Članki za dušo

15.037 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   8. januarja, 2022 at 10:50

   Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)
   Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?ž.

   Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.

   Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

   Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
   Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

   Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
   1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
   2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.

   3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.

   4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).

   5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.

   Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju? Razmislite ali delate vse prav v Božjih Očeh?!

   Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

   Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

   https://aleteia.org/2016/09/06/5-warning-signs-of-a-toxic-faith/

   Odgovori
2. Janez says:

   8. januarja, 2022 at 10:42

   Mag. Teologije Boštjan Hari (Zavod Kerigma): krajši povzetek intervjuja
   Zanimivo je, da ste svoje izkušnje in znanje zbrali tudi v knjigi »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«, ki je na neki način tudi priročnik za dobro spoved.
   Namen knjige oz. priročnika Božja ljubezen odpušča in ozdravlja je, da bi ljudje spoznali pravo podobo Boga, ki je brezpogojna ljubezen. Ko človek enkrat spozna in izkusi, da je od svojega Stvarnika brezpogojno ljubljen, se ga neha bati in se sramovati pred njim, potem ko (z)greši. Z zavestjo, da je brezpogojno ljubljen, si upa pred njim postajati vse bolj iskren, »nag«, ko mu priznava svoje grehe. Iskreno kesanje pred Bogom za vse slabo (brez iskanja izgovorov in opravičil) – to je vse, kar nasprotuje ljubezni do njega, sebe in bližnjega – je edina pot do duhovnega ozdravljenja. Ljudje se ne zavedamo, da je greh v našem telesu kot duhovna bolezen, kot duhovni virus ali bakterija, ki prej ali slej povzroči negativne posledice tudi na naši duševni oz. telesni ravni. Smo v kulturi kulta zdravja. Vse bi naredili za telesno in duševno zdravje, zanemarjamo pa temeljno in najpomembnejše, duhovno (sprava z Bogom), ki nam ga lahko podari le Bog v svoji odpuščajoči ljubezni, potem ko mu svoje »padce/stranpoti« iskreno in skesano priznavamo. Želim si, da bi priročnik vsem bralcem, kristjanom, katoličanom, pastoralnim delavcem, pomagal, da bi k zakramentu ozdravljenja – sprave pristopali z iskrenim, ponižnim in karseda skesanim srcem. Ob tem si želim, da bi vsak bralec spoznal katoliški pogled na sodobne ponudbe odrešenja, ki se skrivajo za mnogimi vzhodnjaškimi tehnikami (joga, reiki itd.), alternativnimi zdravilskimi tehnikami celostnega zdravja itd.; da bi odkrili zdravilno moč Božje odpuščajoče ljubezni, ki želi preko zakramenta sprave očistiti naša srca, jih ozdraviti ter nam dati moč, da se lahko borimo proti zlu v nas samih in okrog nas.

   Med vašimi področji je tudi notranje ozdravljenje. Med drugim ste doslej organizirali že kar nekaj seminarjev ob koncih tedna na to temo. Kaj dejansko pomeni notranje ozdravljenje?
   Notranje ozdravljenje je v bistvu čustveno ozdravljenje. Jezus je med drugim prišel zato, da ozdravi ranjena, pobita, zlomljena srca (prim. Iz 61,1; Ps 147,3). Vsi ljudje smo tako ali drugače ranjeni zaradi »nepopolnih« medosebnih odnosov. Eni bolj, drugi manj. Posledično so v našem srcu bolečine, ki jih mnogokrat ne znamo ubesediti ali pa se jih sploh ne zavedamo, in vplivajo na naše obnašanje in odzivanja v medosebnih odnosih. Velikokrat se počutimo in sprašujemo kot sv. Pavel: »Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim« (Rim 7,15). Ti seminarji so vsebinsko sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu se posvetimo predvsem podobi Boga in svojemu odnosu do njega, v drugem delu pa našim medosebnim odnosom. Udeleženci imajo možnost, da si vzamejo konec tedna samo zase, da sp(prep)oznajo svoje najgloblje bolečine in se z njimi soočijo, imajo čas za osebno refleksijo in molitev, osebni pogovor in dobro, poglobljeno spoved. Tistim, ki imajo resne duševne in telesne težave, je na voljo tudi zakrament bolniškega maziljenja. Ob tem pa program vsebuje tudi skupne molitve in prošnje k Bogu za ozdravljenje posameznega obdobja življenja. Namen seminarja je, da se posameznik spravi z Bogom, da se v srcu spravi z bližnjimi, ko jim odpušča in jih prosi odpuščanja, ob tem pa ima posameznik še čas za druženje z Jezusom, ki želi vstopiti v naša ranjena srca in jih ozdravljati. Menim, da bi moral vsak posameznik vsaj enkrat v življenju iti skozi takšen ali podoben program.

   Dandanes se govori o nekakšnem »trgu religij«, kjer je krščanstvo le ena od izbir, medtem pa v naš civilizacijski prostor prodira islam. Ali obstaja racionalen razlog, zakaj naj bi bil človek dejaven kristjan, ki vsak dan moli in bere Sveto pismo?
   Krščanstvo je za mnoge nekristjane, na žalost tudi prenekatere kristjane in ljudi »zunaj« cerkvenega življenja religija, ki jo dojemajo kot nekaj zastarelega, pravljičnega, nerealnega, neaktualnega, brez smisla za tukajšnje življenje, saj obljublja srečo in blagoslov šele v posmrtnem življenju. Še več, križ in križani sta mnogim v pohujšanje, ne v radost in blagoslov. Mnogi Jezusa doživljajo kot nekega starodavnega čudodelnika, zdravilca, človeka, ki je po krivici umrl in se bistveno ne razlikuje od drugih začetnikov svetovnih religij. Eden glavnih razlogov za takšno razmišljanje je zagotovo nepoznavanje Jezusa, Boga. Zaradi tega tudi danes doživljamo podobno kot Božje ljudstvo v SZ: Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja (Oz 4,6). Božje ljudstvo propada, ker ne pozna pravega Boga. Kristjan, ki ni »dejaven«, je kristjan, čigar življenje ne more dajati sadov, o katerih govori Sveto pismo (Gal 5,22). Nedejaven kristjan je tisti, ki sicer vsake toliko ali tudi pogosto (npr. vsako nedeljo) posluša Božjo besedo, a je ne uresničuje, zato je »podoben nespametnemu možu, ki zida hišo (svoje življenje) na pesku« (Mt 7,26). Ko pridejo težave, problemi, preizkušnje, v bibličnem jeziku, ko se »ulije ploha, pridre vodovje, zapihajo vetrovi«, se njegova hiša (življenje) zruši. »Dejavnost« kristjana je v tem, da črpa moč za življenje, za rast v življenju: 1) v zakramentih, kjer se srečuje z živim Bogom, ki vanj vliva svoje življenje; 2) v osebni, zaupni molitvi/pogovorom z Bogom; v branju in premišljevanju Božje besede; v druženju ter molitvi z drugimi kristjani, torej v občestvu. Brez tega ni krščanstva in tudi ne krščanskega življenja. Krščanstva ne moreš živeti sam, ampak le skupaj, zato je Jezus ustanovil Cerkev.

   Pojasnilo:
   Kerigma – (grš. kerygma – razglas) evangelijsko oznanilo vere o Bogu, ki je postal človek in se je imenoval Jezus iz Nazareta. Nemški protestantski teolog Rudolf Bultmann je poudarljal razlikovanje med zgodovinskim Jezusom in ti. kerigmatičnim Jezusom Kristusom, ki obstaja kot Beseda (Logos) časovno pred Marijino zanositvijo (Jn 1.1-18 ).

   Dodatek 1
   »Ni nujno verjeti tradicionalno v Boga, da bi bili sočuten, strpen, dober in pameten človek.
   Tradicionalno verovanje v Boga je v sodobnem svetu razvoja za nekatere morda malce zastarelo.
   Potrebna je prenova Cerkve in spreobrnitev Ljudi, da bodo podobni Jezusu v Ljubezni in Dobroti.
   Da bomo bolj spolnjevali Božjo Voljo in živeli po Jezusovem Evangeliju.
   Nekdo je lahko duhoven, ni pa obenem tudi religiozen in zati ni pravi verniu kristjan.
   Nekdo vsebinsko živi po Božjih postavah, čeprav ni veren in je dober ter pravičen in moder človek.
   Njegovo vsebinsko Življenje je Vera v Dobroto, Poštenost,
   Molitev in spolnjevanje Jezusovih naukov iz Evangelija v Življenju,
   kar je vsebinsko pravo krščansko Življenje.
   Papež Frančišek

   Dodatek 2
   Ni nujno iti v Cerkev, moliti in Cerkvi za obrede dajati le denar, če ni v srcu pristne Vere in Ljubezni vernikov.
   Za mnoge je lahko Cerkev tudi Narava in Ljudje, dobra dela, služenje bližnjim z Dobroto in Usmiljenjem.
   Nekateri najboljši ljudje v zgodovini niso nujno tradicionalno verjeli v Boga, čeprav so pravično živeli.
   Zato je Vera brez Ljubezni, dobrih del, služenja drugim, pravičnosti, odpuščanja in usmiljenosti prazna.
   Mnogi neverni ljudje so pošteno in pravično živeli in mnogo dobrega naredili,
   medtem ko so mnogi, ki so deklarativno verjeli v Boga, žal delali najhujše stvari v Njegovem imenu«.

   Papež Frančišek

   Kdo sem jaz , da bi brez Božjega Navdiha in Blagoslova ter Poduka modroval po človeško, ki ne morem Nič Storiti brez Boga?! Ponižno in bogaboječe molim in prosim Božje Pomoči in Vodstva, da bom spolnjeval Njegovo Voljo in bil podoben Jezusu v vse, kar delam.

   Odgovori
3. Janez says:

   8. januarja, 2022 at 10:32

   KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari medmrežje Aleteia)
   “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja. Velikom predava po državi in prispeva veliko pozitivne energije med vernike. spodbuja nas k Dejavni Veri v Živega Boga, da kar Verjemo in Molimo tudi resnično Udejanimo v Vsakdanjem Življenju z izvajanjem Jezusovih Evangeljskih Naukov, Usmiljenja in Dobrote. Da ljudem prinašamo Kristrusovo Luč Upanja in Ljubezni. Da ljubimo ljudi in Boga. Da dajemo zgled drug drugemu!

   Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

   To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

   Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

   Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

   Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

   V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

   Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

   Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve? Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

   Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

   Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori.

   Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

   Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Gospod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rastel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

   https://si.aleteia.org/2020/01/05/bostjan-hari-bogu-nikoli-ne-tezimo-saj-nam-je-ves-cas-na-razpolago/

   Odgovori
4. Miro says:

   8. januarja, 2022 at 10:30

   »NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE!« (V SKLOPU PRVE BOŽJE ZAPOVEDI)

   Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   PRIDI, SVETI DUH

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   2110 Prva zapoved prepoveduje češčenje drugih bogov poleg edinega Gospoda, ki se je razodel svojemu ljudstvu. Ta zapoved prepoveduje praznoverje in brezvernost. Praznoverje je nekakšno izprijeno pretiravanje bogovdanosti, brezvernost pa je pregreha, ki na podlagi pomanjkanja nasprotuje kreposti bogovdanosti.

   PRAZNOVERJE

   2111 Praznoverje je zabloda religiozega čustva in dejanj, ki jih to čustvo nalaga. Prizadeti mora tudi češčenje, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, kadar kdo pripisuje nekakšno magično pomembnost nekaterim sicer upravičenm ali potrebnim dejanjem (vajam). Pripisovati njihovo učinkovitost sámi materialnosti molitev ali zakramentalnih znamenj, zunaj notranjih razpoloženj, ki jih zahtevajo, pomeni zapasti v praznoverje (prim. Mt 23,16-22).

   MALIKOVANJE

   2112 Prva zapoved obsoja mnogoboštvo. Od človeka terja, da ne veruje v druge bogove razen Boga, da ne časti drugih božanstev razen enega samega. Sveto pismo stalno opozarja na to zametanje “malikov, zlata in srebra, dela človeških rok”, njih, ki “imajo usta, pa ne govore, imajo oči, pa ne vidijo …“Ti nični maliki naredijo človeka praznega: “Njim bodo podobni, ki jih delajo, vsak, ki vanje zaupa” (Ps 115,4-5.8; prim. Iz 44,9-20; jer 10,1-16; 5 Mz 14,1-30; Bar 6; Mdr13,1-15.19). Bog pa je nasprotno “živi Bog” (Joz 3,10; Ps 42,3; itd.), ki oživlja in posega v zgodovino.

   Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-ne-imej-drugih-bogov-poleg-mene/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   8. januarja, 2022 at 10:18

   MOLITEV K JEZUSU ZA SMOTRNO VODENE FINANCE ZA DOBRO LJUDI IN IZHOD IZ KRIZE
   Gospod Jezus, predte prihajam
   s svojo zaskrbljenostjo in finačnimi dilemami in težavami.
   Prinašam Ti svoje finančne težave, male in velike.
   V Tvojem imenu, Jezus, naj se prekine vsako hudobno egoistično delovanje,
   ki ni Božje ampak me k temu napeljuje Skušnjavec in Egoist Mamon.
   Daj mi milost, da bom svoj denar dobro uporabljal(a) v dobro Ljudi in Sebe ter Skupnosti v večjo Božjo slavo.
   Uči me uporabljati materialne dobrine po Božji volji.
   Pomagaj mi, da bom dajal(a) ustrezen delež tudi drugim Pomoči Potrebnim Ljudem, ki so lačni in v stiskah.
   Uči me, da bom materialne dobrine,
   ki so mi na razpolago, uporabljal z občutkom polne odgovornosti.
   Blagoslovi me, da bom lahko zvest(a) v velikih in malih stvareh.
   Bog daj mi razumeti, da sem le skrbnik od Tebe zaupanega mi imetja in denarja.
   Nauči me uporabiti zaupano mi imetje, kot Ti želiš in je prav po Božji Modrosti.
   Odpusti mi moje grehe na materialnem in denarnem področju in me nauči kako je prav, da ravnam.
   Odpusti mi vse moje grehe razsipnosti, nevračanja dolgov, zaradi raznih finančnih špekulacij,
   Odpusti mi visoke obresti, ustvarjanje velikih dobičkov, črni trg, kopičenje zalog,
   napuh in egoizem zaradi kopičenja materialnih dobrin, prekomernega bogatenja zase,
   uničevanje tujih dobrin in nepravično ocenjevanje, utajo davkov in
   odtegovanje miloščine revnimin pomoči potrebnim.
   Izlij svojo Predragoceno Milost, Odrešenje ter Razsvetlitve
   na moje materialne in denarne dobrine in osvobodi me vseh Skušnjav in raznih težav.
   Nači me, kako naj denar, materialne ter duhovne in kulturne dobrine služijo Človeku.
   Prosim Nauči nas Moliti in prositi Boga za Usmiljenje in Dobroto, da nas bo Vodil in Učil pravičnosti.
   Bog varuj nas, da ne podležemo mamonu in pohlepu,
   ampak, da z Božjo Pomočjo dosežemo, da bo denar pomagal in Služil čimveč Ljudem
   in prispevala po Tvoji Milosti k materialni in duhovni blaginji ljudi na Zemlji.
   Danes zaradi koronavirusa so delavci doma in delodajalci nimajo dovolj materiala in naročil.
   Država in Evropska Unija bosta morali finančno intervenirati in pomagati državi in gospodarstvu
   ter ljudem, ki so brez dohodkov in brez službe, da bodo lahko preživljali sebe in svoje družine.
   Vse družbeno življenje pri nas in v svetu se je ustavilo in ljudje smo prisilno doma zaradi koronavirusa, da ga zajezimo.
   Brez delovanja gospodarstva, prometa, kmetijstva, zaposlitve, davkov ni denarja in financiranja ljudi, da preživijo.
   Strokovnjaki ne poznajo rešitev, zdravniki nimajo zdravil in cepiva, ljudje obolevajo in umirajo.
   Prosim Te Gospod Pridi in nam Pomagaj ter Nas Odreši vseh preizkušenj in bolezni ter koronavirusa.
   Prosim pomagaj državnim voditeljem in zdravnikom ter jim daj navdih ter pomoč, kaj naj naredijo, da bo vse prav.
   Ko bomo izšli iz te krize bo vse drugače; svet bo drugačen in tudi ljudje se bomo morali spreobrniti in spremeniti.
   Pomagaj nam Gospod, da bomo znali pravilno spremeniti vse zadeve v družbi in tudi sami sebe.
   Pomagaj nam, da bomo bolj solidarni, socialno čuteči, dobri, usmiljeni, ljubeči, si bolj pomagali in manj tekmovali med seboj!
   Da bomo vpeljali drugačne načine delovanja družbe in gospodarstva z ozirom na Okolje in na Sočloveka in Vero v Boga.
   In nenazadnje bo to vplivalo tudi našo iskreno krščansko Vero, naše Življenje, naš Odnos do Ljudi in do Narave ter do Tebe Gospod, ki nam daješ vse in si naš Ljubljeni Oče!

   Hvala Ti, Jezus. Amen.

   Že objavljeno. Janez

   Bog pomagaj nam in nas blagoslovi, da bomo pridno in pošteno delali v dobro Ljudi. Prosim usliši nas in nas Vodi, da bodo materialne dobrine in denar služile Ljudem in da ne bomo nikoli zapustili Poti, ki Vodi k Jezusu ter se izgubili in se preokrenili k Mamonu Pridobitništva in Bogatenja ne glede na socialne razlike in revščino. Pomagaj nam, da bomo pomnožili z našo Dobroto in Talenti prejetimi od Boga, vsem ljudem Kruh, Delovna mesta, Zadovoljstvo in Srečo Zadovoljnih Ljudi, da ne bodo trpeli pomanjkanja in bili brez služb in dohodkov za preživljenje družin. Prosimo pomagaj mladim družinam, da bodo imeli mladi po končani šoli službe in delali ter si lahko pridobili stanovanje za bivanje. Prosim pomagaj starejšim, da bodo v pokoju preskrbljeni in da bodo mirno in zadovoljni uživali svojo starost. Prosim pomagaj delavcem, da bodo dovolj zaslužili z delom in skrbeli za svoje družine in bili materialno preskrbljeni. Prosimo Te Gospod pomagaj nam in nas Blagoslovi, da ne bo lakote, brezposelnosti, brezdomcev, bolezni in da bodo imeli vsi ljudje dovolj dobrin in denarja za normalno in zadovoljno življenje. Prosimo Te Gospod Bog za smotrno gospodarjenje z materialnimi dobrinami tako, da bodo vsi imeli ljudje na podlagi pridnega, poštenega dela in truda dober življenjski standard in ne bo lakote in pomanjkanja ter revščine. Prosimo Te Gospod, dovoli, da se postopno spet začne zagon gospodarstva, obrti, storitvenih dejavnosti in državnih javnih služb, saj država potrebuje državne pridodke in davke, ljudje pa zaposlitev in plačo, ker ne morejo v nedogled ostajati zaradi koronavirusa doma na čakanju in prejemati podporo. Prosimo Te pomagaj nam, da se bo nevarnost okužbe in obolevanja s koronavirusom postopno zmanjševala in da se bo, po Tvoji Milosti in Božjem Usmiljenju, spet lahko zagnalo gospodarskol kulturno, duhovno, socialno in družbeno življenje pri Nas in v Svetu. Amen. Hvala Ti Gospod. Janez

   Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati njegovi moči, ampak le umakniti se njegovi ljubezni.
   (kardinal in svetnik John Henry Newman)

   Sami sebi ne naredimo usluge, če se pred Bogom umaknemo, če se izmikamo, če se skrivamo, če ga zanikamo, če se preveč in samo ukvarjamo z materialnimi dobrinami in Mamonom, ki hoče še Več in Več Denarja in mu NI Nikoli Dovolj. Kajti sami pred seboj in Bogom, ki je v nas, ne moremo nikamor pobegniti. Moremo pa se odtegniti številnim milostim, darovom, dobrim stvarem, ki bi jih verjetno prejeli, če bi goreči v Veri stegnili roke po njih … Če bi odprli srce … Če bi Verjeli v Boga. Prav tako se moremo odtegniti Objemu … ga ne začutiti, če ga nočemo … Če se umikamo, se sami sebe oškodujemo za lepoto, za ljubezen, za zavetje, za varnost … Brez Boga nisem nič z Njim premorem Vse. Ljubimo Boga in Ljudi in prosimo Jezusa Milosti in Ljubezni, da se v Njem umiri naše srce. Prosimo Boga, da bomo radi molili in pošteno ter pridno delali ter služili drugim in bili dobri, usmiljeni in ljubeči do drugih ljudi. Kakor pravi Gospod in zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. In vse kar boste storili kateremukoli izmed mojih najmanjši boste storili meni! Zato vedimo, če nimamo radi ljudi tudi ne moremo imeti radi Boga!

   Tvoje Milosti in Dobroto Gospod bom Častil in Slavil v Besedah, Molitvah in Dejanjih Usmiljenja, Pravičnosti in Dobrote, ko bom pomagal in služil drugim!

   Odgovori
6. Miro says:

   8. januarja, 2022 at 9:10

   VSE IZVIRA OD GOSPODA, PRIHAJA OD ZGORAJ

   »MARIJA JE V CELOTNEM TEKU SVOJEGA ŽIVLJENJA VSE SPREJEMALA OD BOGA. PRAV V TEM
   JE VELIČINA NJENEGA POSLANSTVA, KI SE SKRIVNOSTNO NADALJUJE V CERKVI: VSE IZVIRA OD
   GOSPODA, PRIHAJA OD ZGORAJ.« (božji služabnik Nguyen Van Thuan)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   7. januarja, 2022 at 20:07

   JEZUS ZAČNE SVOJE JAVNO DELOVANJE V POGANSKI GALILEJI. NJEGOVO PRVO OZNANILO JE ZELO PREPROSTO: »SPREOBRNITE SE, KAJTI PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO« – SPREOBRAČANJE JE POT, JE HOJA Z JEZUSOM, JE ISKANJE PRAVE DRŽE V VSAKEM TRENUTKU. ŽIVLJENJE Z BOŽJO BESEDO JE ŽIVO ŽIVLJENJE! NI MRTVILO, NI BIVANJE V HOTELU, KOT PRAVI PAPEŽ FRANČIŠEK, NI ČAKANJE, JE USTVARJANJE, JE ŽIVOST!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 4,12-17.23-25)

   Ko je slišal, da je bil Janez izročen, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč. Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«

   Jezus uči in ozdravlja

   Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. In glas o njem se je razširil po vsej Siriji. Prinesli so k njemu vse bolnike, ki so jih mučile različne bolezni in nadloge, tudi obsedene, božjastne in hrome, in jih je ozdravil. Za njim so hodile velike množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in iz krajev onkraj Jordana.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+4%2C12-17.23-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGE BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus začne svoje javno delovanje v poganski Galileji. Njegovo prvo oznanilo je zelo preprosto: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« S tem nadaljuje poziv, ki ga je ljudstvu pred tem prinesel njegov predhodnik Janez Krstnik. Kako razume svoje povabilo k spreobrnjenju nam brez razlage pojasni že z naslednjimi besedami, ki jih nameni prvima učencema, ko pravi: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.«

   V odlomku me posebej nagovarja dvoje:

   – Da v poganski Galileji povabilo k spreobrnjenju najbolj zares vzamejo tisti, ki so že zavzeti verniki – najbrž učenci Janeza Krstnika in ne pogani, tujci, javni grešniki.

   – Da spreobrnjenje razume tako Jezus kot povabljeni pravzaprav kot hojo za njim.

   Prav to dvoje pa dela današnjemu povprečnemu ali pa celo ‘bolj zavzetemu’ kristjanu, precejšnje težave. Vsi bi radi spreobračali tiste z one strani političnega bloka, zgražamo se nad drugimi in ne čutimo posebne potrebe po spreobrnjenju. Vsekakor pa vidimo veliko razlogov za spreobrnjenje drugih.

   No in tu je verjetno vprašanje razumevanja spreobrnjenja. Pa smo spet pri pojmu Božjega Jagnjeta, ki je enkrat za vselej rešilo svoje ljudstvo vseh grehov in tegob. Za Jezusa pa je spreobrnjenje preprosta, vsakodnevna hoja za njim, v poslušanju njegovega glasu in pozornemu sledenju njegovim namigom. Želimo si velikih stvari in korakov, a spreobrnjenje je pogosto prav v čisto vsakdanjim, prav nič božanskem vztrajanju v preprostih dnevnih opravilih, srečevanjih z najbližjimi in s seboj.

   Spreobračanje je pot, je hoja z Jezusom, je iskanje prave drže v vsakem trenutku. Življenje z Božjo besedo je živo življenje! Ni mrtvilo, ni bivanje v hotelu, kot pravi papež Frančišek, ni čakanje, je ustvarjanje, je živost!

   Čeprav je vsakdanje, pa vabi tudi k tveganju. Pri tem se nam rado zalomi, pogosto zamujamo. Radi smo gotovi, radi vemo, kaj nas čaka, zato se oklepamo starega. Pri tem pogosto preslišimo Božji klic. Začeti z nečim novim, nas je strah. Mogoče se bomo zmotili, spotaknili, umazali. Božje kraljestvo je kraljestvo odnosov v ljubezni. Približalo se je, ker nas Jezus sam uči ljubezni, ker je on Ljubezen sama. Božja beseda nas neprestano vabi v resnične, polne odnose.

   Božja beseda želi bivati med nami. Želi hoditi z nami. Vabi nas, da ji prisluhnemo, da jo slišimo, ko nas vsak trenutek vabi, naj se spreobrnemo. Vsak hip nam govori: nebeško kraljestvo je že tu. Naj bo res tu, med nami po ljubezni, po zavesti, da je Bog z nami, da smo poklicani, da ustvarjamo lepši, bolj Božji svet.

   Naporno a odrešujoče ob enem. Bog hodi z nami in želi, da hodimo z njim. Poklicani smo k spreobrnjenju, pa naj se imamo za najboljše ali najslabše. To pa se vrši v tihem prisluškovanju božjemu glasu. Če bomo vztrajni, bo tako kot vsako pomlad, tudi to, ki se bliža, počasi, počasi, nekaj vendarle zraslo.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Odgovori
8. Miro says:

   7. januarja, 2022 at 15:30

   NAREDITE IZ SVOJEGA DOMA DRUGI NAZARET

   MISEL SVETNICE: »NAREDITE IZ VAŠEGA DOMA IN IZ VAŠE DRUŽINE DRUGI NAZARET,
   KJER VLADAJO LJUBEZEN, MIR, VESELJE IN EDINOST, KAJTI LJUBEZEN SE ZAČENJA
   DOMA. TAM MORATE ZAČETI IN NAPRAVITI SVOJ DOM ZA SREDIŠČE GOREČE LJUBEZNI.
   BITI MORATE UPANJE TRAJNE SREČE SVOJI ŽENI, SVOJEMU MOŽU, SVOJEMU OTROKU,
   SVOJEMU STAREMU OČETU, STARI MATERI, VSAKOMUR, KI JE POVEZAN Z VAMI.«
   (sv. Mati Terezija)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   7. januarja, 2022 at 15:23

   »SAMO NJEMU SLUŽI!« (v sklopu prve božje zapovedi)

   Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

   2095 Božje kreposti vere, upanja in ljubezni nravne kreposti oblikujejo in poživljajo. Tako nas ljubezen nagiblje, da Bogu damo, kar smo mu po vsej pravičnosti dolžni kot ustvarjena bitja. Krepost bogovdanosti nas pripravlja za takšno naravnanost.

   BOŽJE ČEŠČENJE

   2096 Božje češčenje – s katerim Boga molimo in mu izkazujemo čast – je prvo dejanje kreposti bogovdanosti. Moliti Boga se pravi priznavati ga kot Boga, kot Stvarnika in Odrešenika, Gospoda in Učitelja vsega, kar obstaja, kot neskončno in usmiljeno ljubezen. “Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi!” (Lk 4,8) pravi Jezus, ko navaja Peto Mojzesovo knjigo (6,13).

   2097 Moliti Boga se pravi v spoštljivosti in brezpogojni predanosti priznavati “nič ustvarjenega bitja”, ki obstaja le po Bogu. Moliti Boga se pravi: kakor Marija v magnifikatu ga hvaliti, poveličevati, se pred njim poniževati in hvaležno izpovedovati, da je storil velike reči in da je njegovo ime sveto (prim. Lk 1,46-49). Najvišje češčenje (adoracija) edinega Boga osvobaja človeka zapiranja vase, suženjstva grehu in malikovanja sveta.

   MOLITEV

   2098 Dejanja vere, upanja in ljubezni, ki jih ukazuje prva zapoved, se uresničujejo v molitvi. Dviganje duha k Bogu je izraz našega češčenja Boga: molitev hvaljenja in zahvaljevanja, priprošnje in prošnje. Molitev je nujen pogoj za to, da moremo biti pokorni božjim zapovedim. “ Treba je vedno moliti in se ne naveličati” (Lk 18,2).

   Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-samo-njemu-sluzi/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    7. januarja, 2022 at 15:08

    Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
    »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

    Duh sveta je lažnivec
    V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži.

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
    Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam?
    Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje moč
    Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.1.2019)

    Vredno in potrebno je sestopati s piedestala lastnih ugodnosti in se sklanjati k tistim, h katerim nas priteguje Bog sam. Kako pomenljivo nam s svojimi ravnanji pričuje to papež Frančišek. Kot njegov zavetnik Frančišek Asiški stopa k ljudem v stiski, ki tavajo na rimskih cestah, v izgubljenosti Zahodne civilizacije. Nadškof Krajewski ni zanikal, da se mu papež Frančišek, oblečen v navadno duhovniško oblačilo, večkrat pridruži na nočnih obiskih revnih. Ja, papež je v L/ljubezni pogumen in iznajdljiv. – Sva tudi midva?

    Pater dr. Karel Gržan, Ognjišče je magister teologije in dr. literarnih ved. Deluje v Cerkvi nad Solčavo in predava po državi.

    Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče, kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo. Pridigar »Ni se vam treba nenehno zahvaljevati, delajte tudi vi dobro in pomagajte. Kar je narobe z našim svetom je to, da smo pozabili, kako drug drugega ljubiti. Kajti, ne pozabimo: sočutje spreminja svet na bolje, pa naj bo v še tako majhnih količinah.« Neznani avtor.

    Odgovori