Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   16. januarja, 2022 at 21:35

   KAKO SVETI DUH PRIDE K TEBI
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ko se Jezus naseli v tebi, je z njim v tebi navzoča celotna Presveta Trojica. Bog Oče spozna samega sebe in izpove to svoje spoznanje.
   Njegovo izrečeno spoznanje je njegov sin , Jezus Kristus, Beseda. LJUBITI POMENI NE SAMO DAJATI LJUBEZEN, AMPAK JO TUDI SPREJEMATI. Bog Oče se iz ljubezni izroča Sinu, in Sin to ljubezen sprejema, sprejema vase svojega Očeta in se mu izroča iz ljubezni. To vzajemno dajanje in sprejemanje, ta medsebojna ljubezen med njima je tretja Božja oseba -SVETI DUH. TAKO ONI DRUG DRUGEGA OBJEMAJO IN TAM KJER JE EDEN, STA VEDNO TUDI DRUGA DVA. OČE OBJEMA SINA, A SKUPAJ Z NJIM OBJEMA IN LJUBI TUDI TEBE. TA LJUBEZEN JE IZLLITA V TVOJO DUŠO.

   BOG TI JE OB TVOJEM SPOČETJU VDAHNIL TVOJO NESMRTNO DUŠO.
   TA DUH JE LAHKO V TEBI BOLAN, PRIZADET. OZDRAVI GA LAHKO SVETI DUH. Ta Sveti Duh v nas pogosto ne more delovati, KER SMO POLNI RAN.

   RANE POVZROČAJO ZLO, SOVRAŠTVO, SLABOSTI IN TAKO NEZAVESTNO PREPREČUJEMO SVETEMU DUHU, DA DELUJE.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   GREH JE RAZLOG, DA TRPIŠ IN NISI SPOSOBEN DELATI BOŽJIH DEL. GREH PREPREČUJE BOŽJI VPLIV NATE.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   ČE SE NE ODPIRAŠ V VERI, NE OČIŠČUJEŠ DUŠE , NISI PRETOČEN ZA BOŽJO MILOST, NISI “KANAL”; TO POMENI . BOŽJE ŽIVLJENJE NE MORE SKOZI TEBE PREHAJATI K DRUGIM.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   GREHI IN BLOKADE TO PREPREČUJEJO. GREH PUŠČA V NAS RANE IN BRAZGOTINE,KI SO SPET PLODNA TLA ZA NADALNJE GREHE ALI BLOKADA ZA BOŽJO MILOST.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   V MOLITVAH ZDRAVLJENJA PROSIMO JEZUSA, DA SE DOTAKNE NAŠIH RAN, NAŠE PRETEKLOSTI IN NAŠIH SPOMINOV IN JIH OZDRAVI.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   JEZA JE SILA HUDOBNEGA DUHA IN NE HUDOBNI DUH SAM. BOGA PROSIMO ZA DUHA LJUBEZNI, DUHA RESNICE, DUHA VERNOSTI-AMPAK TO NI SVETI DUH SAM. NI MNOGO SVETIH DUHOV, AMPAK JE SAMO EDEN. OBSTAJA PA MNOGO DAROV IN MOČI SVETEGA DUHA. Prav tako je tudi s silo hudobnega duha, napr, z jezo. DA NAS NE BI TE SILE OBVLADALE, IMAMO MOLITEV ZDRAVLJENJA IN MOLITEV PROTI PREKLETSTVU.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   DA BI RAZUMELI ZDRAVLJENJE RANJENIH SRC , SE SPOMNIMO, DA IMA CERKEV DVE NALOGI:

   1. Oznanjati Božje Kraljestvo , oznanjati Božjo Besedo (Lk 9,1-11)

   2. Zdraviti ranjena srca, (Lk 9, 1.2.6..11).

   ZA DUHOVNE BOLEZNI JE PRISTOJNA CERKEV.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   MED MNOGIMI “ZDRAVILI”, KI JIH JE CERKEV PREJELA OD JEZUSA, IMAMO NASLEDNJE:

   -KRST, SPOVED, BOLNIŠKO MAZILJENJE. BOLNIŠKO MAZILJENJE JE ZDRAVILO ZA BOLEZNI DUHA.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   KO OZDRAVI DUH, TEDAJ POGOSTO OZDRAVITA TUDI TELO IN PSIHA.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   EVHARISTIJA JE NAOSNOVNEJŠA RESNIČNOST KRŠČANSTVA IN CERKVE, IZVIR VSEH ZAKRAMENTOV.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   V MAŠI JE NAVZOČA BOŽJA BESEDA, JEZUS IN SVETI DUH, BOG OČE, TOREJ VES BOG.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   PRI MAŠI SE LAHKO PREJMEJO VSE MILOSTI, KI NAM JIH JE JEZUS PRIDOBIL S SVOJO SMRTJO IN VSTAJENJEM.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   PRI MAŠI SE PONAVZOČUJE ZADNJA VEČERJA, JEZUSOVO TRPLJENJE IN VSTAJENJE.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   JEZUS NAM JE V CERKVI DAL TUDI MOLITVE. TAKO SE NAŠE NOTRANJE RANE LAHKO OZDRAVIJO Z MOLITVAMI ZA OZDRAVLJENJE (napr. naši spomini in podobno), DA BODO NAŠI ODNOSI Z DRUGIMI LJUDMI SPET POSTALI DOBRI, DA BI TAKO LAHKO NASTALA NOVA DRUŽBA.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   MNOGA DUHOVNA OZDRAVLJENJA SE DOGAJAJO ŽE PRI SPOVEDI, ŠE VEČ PRI BOLNIŠKEM MAZILJENJU, A NAJVEČ PRI SVETI MAŠI IN PRI MOLITVI DRUG ZA DRUGEGA (dr. Tomislav Ivančić-MOLITEV, KI ZDRAVI).
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Odgovori
2. Miro says:

   16. januarja, 2022 at 17:44

   SVATBA V GALILEJSKI KANI – JEZUSOV PRVI ČUDEŽ

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 2,1-11)

   Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     16. januarja, 2022 at 17:45

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

     https://portal.pridi.com/2022/01/10/nedelja-16-januar-2-nedelja-med-letom/

     Odgovori
3. Miro says:

   16. januarja, 2022 at 13:17

   MISEL SVETNIKA: »POT DO RESNIČNEGA VESELJA NE VODI PREK
   POPUSTLJIVOSTI DO SEBE, TEMVEČ PREK ODPOVEDI; DO MOČI NAS
   VODI – SLABOST, DO USPEHA – POLOM, DO MODROSTI – NESPAMET,
   DO ČASTI – PREZIRANOST.« (sv. John Henry Newman)

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   16. januarja, 2022 at 13:14

   KAJ JE ZADOŠČEVANJE IN ZAKAJ JE TO NAJBOLJŠI ODGOVOR NA ZLO? (Aleteia)

   BESEDA ZADOŠČEVANJE V LATINŠČINI POMENI ZNOVA PRIPRAVITI – Z NJIM LAHKO SEBE IN SVET PRIPRAVIMO NA OZDRAVLJENJE

   Ko se soočimo s strašnim zlom, smo pogosto nemočni. “Kaj lahko storim? Kako lahko pomagamo?” se sprašujemo. Najmočnejša stvar, ki jo lahko storimo – čeprav rezultata ne moremo zaznati s svojimi petimi čuti –, je duhovno zadoščevanje za te grehe. S češčenjem Najsvetejšega, dodatnim rožnim vencem in postom lahko pomagamo zdraviti rane na Kristusovem telesu, ki so jih povzročili grehi.

   Latinska beseda za zadoščevanje (reparatio) izvira iz glagola reparare in pomeni znova pripraviti. Z zadoščevanjem Bogu svojo dušo in svet znova pripravimo na prejem njegove milosti, enako kot zemljo pripravimo za obdelovanje.

   KRISTUSOVO MISTIČNO TELO

   Toda kako to deluje? Res lahko jaz kaj storim, da bi zadostil za zlo nekoga drugega? In ko govorimo o hudobiji sveta, kaj lahko storimo, česar Jezus še ni storil?

   Odgovor na obe vprašanji najdete v besedah, ki ste ju v prvem odstavku najverjetneje prezrli: Kristusovo telo. S krstom smo kristjani prerojeni, postanemo nova stvaritev v Kristusu, del njega. On živi v nas in mi živimo v njem. On je naša glava in mi smo njegovo telo, kot lepo razlaga sv. Pavel v pismu Efežanom.

   Ker smo vsi združeni v mysticus corpus, mističnem telesu, prek naših dobrih in hudobnih dejanj duhovno vplivamo drug na drugega. Moji grehi ne ranijo le mene, ampak celotno telo. Zato se lahko po duhovniku, ki predstavlja Kristusa in celotno Cerkev, spravim z Bogom in Cerkvijo.

   NAŠE ŽRTVE CELIJO GREŠNE RANE SVETA

   Jezus nam je pridobil odrešenje, mi pa smo po Kristusovem križu pri krstu in spovedi deležni milosti. Po krstu se posvečujemo – pa ne le mi sami, ampak tudi Cerkev in celo svet –, tako da svoja dejanja pridružujemo Kristusovemu darovanju na križu.

   S svojimi žrtvami in dejanji lahko celimo rane, ki jih na svetu povzroča greh. Ker smo kristjani, ki svoja dejanja pridružujemo Kristusovim, naša dejanja postanejo zares učinkovita. Sami ne zmoremo ničesar storiti, vse zmoremo v njem, ki nam daje moč. (Flp 4, 13)

   NAŠA SOUDELEŽBA PRI JEZUSOVEM TRPLJENJU

   Zdaj bomo lažje razumeli enega najbolj zapletenih odlomkov Nove zaveze. V Pismu Kološanom sv. Pavel piše: “Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev.” (Kol 1, 25)

   Kaj le lahko manjka Jezusovemu delu? Naša soudeležba! Sv. Pavel svoje trpljenje združi s Kristusovim in ga daruje Cerkvi.

   Sv. Janez Zlatousti v svoji homiliji o tem odlomku izpostavlja, da Pavlovo trpljenje izraža, kako globoko ljubi, povezan s Kristusom in Cerkvijo. Tako kot je Kristus iz ljubezni svoje trpljenje daroval za nas, lahko tudi mi, združeni z njim, iz ljubezni darujemo svoje trpljenje za druge.

   Ko torej vidimo trpljenje Cerkve, nas ljubezen do Kristusa in njegove neveste Cerkve spodbudi, da trpimo in zanjo darujemo svoje preizkušnje in stiske. Veliko stvari lahko storimo: se udeležimo češčenja Najsvetejšega, molimo rožni venec, se postimo ali darujemo sveto mašo s tem namenom.

   Ko naša dela združimo z Jezusovim odrešenjskim delom, dela niso več naša, ampak postanejo Njegova, in tako učinkovitejša.

   Ko smo nemočni pred obličjem zla, moramo storiti, kar zmoremo. Ne pozabimo, da je to resnično učinkovito.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/10/02/kaj-je-zadoscevanje-in-zakaj-je-to-najboljsi-odgovor-na-zlo/

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   16. januarja, 2022 at 12:56

   BOŽJA MILOST JE ZASTONJ IN DARILO BOGA ZA VSE LJUDI
   Božja Milost je nezaslužena posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.
   Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).

   Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
   Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
   Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).

   Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:
   Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.

   Pokojni nekdanji mariborski škof dr. Vekoslav Grmič poudarja, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka, da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost.

   Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po dr. Vekoslav Grmič: Mali teološki slovar, Mohorjerva Družba Celje 1973; ter dodana nekatera druga razmišljanja.

   Odgovori
   • Janez says:

     16. januarja, 2022 at 12:59

     Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte pravi naš Učenik in Odrešenik. Božje Usmiljenje in Dobrota sta namenjena za vse ljudi dobre volje. Hvala Gospod za vse Milosti.

     Odgovori
6. KRISTINA says:

   16. januarja, 2022 at 11:06

   Kako živeti v polnosti?
   Kdo si torej ne bi želel imeti v sebi Jezusovega daru novega življenja? Kdo si ne bi želel imeti “polnosti življenja”, ki ga človeku podarja samo Jezus?

   Kot smo omenili, deležni ga postanemo pri krstu, a se v nas začne razvijati in rasti šele, ko s srcem sprejmemo Jezusa za svojega edinega Odrešenika, Boga in Učitelja; ko mu s srcem zaupamo (verujemo), da je vedno z nami; ko s srcem zaupamo v njegove besede in se jih držimo; ko se zaupno, v vsakem trenutku, z vso pozornostjo obračamo k njemu in njegovim besedam; ko sprejmemo stisko in ga povabimo vanjo ter mu zaupamo, da jo bo obrnil v naše dobro, da nam jo bo pomagal premagati. S takšno notranjo držo mu v svoji notranjosti dajemo prostor, da jo prežame on sam, ki biva v nas.

   Zaupanje in zvestoba Jezusu sta ključna elementa, ki mu omogočata neovirano delovanje v nas, da nas lahko prežema s svojim življenjem. Tako lahko v sebi okušamo mir, spokojnost, radost sredi preizkušenj. Ti so povsem tuji odzivom biološkega življenja. Če v nas ni resničnega zaupanja Jezusu, če v nas ni zaupanja v njegove besede, če v nas ni zvestobe njegovim besedam, takrat sami sebe zapiramo za doživljanje njegovega daru “polnosti življenja”. (Boštjan Hari)

   Odgovori
7. KRISTINA says:

   16. januarja, 2022 at 10:57

   Ko se napolnjujemo z Njegovim Svetim Duhom, je naša edina želja, da Jezusa Kristusa povzdignemo. Moramo biti polni Duha, da lahko prejemamo polno razodetje Gospoda Jezusa. Božja zapoved za nas je, da se napolnjujemo in smo polni Duha:ni dovolj, da je naša posoda polna, ampak, da je zvrhana in prekipevajoča. Žalostno je, če ne živimo vedno v zvrhanem in prekipevajočem stanju. Poskrbi za to, da ne boš nikoli manj prekipevajoč. (S. Wigglesworth)

   Odgovori
8. Miro says:

   16. januarja, 2022 at 7:22

   MISEL SVETNIKA: »KRISTUS JE ZA NAS USTANAVLJAL NOVO KRALJESTVO,
   V KATEREM UŽIVAJO SREČO UBOŽNI, V KATEREM JE MIR NAČELO SKUPNEGA
   ŽIVLJENJA, V KATEREM TISTI, KI SO ČISTEGA SRCA, VESELO VZKLIKAJO, IN
   ŽALOSTNI DOBIVAJO TOLAŽBO, GREŠNIKI PREJMEJO ODPUŠČANJE IN VSI SE
   POČUTIJO KOT BRATJE.« (sv. papež Pavel VI.)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Sv. papež Pavel VI., prosi za nas!

   Odgovori
9. Hvala says:

   15. januarja, 2022 at 20:29

   Svetost je v tem, da dopustimo, da Jezus Kristus živi v nas in da mi živimo za Kristusa in v Kristusu.

   Do tega lahko pridemo samo tako, da same sebe brezpogojno izročamo Jezusu po Brezmadežnem Srcu Device Marije. Ko to živimo, potem naše življenje vodijo Božji zakoni. Tedaj Božja moč teče svobodno skozi našega duha in naprej v našo dušo ter dalje v telo. Tedaj je v nas vse usklajeno. In ne samo to: ko tako živimo, naše življenje poteka popolnoma v skladu s Kristusovo mislijo.

   Odgovori
   • Hvala says:

     15. januarja, 2022 at 20:47

     SVETI DUH ima nalogo, da Kristusovo misel prenaša našemu duhu. In tako prejemamo odsev Božje inteligence, ki je ustvarjalna moč.

     Zato lahko ima v sebi to ustvarjalno Božjo moč le človek, ki je zedinjen z Bogom. Bog ustvarja na način, da misli na svoje stvarstvo. In to se nenehno dogaja. S tem ko Bog misli na nas, nas nenehno preraja.

     Odgovori
10. Miro says:

    15. januarja, 2022 at 20:19

    SOBOTA, 15. JANUAR: JEZUS POKLIČE LEVIJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,13-17)

    Spet je odšel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil. Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. In ko je bil pri mizi v njegovi hiši, je veliko cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko in so hodili za njim. Ko so pismouki med farizeji videli, da jé z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?« Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C13-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:

      15. januarja, 2022 at 20:20

      RAZLAGA BOŽJE BESEDE NA:

      https://portal.pridi.com/2022/01/10/sobota-15-januar-jezus-poklice-levija/

      Odgovori