Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.037 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    LAŽNIVO IMENOVANJE BOŽJEGA IMENA (v sklopu druge božje zapovedi)

    Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

    2150 Druga zapoved obsoja krivo prisego. Prisegati ali zaklinjati se se pravi Boga jemati za pričo tega, kar trdimo. To se pravi sklicevati se na božjo resnicoljubnost kot jamstvo za svojo lastno resnicoljubnost. Prisega se poveže z božjim imenom kot jamstvom. “Gospoda, svojega Boga, se boj in njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj!” (5 Mz 6,13).

    2151 Odklanjanje krive prisege je dolžnost v razmerju do Boga. Kot Stvarnik in Gospod je Bog pravilo vse resnice. Človeška beseda je v skladju ali v nasprotju z Bogom, ki je resnica sama. Kadar je prisega resnicoljubna ali upravičena, osvetli razmerje človeške besede do božje resnice. Kriva prisega kliče Boga, naj pričuje za laž.

    2152 Krivoprisežnik je, kdor pod prisego napravi obljubo, ki je nima namena izpolniti, ali kdor najprej pod prisego obljubi, a se tistega ne drži. Kriva prisega je hudo pomanjkanje spoštovanja do Gospoda sleherne besede. S prisego se zavezati, da bomo storili kaj zlega, nasprotuje svetosti božjega imena.

    Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-laznivo-imenovanje-bozjega-imena/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    SVETI DUH

    KO SVETI DUH ZAJAME POSAMEZNE LJUDI, TEDAJ SO SPOSOBNI DELATI ČUDEŽE, POSTAJAJO VIDCI, MODRECI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Tako je na Mojzesu počival Duh Gospodov in on je delal velike čudeže v Egiptu in v puščavi. Na njegovem obličju se je videl sijaj, tako da si ga je moral pokriti, KER LJUDJE NISO MOGLI GLEDATI SIJAJA DUHA NA NJEM.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………LJUDJE PREŠINJENI Z BOŽJIM DUHOM, REAGIRAJO IN DELUJEJO V MOČI IN Z MODROSTJO TEGA DUHA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    BOŽJI DUH SPREMINJA LJUDI, SPREMINJA JIH V BOŽJE SLUŽABNIKE. VELIKI PREROKI, KOT SO BILI SAMUEL ALI MOJZES, JEREMIJA , EZEKIEL IN DANIJEL, SO DOŽIVLJALI SVOJE UVAJANJE V PREROŠKO SLUŽBO TAKO, DA JIH JE ZAJEL BOŽJI DUH IN NDA JIH JE CELO TUDI FIZIČNO SPREMENIL. Božji Duh je govoril po teh ljudeh.

    ONI SO KANALI, PO KATERIH SE BOŽJA BESEDA IN BOŽJA MOČ SPUŠČATA NA ZEMLJO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SVETI DUH jih namreč USPOSABLJA, da bodo most med BOGOM IN ČLOVEKOM. ONI SO NA NEK NAČIN ŽIVA NAVZOČNOST BOGA MED LJUDMI. NJIHOVO OBLIČJE JE OBRNJENO K BOGU IN ZATO LAHKO BOG GOVOTI PO NJIH.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SAMO V SVETEM DUHU LAHKO DELAMO JEZUSOVA DELA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    JEZUS PRAVI: “Če se kdo ne rodi od zgoraj, NE MORE VIDETI BOŽJEGA KRALJESTVA.

    JEZUSOVA PRIČA JE MOGOČE POSTATI ŠELE TEDAJ, KO SE ODENEMO V MOČ SVETEGA DUHA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    SVETI DUH JE TISTI, KI V NAS JEZUSOVE BESEDE URESNIČUJE, ALI JIH SPREMINJA V ŽIVLJENJE. To pomeni, da je evangelij NEMOGOČE uresničevati brez SVETEGA DUHA.
    ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,

    Sveti Duh nas bo spominjal na Jezusove besede.

    SVETI DUH NAM BO RAZODEVAL PRIHODNJE SRVARI. TO POMENI, DA BOMO VEDELI ZA PRIHODNJE DOGODKE, ZA TISTO, KAR SE BO ZGODILO.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    SVETI DUH JE ŽIVA VODA. SVETI DUH JE TISTI, KI POTEŠI NAŠE HREPENENJE IN ŽELJE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    SVETI DUH JE OGENJ. On nas čisti, greje, osvobaja od teme in mračnjaštva, osvobaja od zime, on v nas uničuje tisto, kar je zlo.

    S SVETIM DUHOM , Z NJEGOVIM NAVDIHOM IN MOČJO LAHKO RAZVIJAMO NAJRAZLIČNEJŠE UMETNOSTI IN FILOZOFIJE , ZNANSTVENE ZAKLJUČKE, KOLIKO MOČNEJŠI JE NAVDIH, TEM GLOBLJA IN VELIČASTNEJŠA SO UMETNIŠKA DELA.(Tomislav Ivančić
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Ja res je, vse prihaja od Boga, vsa dela, književnost, izumi, človek ne more sam ničesar, zato vodi zgodovino Bog in daje izume.

  3. Janez says:

    Papež Frančišek: Bratje in sestre pogumno, pri Bogu noben greh nima zadnje besede

    Prilika o izgubljeni ovci (Mt 18,12–14)
    1 Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2 Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3 Tedaj jim je povedal tole priliko: 4 »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? 5 In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. 6 Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ 7 Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«

    Lukov evangelij o izgubljeni ovci (Lk 15,1-32) se začne z nekaterimi, ki kritizirajo Jezusa, ker ga vidijo v družbi s cestninarji in grešniki in ogorčeni govorijo: ‘Ta sprejema grešnike in jé z njimi.’ Ta stavek v resnici razkriva čudovito oznanilo. Jezus sprejema grešnike in jé z njimi. To se dogaja z nami pri vsaki maši v vsaki cerkvi. Jezus je zadovoljen, da nas sprejme pri svojem obedu, kjer za nas podarja sebe samega. To je stavek, ki bi ga lahko napisali na vrata naših cerkva: ‘Tukaj Jezus sprejema grešnike in jih vabi na svoj obed’. In Gospod, ko odgovarja tistim, ki ga kritizirajo, pove tri čudovite prilike, ki kažejo na njegovo posebno ljubezen do tistih, ki se čutijo daleč od Njega. Danes bi bilo lepo, da vsak od vas vzame evangelij, Lukov evangelij, 15. poglavje in prebere tri prilike. Čudovite so.

    Kdo si ti v treh Jezusovih prilikah?
    V prvi priliki pravi: ‘Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno?’ (v. 4). Kdo od vas? Oseba s ‘pravim’ čutom že ne, saj premisli in žrtvuje eno, da ohrani devetindevetdeset. Bog pa se nasprotno ne vda. Njemu si pri srcu ti, ki še ne poznaš lepoto njegove ljubezni, ti, ki še nisi sprejel Jezusa za središče svojega življenja, ti, ki ne uspeš iti onkraj svojega greha, ti, ki morda zaradi težkih stvari, ki so se zgodile v tvojem življenju, ne verjameš v Njegovo ljubezen. V drugi priliki si tisti mali kovanec, za katerega se Gospod ne vda, da bi ga izgubil ter ga brez premora išče. Hoče ti povedati, da si dragocen v njegovih očeh, edinstven. Nihče te ne more nadomestiti v Božjem srcu. Ti imaš prostor, ti si in nihče te ne more nadomestiti, niti mene, nihče me ne more nadomestiti v Božjem srcu V tretji priliki pa je oče, ki pričakuje vrnitev izgubljenega sina. Bog nas čaka, se ne utrudi, ne obupa. Mi smo torej, vsak od nas tisti objeti sin, tisti najdeni kovanec, tista ljubkovana in na ramena zadana ovca. On nas vsak dan čaka, da opazimo njegovo ljubezen. Ti pa praviš: ‘Veliko sem jih zakuhal, preveč sem jih zakuhal!’ Ne boj se. Bog te ljubi, te ljubi kot si in ve, da lahko samo njegova ljubezen spremeni tvoje življenje.

    ‘Ta tvoj sin’
    Toda ta neskončna ljubezen Boga do nas grešnikov, ki je v osrčju evangelija, je lahko zavrnjena. To stori starejši sin iz prilike. On v tistem trenutku ne razume ljubezni in si očeta predstavlja kot gospodarja. Tudi za nas je nevarnost, da verjamemo v bolj strogega kot usmiljenega boga, boga, ki premaga zlo z močjo in ne z usmiljenjem. Ni tako, Bog rešuje z ljubeznijo, ne z močjo. Ponudi se in ne vsiljuje. Toda starejši sin, ki ne sprejema očetovega usmiljenja, se zapre, naredi najhujšo napako. Ima se za pravičnega, se čuti izdanega in sodi vse na osnovi svoje misli o pravičnosti. Zaradi tega se razjezi na brata in očita očetu: ‘Sedaj si zaklal pitano tele, ker se je vrnil ta tvoj sin’ (prim. v. 30). ‘Ta tvoj sin.’ Ne pravi mu moj brat, ampak tvoj sin. Ima se za sina edinca. Tudi mi se motimo, ko se imamo za pravične, ko mislimo, da so hudobni drugi. Ne imejmo se za dobre, saj sami brez pomoči Boga, ki je dober, ne znamo premagati zlo. Danes ne pozabite. Vzemite evangelij in preberite tri Lukove prilike v 15. poglavju. Dobro vam bo delo, rešitev bo za vas.

    Bratje in sestre pogumno, z Bogom noben greh nima zadnje besede
    Kako se premaga zlo? Da sprejmemo Božje odpuščanje, sprejmemo odpuščanje bratov. To se zgodi vsakič, ko se gremo spovedat Bogu. Tam prejmemo Očetovo ljubezen, ki premaga naš greh. Ni ga več, Bog ga je pozabil. Ko Bog odpusti, izgubi spomin, pozabi naše grehe, pozabi. Bog je zelo dober z nami. Ne kakor mi, ki se potem, ko rečemo: ‘Že v redu’, ob prvi priložnosti spomnimo pretrpele krivice z obrestmi vred. Ne, Bog izbriše zlo, nas znotraj napravi nove in tako v nas ponovno porodi veselje, ne žalost, ne temačnost v srcu, ne sumničavost. Bratje in sestre pogumno, pri Bogu noben greh nima zadnje besede. Marija, ki razvezuje vozle življenja, naj nas osvobodi domišljanja imeti se za pravične in naj nam da čutiti potrebo, da gremo h Gospodu, ki nas vedno čaka, da nas objame, da nam odpusti.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 15.9.2019)

  4. Janez says:

    Ko včasih poskušamo moliti in/ali nas vedno znova nekdo ali nekaj zmoti, pokličimo na pomoč Boga

    Ko ljudje sedejo ali pokleknejo k molitvi, mnogim misli odtavajo daleč stran. Te motnje nimajo nikakršne povezave z molitvijo, pogosto pa nas odtegnejo od zaupnega pogovora z Bogom, tako da vmes začnemo premišljevati o čem povsem nepomembnem.Tomaž Kempčan, ki ga poznamo predvsem po klasičnem duhovnem delu Hoja za Kristusom, je napisal kratko molitev za takšne priložnosti, s katero na Boga preložimo breme, naj odžene naše moteče misli. Morda nam bo pomagala, da se bomo umirili in povsem zaupali Bogu, ki ima moč, da nam pomaga moliti tako, kot bi morali.

    V knjigi Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana najdemo tole molitev:
    »Moj Bog, ne odteguj se od mene in ne odklanjaj v srdu svojega hlapca. Zabliskaj s svojo svetlobo in razženi [moteče misli], izstreli svoje puščice in razpršile se bodo vse omame hudega duha!
    Zberi moje misli, da bodo pri tebi, daj, da pozabim na vse posvetne reči, daj, da hitro s prezirom zavrnem mikavne slike strasti. Pridi mi na pomoč, večna Resnica, da me ne premami nobena nečimrnost; pridi, Nebeška sladkost, in pobegne naj pred Tvojim Obličjem vsa nečistost!

    Odpusti mi tudi in milostno prizanesi, kadar pri molitvi na kaj drugega mislim kakor na tebe! Resnično namreč izpovem, da sem iz navade zelo raztresen. Dostikrat nisem tam, kjer s telesom stojim ali sedim, ampak bolj tam, kamor me nosijo moje misli. Tam sem, kjer so moje misli; tam so pogosto moje misli, kjer je, kar ljubim. Rado mi prihaja na misel, kar me po naravi veseli ali mi iz navade ugaja«.

  5. Miro says:

    JEZUSOV KRST – KRST NAS VCEPI V TELO CERKVE, V SVETO BOŽJE LJUDSTVO. IN V TEM TELESU, V TEM LJUDSTVU NA POTI, SE VERA PRENAŠA IZ RODA V ROD, SAJ JE VERA CERKVE. VERA MARIJE, NAŠE MATERE, VERA SV. JOŽEFA, SV. PETRA, SV. ANDREJA, SV. JANEZA, SVETEGA MARKA, VERA APOSTOLOV IN MUČENCEV, JE PO KRSTU PRIŠLA VSE DO NAS. JE VERIGA POSREDOVANJA VERE. NI MOGOČE BITI KRISTJAN ZUNAJ CERKVE. NE MOREMO HODITI ZA JEZUSOM KRISTUSOM BREZ CERKVE. CERKEV JE NAMREČ MATI, KI NAM OMOGOČA RASTI V LJUBEZNI JEZUSA KRISTUSA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 3,15-16.21-22)

    Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.

    Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+3%2C15-16.21-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji praznik Gospodovega krsta zaključuje božični čas ter nas vabi, da pomislimo na svoj krst. Jezus je hotel prejeti krst, ki ga je pridigal in podeljeval Janez Krstnik v Jordanu. Gre za krst pokore. Tisti, ki so prišli h krstu, so izrazili željo, da bi bili očiščeni grehov ter si z Božjo pomočjo začeli prizadevati zaživeti novo življenje.

    Tako razumemo Jezusovo veliko ponižnost. On, ki ni imel greha, se je postavil v vrsto s spokorniki, se pomešal med njimi, da bi bil krščen v vodah reke. S tem dejanjem je izrazil to, kar smo obhajali med božičem, torej Jezusovo razpoložljivost, da se potopi v reko človeštva ter sprejme nase pomanjkljivosti in slabosti ljudi, da deli z njimi željo po osvoboditvi in preraščanju vsega, kar oddaljuje od Boga in nas dela tujce do bratov. Kakor v Betlehemu, tako Bog tudi na obrežju reke Jordan drži obljubo, da bo prevzel nase usodo človeškega bitja in glede tega je Jezus vidno in dokončno Znamenje. On si je naložil vse nas, še več, si nalaga vsak dan naše življenje.

    Sveti Luka piše: Ko je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz nebes: ‘Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.’ Na ta način je bil Jezus od Očeta posvečen in razodet kot Mesija, zveličar in osvoboditelj.

    Med tem dogodkom, ki ga potrjujejo vsi štirje evangeliji, se je zgodil prehod od krsta Janeza Krstnika, ki je temeljil v simbolu vode, k Jezusovemu krstu ‘v Svetem Duhu in ognju’ (Lk 3,16). Sveti Duh je namreč v krščanskem krstu osrednji tvorec, saj je On, ki izžge in uniči izvirni greh in tako v krstu povrne lepoto božje milosti; On je namreč tisti, ki nas osvobodi oblasti teme, torej greha, in nas prestavi v kraljestvo luči, torej ljubezni, resnice in miru. To je kraljestvo luči. Pomislimo h kakšnemu dostojanstvu nas krst povzdigne. ‘Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo!’ (1Jn 3,1), vzklika apostol Janez. Ta čudovita resničnost, da smo Božji otroci pa prinaša s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom in da upodobimo v nas njegova čutenja: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče!

    Sveti Duh, ki smo ga prvič prejeli na dan našega krsta, nam odpre srce za Resnico, za vso Resnico. Sveti Duh potiska naše življenje na naporno, a veselo pot dejavne ljubezni in solidarnosti do naših bratov in sester. Duh nam podarja nežnost božjega odpuščanja ter nas prežame z nepremagljivo močjo Očetovega usmiljenja. Ne pozabimo, da je Sveti Duh živa in poživljajoča navzočnost v tistem, ki ga sprejme, saj moli v nas in nas napolnjuje z duhovnim veseljem.

    Krst nas vcepi v telo Cerkve, v sveto Božje ljudstvo. In v tem telesu, v tem ljudstvu na poti, se vera prenaša iz roda v rod, saj je vera Cerkve. Vera Marije, naše Matere, vera sv. Jožefa, sv. Petra, sv. Andreja, sv. Janeza, svetega Marka, vera apostolov in mučencev, je po krstu prišla vse do nas. Je veriga posredovanja vere. Ni mogoče biti kristjan zunaj Cerkve. Ne moremo hoditi za Jezusom Kristusom brez Cerkve. Cerkev je namreč mati, ki nam omogoča rasti v ljubezni Jezusa Kristusa. Torej, dragi starši, dragi botri in botre, če hočete, da bodo vaši otroci postali pravi kristjani, jim pomagajte, da rastejo ‘potopljeni’ v Svetega Duha, torej v toplino Božje ljubezni, v svetlobo njegove Besede. Zato ne pozabite pogosto klicati Svetega Duha, vse dni. Molimo k Bogu Očetu, k Sinu, kaj pa k Svetemu Duhu? Običajno molimo k Jezusu. Ko molimo Očenaš, molimo k Očetu. K Svetemu Duhu pa ne molimo tako pogosto. Pomembno je moliti k Svetemu Duhu, ker nas uči, kako iti naprej z družino, kako iti naprej z otroki, da bodo ti otroci rasli v tem ozračju Svete Trojice. Po Duhu gredo naprej. Zato ne pozabite pogosto klicati Svetega Duha, vse dni. To lahko na primer storite s to preprosto molitvijo: ‘Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.’

    Danes, na praznik Jezusovega krsta, pomislimo na dan svojega krsta. Prav praznik Jezusovega krsta vabi vsakega kristjana, da se spomni svojega krsta. Ne morem vam postaviti vprašanje, če se spomnite dneva svojega krsta, kajti večinoma ste bili krščeni kot otroci. Postavil vam bom drugačno vprašanje: Poznate datum svojega krsta, veste na kateri dan ste bili krščeni? Vsakdo naj pomisli, razmisli. Če ne poznate datuma ali ste ga pozabili, ko pridete domov, vprašajte mamo, babico, strica, teto, dedka, botra, botro, kateri datum je. In ta datum moramo vedno imeti v spominu, saj je datum praznika, datum začetka našega posvečenja, je datum, na katerega nam je dal Oče Svetega Duha, ki nas spodbuja, da hodimo naprej, je tudi datum velikega odpuščanja. Ne pozabite na to, kateri je datum vašega krsta.

    Sveto Marijo prosimo za materinsko pomoč, da bomo vsi kristjani vedno bolj razumeli dar krsta in si prizadevali dosledno ga živeti ter pričevati za ljubezen Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Molimo: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.

    • Miro says:

      Duhovno pronicljivemu duhovniku Ervinu Mozetiču smo lahko zelo hvaležni, ker se pusti voditi Svetemu Duhu in se z Njim pri razmišljanju o Božji besedi potaplja v globine svetih skrivnosti. Osebno me še bolj kot to, kar je zapisano, preseneča tisto, kar je v jeziku ljubezni povedano med vrsticami, kar lahko dojemamo le, če se tudi mi pustimo voditi Svetemu Duhu.

      Molimo: Pridi, Sveti Duh …

  6. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: NEKOČ BOMO SPOZNALI, KAJ BOG IZVRŠUJE ZA NAS
    PRI VSAKI SVETI MAŠI IN KAKŠEN DAR NAM V NJEJ PRIPRAVLJA – VIDIM DUŠE, KI
    SO PO LASTNI KRIVDI OVENELE IN USAHNILE

    Sv. Favstina Kowalska je o skrivnosti sv. maše zapisala tudi naslednjo globoko misel: »Velika
    skrivnost se uresničuje pri sveti maši. S kakšno pobožnostjo bi morali poslušati in sodelovati pri
    tem Jezusovem umiranju! Nekoč bomo spoznali, kaj Bog izvršuje za nas pri vsaki sveti maši in
    kakšen dar nam v njej pripravlja. Samo Božja ljubezen se je sposobna tako darovati. O Jezus,
    o moj Jezus, s kako veliko bolečino je prežeta moja duša, ko vidi, s kakšno milino in močjo žubori
    izvir življenja za vsako dušo. A vendar vidim duše, ki so po lastni krivdi ovenele in usahnile. Moj
    Jezus, stori, da moč tvojega usmiljenja objame te duše!«
    (Dnevnik sv. Favstine)

    Evharistično Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  7. Hvala says:

    BOGA SLAVIMO NA RAZLIČNE NAČINE, NAJBOLJ PA, DA NJEMU POPOLNOMA ZAUPAMO, KAJTI ON JE EDINI VREDEN VSEGA ZAUPANJA, SLAVIMO PA GA TUDI , DA SPREJMEMO TRPLJENJE IN SKUPAJ NOSIMO KRIŽ.

  8. Hvala says:

    SV. FRANČIŠEK SALEŠKI, KI SE JE ZAVEDAL, DA SE VSE NESREČE V ŽIVLJENJU , BREZ IZJEME, ZGODIJO PO BOŽJI PREVIDNOSTI, JE Z VSO MIRNOSTJO POČIVAL V NJEM, KAKOR OTROK V NAROČJU SVOJE MATERE

    https://si.aleteia.org/2020/11/17/preprost-nacin-kako-cim-manj-skrbeti/

  9. Miro says:

    KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O IZVOLJENOSTI IN POKLICANOSTI

    »NISTE VI MENE IZVOLILI, AMPAK SEM JAZ VAS IZVOLIL IN VAS POSTAVIL, DA
    GRESTE IN OBRODITE SAD IN DA VAŠ SAD OSTANE; TAKO VAM BO OČE DAL, KAR
    KOLI GA BOSTE PROSILI V MOJEM IMENU.« (Jn 15,16)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1400&t=5#Izvoljenost+in+poklicanost

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    DRUGA ZAPOVED – NE SKRUNI IMENA GOSPODA, SVOJEGA BOGA (2 Mz 20,7; 5 Mz 5,11) – PREDNIKOM JE BILO REČENO: “NE PRISEGAJ PO KRIVEM … JAZ PA VAM PRAVIM: SPLOH NE PRISEGAJTE! (Mt 5,33-34).

    Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

    GOSPODOVO IME JE SVETO

    2142 Druga zapoved zahteva spoštovanje do Gospodovega imena. Kakor prva tako tudi druga zapoved izhaja iz kreposti bogovdanosti in posebej ureja naše uporabljanje besede pri svetih stvarnostih.

    2143 Med vsemi besedami razodetja je ena edinstvena, ki je razodetje njegovega imena. Bog zaupa svoje ime tistim, ki verujejo vanj; razodeva se jim v svoji skrivnosti osebe. Podaritev imena sodi v red zaupnosti in intimnosti. “Gospodovo ime je sveto”. Zato ga človek ne sme zlorabiti. Ohranjati ga mora v spominu v molku ljubeče adoracije (prim. Zah 2,17). Ne bo ga vpletal v svoje besede razen zato, da bi ga poveličeval, hvalil ali slavil (prim. Ps 29,9; 96,2; 113,1-.2).

    2144 Spoštljivost do samega imena izraža spoštljivost, ki jo dolgujemo skrivnosti Boga samega in celotni sveti stvarnosti, ki jo ta skrivnost kliče v spomin. Čut za sveto je odvisen od kreposti bogovdanosti.

    Sta strah in čustvo spričo svetega krščanski čustvi ali ne? Nihče ne more po pameti dvomiti o tem. To so čustva, ki bi jih imeli in sicer v intenzivni stopnji če bi imeli gledanje neizmerno vzvišenega Boga. To so čustva, ki bi jih imeli, če bi “realizirali” (zaznali) njegovo navzočnost. V tisti meri, v kateri verujemo, da je navzoč, jih moramo imeti. Ne jih imeti se pravi ne se zavedati, ne verovati, da je navzoč. (Newman, par. 5,2).

    Več o tem na: http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-gospodovo-ime-je-sveto/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja