIDEJO DAROVI BOŽJE MILOSTI DOL.«

    (blaženi Anton Martin Slomšek)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    DOBROTLJIVOST IN USMILJENOST

    »KDOR IMA DAR SPODBUJANJA, NAJ SPODBUJA.
    KDOR DAJE, NAJ DAJE ŠIROKOSRČNO. KDOR JE
    PREDSTOJNIK, NAJ GA ODLIKUJE VESTNOST.
    KDOR IZKAZUJE USMILJENJE, NAJ TO DELA Z
    VESELJEM.« (Rim 12,8)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1503&t=5#Dobrotljivost+in+usmiljenost

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    NAJVEČJI ZNAMENJI DELOVANJA SVETEGA DUHA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČLOVEKOVO SPREOBRNJENJE IN ZAUPANJE V BOGA STA NAJVEČJI ZNAMENJI DELOVANJA SVETEGA DUHA.

    NAJTEŽJE JE ZAUPATI BOGU, TAKO TEŽKO, DA NAS SAMO MILOST LAHKO NAPOTI NA TO IN URESNIČI VERO V NAS.
    ZATO SO NAJMOČNEJŠA IZKUSTVA DELOVANJA SVETEGA DUHA ŠTEVILNA SPREOBRNJENJA.

  10. Miro says:

    VIDETI ZVEZDO. TO JE ZAČETEK POTI – POGOSTO SE V ŽIVLJENJU ZADOVOLJIMO S TEM, DA GLEDAMO V TLA: DOVOLJ SO NAM ZDRAVJE, NEKAJ DENARJA IN NEKOLIKO ZABAVE. ALI ŠE ZNAMO DVIGNITI POGLED V NEBO? ALI ZNAMO SANJATI, ŽELETI SI BOGA, PRIČAKOVATI NJEGOVO NOVOST? ALI PA PUSTIMO NOSITI SE ŽIVLJENJU KAKOR SUHA VEJA V VETRU? – PROSIMO: GOSPOD, DAJ MI ODKRITI VESELJE PODARJANJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 2,1-12)

    Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri
    z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«

    Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Videti zvezdo. To je začetek poti. Lahko se vprašamo: Zakaj so zvezdo videli samo modri? Morda zato, ker je redko kdo dvignil pogled v nebo. Pogosto se namreč v življenju zadovoljimo s tem, da gledamo v tla: dovolj so nam zdravje, nekaj denarja in nekoliko zabave. Ali mi še znamo dvigniti pogled v nebo? Ali znamo sanjati, želeti si Boga, pričakovati njegovo novost? Ali pa pustimo nositi se življenju kakor suha veja v vetru? Modri niso bili zadovoljni z životarjenjem, z lebdenjem na površju. Slutili so, da je, da bi zares živeli, potreben visok cilj in zato je treba gledati v višave.

    Lahko se še vprašamo: Zakaj med tistimi, ki so dvignili pogled v nebo, mnogi niso sledili zvezde, njegove zvezde ? Morda zato, ker ni bila vpadljiva zvezda, ki bi žarela bolj od drugih. Jezusova zvezda ne slepi, ne omami, ampak prijazno vabi. Lahko se vprašamo, katere zvezde izbiramo v življenju. Obstajajo zaslepljujoče zvezde, ki sprožijo močna čustva, a ne usmerjajo poti. To velja za uspeh, denar, kariero, časti, užitke, ki se jih išče kot cilj življenja. To so meteorji: malo žarijo, a hitro ugasnejo in njihov blišč izgine. So padle zvezde, ki speljujejo, namesto da bi usmerjale. Gospodova zvezda pa ni vedno bleščeča, ampak je vedno navzoča: v življenju te prime za roko in te spremlja. Ne obljublja materialna povračila, zagotavlja pa mir in podarja, kakor modrim, neizmerno veselje. Poziva pa k hoji.

    Hoditi, drugo dejanje modrih, je bistveno, da bi našli Jezusa. Njegova zvezda namreč zahteva odločitev za hojo, vsakodnevni napor korakanja. Poziva, da se osvobodimo nekoristnih bremen in zajetne bahavosti, ki ovirajo, in sprejmemo nepredvideno, ki se ne pojavlja na zemljevidu brezskrbnega življenja. Jezus se pusti najti tistemu, ki ga išče, a da bi ga iskali, se moramo premikati, iti ven. Ne čakati, tvegati. Ne biti pri miru, iti naprej. Jezus je zahteven: tistemu, ki ga išče, predlaga, naj zapusti fotelje posvetne udobnosti in pomirjujočo toplino svojih malih kaminov. Slediti Jezusu ni nek vzgojni protokol, ki ga je treba spoštovati, ampak je izhod (eksodus), ki ga je treba živeti. Bog, ki je osvobodil svoje ljudstvo s potjo eksodusa in pozval nova ljudstva, naj sledijo njegovi zvezdi, podarja svobodo in deli veselje vedno in samo med hojo. Z drugimi besedami, da bi našli Jezusa, je treba opustiti strah pred tveganjem, zadovoljstvo, da smo prispeli, lenobo, da od življenja ne bi prosili ničesar več. Treba je enostavno tvegati, da bi srečali Otroka. Je neizmerno vredno, kajti ko najdemo tistega Otroka, odkrijemo njegovo nežnost in njegovo ljubezen, ponovno najdemo sebe.

    Podati se na pot ni lahko. Evangelij nam to prikaže preko različnih osebnosti. Imamo Heroda, ki je vznemirjen zaradi strahu, da bo rojstvo kralja ogrozilo njegovo moč. Zato organizira srečanja in druge pošilja, da pridobijo informacije. A on sam se ne premakne, ostaja zaprt v svoji palači. Tudi ves Jeruzalem je v strahu, v strahu pred Božjo novostjo. Raje ima, da vse ostane kakor prej; nihče nima poguma, da bi šel. Bolj prefinjena je skušnjava duhovnikov in pismoukov. Ti poznajo točen kraj in ga sporočijo Herodu, pri tem pa tudi navajajo starodavne prerokbe. Vedo, a ne stopijo proti Betlehemu. To je lahko skušnjava tistega, ki je že dolgo časa vernik: natančno razpravlja o veri, kot o nečem, kar že pozna, a osebno ne tvega za Gospoda. Govori, a ne moli; pritožuje se, a ne dela dobrega. Modri pa, nasprotno, govorijo malo in hodijo mnogo. Čeprav ne poznajo resnic vere, so željni in hodijo.’ So se mu prišli poklonit’, ‘so se odpravili’, ‘vstopili so’, ‘padli so predenj’, ‘vrnili so se’ – vedno so v gibanju.

    Še tretja drža: podarjanje. Ko so modri po dolgem potovanju prispeli do Jezusa, naredijo kakor On – podarijo. Jezus je tam, da bi dal življenje, oni pa dajo svoje najdragocenejše dobrine: zlato, kadilo in miro. Evangelij se uresniči, kadar življenjska pot prispe do daru. Zastonj podariti, za Gospoda, ne da bi karkoli pričakovali v zameno. To je jasno znamenje, da smo našli Jezusa, ki pravi: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte’. Delati dobro brez računov, četudi nas nihče ne prosi, čeprav ne bomo ničesar zaslužili, čeprav nam ni všeč. Bog to želi. Podariti dar, ki je všeč Jezusu, pomeni negovati bolnega, posvetiti čas neki težki osebi, pomagati nekomu, ki nam ne vzbuja zanimanja, odpustiti nekomu, ki nas je prizadel. To so zastonjski darovi, ki ne smejo manjkati v krščanskem življenju. Kajti, kakor nas spominja Jezus, če ljubimo tiste, ki nas ljubijo, delamo kakor pogani. Poglejmo svoje roke, pogosto prazne ljubezni, in danes poskušajmo razmisliti o zastonjskem daru, ki ga lahko podarimo brez povračila. To bo všeč Gospodu. In prosimo ga: Gospod, daj mi odkriti veselje podarjanja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja