Članki za dušo

15.037 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   9. januarja, 2022 at 12:23

   KAKŠNE SO ZNAČILNOSTI DELOHOLIKA?
   Kot drugi »holiki« je tudi deloholik v nevarni odvisnosti. Pretirava in škoduje svojemu zdravju. Lahko pregori in zboli. V tem primeru gre za odvisnost od dela, kariere, saj deloholiki verjamejo, da so oni edini, ki lahko delo opravijo pravilno. Da tega drugi ne znajo in ne zmorejo kot on. Da je to pomembno za kariero in potrebe delodajalca. Res je , da danes delodajalci zelo pritiskajo na delavce z roki in zadolžitvami. Včasih je treba pritisniti na zavoro in se reorganizirati ter delati tako, da b0omo delali manj in storili več. Delodajalec ne potrebuje zbolelih delavcev ampak zdrave, spočite in sposobne delavce. Brez te konstantne osredotočenosti se deloholik sam sebi zdi, da je neuspešen ali ničvreden. Pogosto je to znak negotovosti ali nepravilno postavljenih življenjskih prioritet. Deloholiki bodo preživeli večino časa na delu ali pa bodo delo celo nosili s seboj domov. Pogosto ne bodo imeli veliko časa za svoje osebno življenje, torej za družino, hobije ali sprostitev. Živeti uravnoteženo ni njihova želja, vendar pa je ravnovesje potrebno za mentalno, fizično, duhovno in čustveno zdravje.Kako najti ravnovesje. Najprej se ustavi in poglej svoje življenje. Ali žrtvuješ druga področja svojega življenja zaradi časa in pozornosti, ki ju posvečaš delu? Če je prizadevanje za kratkotrajni finančni cilj bolj pomembno kot zagotavljanje dolgotrajne zveze s tvojim partnerjem in otroki, moraš premisliti o svojih prioritetah. Seveda si boš morda rekel, da delaš zato, da zagotoviš svoji družini vse, kar je nujno za življenje. Vendar bodi iskren, ali si prizadevaš za ravnovesje med vsemi stvarmi? Ali imaš čas zase, za druge in za Boga? Ali paziš na svoje duhovno in telesno zdravje in se odpočiješ od dela, da lahko spet spočit poproimeš za delo?

   Ravnovesje je namreč ključnega pomena.Tukaj je nekaj priporočil, kako doseči ravnovesje:
   • Postavi meje času in pozornosti, ki ju posvečaš svojemu delu.
   • Rezerviraj si kvaliteten čas za zasebne odnose in razvedrilo.
   • Sooči se s strahom pred neuspe-hom in s svojim občutkom negotovosti –govori s svojim duhovnikom ali svetovalcem.
   • Definiraj svojo lastno vrednost skozi perspektivo Boga, ne menjaj ga z idoliziranjem sebe ali svoje kariere.
   • Uporabi svojo kreativnost za dosežke, ki niso povezani z delom, ampak s kakšnim hobijem.
   • Bodi pozoren na potrebe svoje družine in prijateljev.
   • Začni telovaditi –plavaj, pešači ali pojdi v telovadnico.

   Ko smo fizično, mentalno, duhovno in čustveno uravnoteženi, ima to na vse, kar delamo, pomemben vpliv. Boljši smo v službi, bolj uživamo v manj stresnih odnosih z našimi ljubljenimi in končno tudi bolj uživamo namen in lepoto življenja, ki nam ga je pripravil Bog. Saj poznate izraz: »Ustavi se in povohaj cvetje.«

   Koristi ravnovesja. Ko dosežemo ravnovesje lažje dosegamo notranji Božji mir, po katerem vsi hrepenimo. Ne bojimo se negotovosti ali nezaupanja vase. Obrnemo se na Boga in ga prosimo za modrost in smernice. Naš duhovni odnos z njim ne sme biti prezrt. Tako je tudi neznani človek v stresni stiski vse obrnil na glavo: »Ni važno, kako trdo delam, nikoli ne bom nepogrešljiv nobenemu podjetju, delovni skupini ali delodajalcu nasploh. Nikoli ne bom toliko cenjen, kot bi rad bil. Skoraj sem se ubil s stresom in izčrpanostjo. Je bilo vredno? Tako sem nekaj časa mislil tudi sam. Vendar mi je delo postalo idol in odkril sem, kako se motim. Nisem poznal svojih otrok, moj zakon je razpadal in moje zdravje se je slabšalo. Nato me je nekega dne Bog opozoril, da je zdravje in odnosi z mojo družino in z njim to, kar v bistvu življenje sploh je. Če ne bom začel skrbeti zase, kmalu ne bom bil več na voljo niti svoji družini niti službi. Če ne bom našel ravnovesja, ne bom imel družine!«»Ne morem iti nazaj in se dokopati do tega, kar sem pri svoji družini izgubil, vendar zagotovo nočem ničesar več zamuditi. Bog mi je pomagal videti vrednost moje družine in koliko sem jaz pomemben njej. On je tisti, ki izpolni mojo potrebo slišati: »Nenadomestljiv si!« Sedaj tudi vem, da lahko zastavim prioritete svojega življenja zelo narobe; zato sedaj te odločitve prepuščam Bogu. On je zasnoval namen mojega življenja in jaz sem se pokesal, da sem pozabljal na svojo družino in na svojega Boga.«

   Človek mora z Božjo Pomočjo in Vodstvom uskladiti delo in privat življenje. In nekaj narediti tako, da bo delo koristno in dobro opravljeno brez nadur in prekomernih obremenitev, ker to sicer terja reorganizacijo dela in postavitev novih prioritet, kjer je Človek v ospredju, ne materialne koristi!

   Najdeno na medmrežju evangelijska cerkev vode počitka. Avtor neznan.

   Odgovori
2. Janez says:

   9. januarja, 2022 at 12:06

   Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno in dopolnjeno!)
   Želim si, da me Bog ne samo včasih obišče kot gosta, ampak da v meni trajno prebiva. A me vodi in navdihuje ko ga prosim in molim k Njemu. To zveni za kakšne agnostike kot otroška in naivna molitev. Tako mislim in verujem, da je prav. To je moj Credo. Mene pa ne motijo bodice agnostikov, ker vem da vse premorem v Njem, ki mi daje Moč. Kaj ni bil včasih Bog prisoten v jeruzalemskem templju in stanuje danes v mogočnih katedralah? Kralj Salomon je rekel pri posvetitvi templja: »Toda mar more res Bog prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1 Kr 8,27).Boga ne moremo zapreti v nobeno katedralo, najsi bo še tako bleščeča. Bog je omniprezenten in Ljubeč do vseh ljudi enako. On je Stvarnik vsega kar obstaja in je Deum Creator.

   Vsa nebes nebesa ne morejo dojeti Boga, kaj šele ljudje. Bog je za nas ljudi dimenzija, ki ji ni mogoče priti do dna. Ki je tudi poustvarjeni fizikalni Cernski prapok ne more razvozlati. Stalno odkrivamo nove sončne sisteme, katerih neskončnosti si ne moremo predstavljati. Če je že vesolje v svoji celoti za nas preobsežno, da bi ga raziskali, koliko bolj je potem Bog kot njegov Stvarnik. Takoj ko bi Boga lahko doumeli, ne bi bil več Bog, ampak le neka človeška predstava ali zamišljena hipoteza, ki smo si jo domislili, ki jo lahko nekdo spreminja glede na versko pripadnost in določbe koncilov ali pa jo v obliki kipa postavi v kot. Bog ni religiozni priročnik! On je ki je izven vseh naših pojmov in predstav. Tako daleč in tako blizu nas in v nas je. Zaslutimo ga v smotrni naravi in v Dobroti ter Odrešenju vseh Ljudi na Zemlji.

   Kadar prisluhnem religijam in njihovim primitivnim ali filozofskim razlagam, podvomim v kompetentni človeški razum, da bi zmogel ćlovek Boga razumeti. Kdo pa sem jaz da bi to sodil in razumel, kar je Božje? Deum scire nemo potest nisi Deum docente! Le tisti ve kaj o Bogu, ki mu Bog kaj o sebi Milostno razodene in razloži. Naš krščanski Bog je Troedini Bog Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha, ki poživlja in navdihuje. On je svetopisemske pisatelje in nam dal Biblijo, da jo beremo, kaj nam Bog govori in pripoveduje.

   V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.« Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi judovske ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov človeški ponos razbit, predrugačen in spremenjen, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo, Jezusov Evangelij in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Veselje. Da ga z vsem kar delamo, Častimo in Slavimo, ker smo Usmiljeni, Dobri in Pravični.

   Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott?

   Addendum:
   Vedno se je modro obrniti na Gospoda in mu Zaupati vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju, Njegovo Usmiljenje in Dobrota sta tisto, kar nam je namenil, ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali. Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih prosilcev in vernikov, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12 Jezus Kristus je namreč svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen. Brez Boga nam ne zraste niti las na glavi. Z Njim pa Zmoremo storiti in doseči Vse.

   Odgovori
3. Janez says:

   9. januarja, 2022 at 11:52

   ALETEIA: NEKAJ NAČINOV, S KATERIMI LAHKO VSAK DAN SLAVIMO BOGA

   “Vsakega, ki ima ime po meni, sem sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil,” pravi Bog
   Največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju, je živeti za Božjo slavo, piše Rick Warren, avtor knjige Življenje z namenom. S tem ko izpolnjujemo svoj namen na zemlji, častimo Boga. Ptice ga slavijo z letanjem in čivkanjem. Celo drobna mravljica in čebela, ki nabira v gozdu in travnikih slavita Boga, ko izpolnjujeta namen, s katerim je bila ustvarjena. Bog je iz Ljubezni ustvaril Človeka in Naravo ter vse Stvarstvo ter Nas Neskončni Ljubi kot naš Oče. Kaj pa mi?

   Boga lahko slavimo na naslednjih pet načinov:

   1) Tako, da ga častimo
   Češčenje je naša prva odgovornost do Boga. To najbolje počnemo tako, da pri tem uživamo. Češčenje je veliko več kot le hvalnice, pesmi in prošnje k Bogu. Bog želi, da so spodbude za češčenje ljubezen, hvaležnost in veselje, ne pa občutek dolžnosti. V Bogu moramo uživati, ga ljubiti in se mu dati na razpolago, da nas lahko uporabi za svoje namene. Ko živimo z in za Božjo slavo, postane vse, kar počnemo, dejanje češčenja.

   2) Tako, da ljubimo druge
   Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in veselje, kako ljubiti Božjo družino. Pavel je rekel: “Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas v Božjo slavo.” Naša odgovornost je, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Bog.

   3) Tako, da postajamo podobni Kristusu
   Bog želi, da rastemo in postanemo duhovno zreli. Duhovna zrelost pomeni, da v načinu razmišljanja, čustvovanja in ravnanja postajamo podobni Jezusu. Za spreminjanje svojih slabih navad in lastnosti poleg trdne volje potrebujemo tudi močno oporo, ki jo najdemo v molitvi.

   4) Tako, da s svojimi darovi in talenti pomagamo in služimo drugim
   Vsak od nas je prejel edinstvene talente, darove, spretnosti in sposobnosti, kar ni naključje. Bog nam jih ni dal zato, da bi jih uporabljali za sebične namene, temveč da bi koristili drugim. Tako kot so jih drugi dobili, da bi koristili nam. In ko pomagamo drugim in jim služimo, pomagamo sebi in Bog nam bo poplačal našo Usmiljenje in Dobroto.

   5) Tako, da o Njem pripovedujemo drugim
   Bog želi, da svoje doživljanje njegove ljubezni delimo z drugimi verujočimi in predvsem s tistimi, ki ga še ne poznajo. To ne pomeni, da ga predstavljamo na vsiljiv način in z nestrpnostjo. O njem bo najbolje pričalo vsako majhno dejanje, ki ga bomo storili z ljubeznijo. Če želimo s svojim življenjem slaviti Boga, to od nas zahteva tudi spremembo prioritet, odnosov in urnika. Včasih to pomeni, da bomo morali namesto lažje izbrati težjo pot. Odločiti se moramo, ali bomo živeli za lastne cilje, udobje in zadovoljstvo ali pa bomo s pomočjo Božje slave stremeli k obljubljeni nagradi v nebesih. Pravzaprav je le to življenje, vse drugo pa životarjenje. Bog je Usmiljen in Dober in vse kar se zgodi, se zgodi se zgodi z Namenom, ne po človeški Volji, ampak po Njegovi Volji. In karkoli boste storili kateremukoli od mojih najmanjših boste storili Meni, je rekel Jezus v Evangeliju, Matej 25,40.

   Medmrežje Aleteia

   Odgovori
4. Janez says:

   9. januarja, 2022 at 11:37

   Brat Roger: MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
   Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?

   Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

   V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

   Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

   Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
   Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

   Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

   Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

   Pismo iz Taizéja, brat Roger

   ADDENDUM Odlomki iz pridige: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu

   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   BOŽJE KRALJESTVO JE TU IN NAJ VEDNO OSTANE MED NAMI VSEMI
   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo, si pomagajo ter se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, molijo drug za drugega, se poslušajo in slišijo,
   kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
   kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
   kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   ko ljudje opazijo stisko lačnih, bolnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo in služijo drugim,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.

   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
   Gospod pridi in ostani z Nami vse dni.
   Prosim odpusti nam grehe in žalitve.
   Prosim Uči nas in Vodi nas.
   Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen

   Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Tvoje Milosti in Dobroto Gospod bom vedno Opeval in se Veselil ter Te Slavil z molitvijo in dobrimi deli. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj!

   Odgovori
   • Janez says:

     9. januarja, 2022 at 11:38

     Se opravičujem za napako ker je bil prispevek po pomotim dvakrat objavljen. Prosim g. Administratorja za popravek. Hvala.

     Odgovori
     • Janez says:

       9. januarja, 2022 at 11:40

       Vse je v redu, sorry. Bile so težave pri objavi prispevka. BVB. Janez

       Odgovori
5. Miro says:

   9. januarja, 2022 at 7:24

   KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O POSVEČENJU

   »IN NIKAR SE NE PRILAGAJAJTE TEMU SVETU, AMPAK SE TAKO PREOBRAŽAJTE
   Z OBNOVO SVOJEGA UMA, DA BOSTE LAHKO RAZPOZNAVALI, KAJ HOČE BOG, KAJ
   JE DOBRO, NJEMU VŠEČNO IN POPOLNO.« (Rim 12,2)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   8. januarja, 2022 at 20:14

   VSE TEŽKE SITUACIJENA SVETU-RAZNE KRIZE, BOLEZNI, BREZPOSELNOST itd…REŠUJE GOSPOD, ČLOVEK MORA PONIŽNO PASTI NA KOLENA, TAKO KOT JE TO NAROČIL GOSPOD , ZAUPATI V NJEGA , SE ODREĆI VSEM SVOJIM MALIKOM IN ŽIVETI PO ZAPOVEDI-PO POSTAVI!

   Kdor zaupa v postavo, upošteva zapovedi,
   kdor se zanese na Gospoda, ne bo utrpel škode. (Sir 32,24)

   Kdor se boji Gospoda, ga ne bo zadelo nič hudega,
   marveč ga bo spet in spet rešil iz preizkušnje.
   2 Moder mož ne sovraži postave,
   kdor pa jo bo skušal izigrati, bo kakor ladja v viharju.
   3 Pameten človek zaupa postavi,
   zanj je postava zanesljiva kakor odgovor uríma (Sir, 33-1-2)

   Odgovori
7. Miro says:

   8. januarja, 2022 at 19:47

   JEZUS: »DAJTE JIM VI JESTI« – UČENCI SO MU PRINESLI NEKAJ KRUHA IN RIB, KI SO JIH IMELI S SABO. JEZUS JIH JE BLAGOSLOVIL, RAZLOMIL IN JIH RAZDELIL VSEM – TO JE ZA NAS ZELO POMEMBNA LEKCIJA, KI NAM GOVORI, DA BO TISTO MALO KAR IMAMO, ČE IZROČIMO V JEZUSOVE ROKE IN PODELIMO Z VERO, POSTALO OBILNO BOGASTVO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,34-44)

   Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. In vsi so jedli in se nasitili. Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+6%2C34-44&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Ena od posledic tako imenovane blaginje je, da se ljudje zapirajo vase in postajajo neobčutljivi za potrebe drugih. Vse se naredi, da se jih preslepi s kratkotrajnimi življenjskimi modeli, ki izginejo po kakšnem letu, kot če bi naše življenje bilo neka moda, ki se ji sledi in se jo menja ob vsakem letnem času. Stvarnost je treba sprejeti takšno kot je. Pogosto nam ponuja različne stiske. In zato je med deli usmiljenja tudi opozorilo na lakoto in žejo: lačnim dati jesti in žejnim dati piti. Kolikokrat nam mediji govorijo o ljudeh, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in vode, kar povzroča težke posledice predvsem pri otrocih.

   Določene novice in predvsem slike se dotaknejo javnega mnenja in občasno nastanejo pobude, ki pozivajo k pomoči in spodbujajo solidarnost. Donacije so velikodušne in na ta način se lahko olajša trpljenje mnogih. Ta oblika dejavne ljubezni je pomembna, a nas morda ne vključuje neposredno. A ko gremo po cesti in srečamo človeka v stiski ali kadar nam na vrata doma potrka revež, je to nekaj popolnoma drugega. Nismo več pred sliko, ampak smo vpleteni v prvi osebi. Nobene razdalje več ni med mano in njim ali njo, čutim se izzvanega. Revščina v abstraktnem smislu nas ne izzove, dá nam misliti, zaradi nje se pritožujemo. Ko pa vidiš revščino od blizu – to od nas zahteva odziv. Zato pogosto bežimo pred človekom, ki je v stiski, se mu ne približamo. Kakšna je moja reakcija v teh primerih? Pogledam proč in grem mimo? Ali pa se ustavim in človeka nagovorim, se pozanimam za njegov položaj? Ga poskušam na kakšen način sprejeti ali pa se ga poskušam čim prej osvoboditi? Morda prosi samo kaj nujnega, nekaj za jesti in piti. Pomislimo za trenutek: kolikokrat molimo Očenaš, a nismo zares pozorni na besede ‘Daj nam danes naš vsakdanji kruh’.

   Eden od Psalmov nam pravi, da je Bog tisti, ki daje hrano vsemu živemu. Izkušnja lakote je težka. To vé tisti, ki je živel obdobje vojne ali hude lakote. Pa vendar se takšne izkušnje ponavljajo vsak dan in se jih živi poleg izobilja in odmetavanja. Kako aktualne so Jakobove besede: ‘Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: ‘Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!’ a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva’ (Jak 2,14-17). Vedno je kdo, ki je lažen in žejen in me potrebuje. Ne morem pooblastiti nikogar drugega. Ta revež potrebuje mene, potrebuje mojo pomoč, mojo besedo, mojo zavzetost.

   O tem je govoril tudi Jezus, ko je učencem rekel: ‘Vi jim dajte jesti’. Prinesli so mu nekaj kruha in rib, ki so jih imeli s sabo, Jezus jih je blagoslovil, razlomil in jih razdelil vsem. To je za nas zelo pomembna lekcija: govori nam, da bo tisto malo kar imamo, če izročimo v Jezusove roke in podelimo z vero, postalo obilno bogastvo.

   Ne pozabimo Jezusovih besed ‘Jaz sem kruh življenja’ in ‘Kdor je žejen, naj pride k meni’. Te besede so za vse nas vernike provokacija, da bi spoznali, kako se ravno preko tega, da dajemo jesti lačnim in piti žejnim, odvija naš odnos z Bogom, ki je po Jezusu razodel svoje usmiljeno obličje.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   8. januarja, 2022 at 14:58

   JE MOLITEV OBVEZNOST? “NE, PRIVILEGIJ!” ZAKAJ, RAZLOŽI HELENA (Aleteia)

   RAZMIŠLJANJA VODITELJICE ODDAJE REFLEKTOR IN SOGOVORNIKOV O MOLITVI

   Heleno Rozman, ki je kar dvakrat šla skozi preizkušnjo raka, so glede molitve nekoč vprašali: “Kako ti poleg vseh stvari uspeš opraviti še to obveznost?” Njen odgovor je bil povsem preprost: “Obveznost? Ne! Molitev je zame privilegij.”

   Zakaj? Helena, voditeljica spletne oddaje Reflektor in koordinatorka področja duhovnosti, razloži: “Zaradi molitve se bolj povezujem z Bogom. Bolj ga poznam, z njim delim težave, izzive in blagoslove. Molitev ohranja ton mojega dneva. Zaradi tega sem bolj vesela, lahko se mu zahvaljujem in želim biti bolj podobna Jezusu.”

   Povzeto po:
   https://si.aleteia.org/2022/01/06/je-molitev-obveznost-ne-privilegij-zakaj-razlozi-helena/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   8. januarja, 2022 at 11:36

   »NE DELAJ SI REZANE PODOBE …«! (V SKLOPU PRVE BOŽJE ZAPOVEDI)

   Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   PRIDI, SVETI DUH

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   2129 Strogo božje naročilo je vključevalo prepoved slehernega upodabljanja Boga s človeško roko. Peta Mojzesova knjiga pojasnjuje: “… kajti niste videli nikakršne podobe ta dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz ognja! Ne ravnajte torej napak in si ne delajte rezane podobe v obliki karšnegakoli kipa …” (5 Mz 4,15-16). Izraelu se je razodel absolutno transcendentalni (vse presegajoči) Bog. “On je vse”, toda hkrati je “večji kot vsa njegova dela” (Sir 43,27-28). Bog sam je “izvir vse ustvarjene lepote” (Mdr 13,3).

   2130 Vendar je že v stari zavezi Bog odredil ali dovolil postavljanje podob, ki bi mogle simbolično voditi k odrešenju po učlovečeni Besedi: tako bronasta kača (prim. 4 Mz 21,4-9; Mdr 16,5-14; Jn 3,14-15), skrinja zaveze in kerubi (prim. 2 Mz 25,10-22; 1 Kr 6,23-28; 7,23-26).

   Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-ne-delaj-si-rezane-podobe/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    8. januarja, 2022 at 10:50

    »TAKO GOVORI GOSPOD: MODRI NAJ SE NE PONAŠA S SVOJO MODROSTJO,
    MOČNI NAJ SE NE PONAŠA S SVOJO MOČJO, BOGATI NAJ SE NE PONAŠA S
    SVOJIM BOGASTVOM. KDOR SE MARVEČ HOČE PONAŠATI, NAJ SE PONAŠA
    S TEM, DA JE RAZUMEN IN POZNA MENE, DA SEM JAZ GOSPOD, KI DELAM
    DOBRO, PRAV IN PRAVIČNO NA ZEMLJI. TO MI JE NAMREČ VŠEČ, GOVORI
    GOSPOD.« (Jer 9,22-23)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+9%2C22-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    Odgovori