Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   17. januarja, 2022 at 13:04

   LJUDJE SMO SLABOTNA BITJA IN IŠĆEMO SREČO PRI LJUDEH, itd…POLNOST ŽIVLJENJA, ŽIVLJENJE V IZOBILJU, KI GA DAJE JEZUS ,PA PUŠČAMO ZA DROBTINICE TEGA SVETA!

   VRELCE ŽIVE VODE ZAPIRAMO IN SE JIH IZOGIBAMO.

   ZELO JE POTREBNO GOREČE MOLITI, KAJTI SATAN NAPELJUJE NA TA SVET, KO ČLOVEKA PREMAMI, GA ZADRGNE S SVOJO ZANKO. REŠITEL JE SAMO JEZUS.

   Odgovori
   • Miro says:

     17. januarja, 2022 at 13:30

     Še kako drži, kar ste zapisala gospa Hvala! Če le utegnete, prosim, še kaj napišite, potrebe so velike. Sicer pa Svetemu Duhu priporočimo vse, ki se s prispevki pojavljajo na teh spletnih straneh, da bi razločevali pristna EVANGELJSKA ZRNA od plev. Naj nas GOSPOD JEZUS obvaruje pred ustvarjanjem duhovne zmede, tako značilne za sedanji čas.

     Molimo: Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
2. Miro says:

   17. januarja, 2022 at 12:28

   KAKO (ZA)ŽIVETI POLNOST KRŠČANSKEGA ZAKONA? (Iskreni)

   Pomožni škof v Los Angelesu, Robert Barron, pare, ki prihajajo k njemu na pripravo na sveti zakon, sprašuje, zakaj se želijo poročiti. Klasičen razlog, ki ga zaročenca običajno ponudita, je ta, da se želita poročiti iz ljubezni, ki jo gojita drug do drugega. Škofova replika na ta odgovor je skrajno presenetljiva: lepo in dobro je, da se ljubita med seboj, vendar to ni zadovoljiv razlog, da se cerkveno poročita. Pravi razlog, zakaj naj se moški in ženska poročita v Cerkvi, pred Bogom, je ta, da Bog prav to želi za njiju. Oba morata razločiti, da je Bog iz posebnih razlogov združil njune poti in ju kliče k skupnemu življenju, za Njegove namene. Odločita naj se za sveti zakon ne le iz ljubezni drug do drugega, temveč iz ljubezni do Boga.

   Več o tem na: https://www.iskreni.net/kako-zaziveti-polnost-krscanskega-zakona/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   17. januarja, 2022 at 12:23

   NAJPOGOSTEJŠA OBŽALOVANJA LJUDI (Zgodba iz UK avtorice Bronnie Ware, medicinske sestre)
   Pred časom je na angleško govorečem trgu izšla knjiga z naslovom THE TOP FIVE REGRETS OF THE DYING (Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih). Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.
   1. Želel/a bi si imeti pogum, da bi živel/a takšno življenje, kot sem si ga želel/a sama, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. Gre za najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako je bilo njihovo življenje vodeno s strani drugih in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
   2. Želel/a bi si delati veliko manj kot sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s svojo življenjsko sopotnico. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših, ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
   3. Želel/a bi si biti odkrit/a z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači svoja čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi ostalih. Posledica je ta, da se nikoli ne uspejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
   4. Želel/a bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
   5. Želel/a bi si biti srečnejši/a. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo/e (ne)izbere vsak sam. Njena odsotnost je posledica zavestne odločitve ležernega in ugodnega življenja “srednjega razreda”, brez velikih sprememb in pretresov, z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb. Brez Boga, ki je Ljubezen in Usmiljenje pa ni moč živeti!

   Nauk:
   Ne imejmo teh obžalovanj!!! Obžalovanje in strah sta tatova dvojčka, ki nam kradeta današnji dan! Živimo pravično, delajmo, pomagajmo in molimo tako, kot nas je učil Jezus in Ljubimo Boga in svoje Bližnje. Izkoristimo dan in naredimo kaj dobrega zase in za bližnje. In ne jambrajmo, temveč prosimo v molitvah in prošnjah Boga za Božji blagoslov in Vodstvo ter pričnimo dejstvovati, kot nam naroča Bog. Od Boga smo prejeli vse, da lahko z Božjo Pomočjo marsikaj dobrega naredimo! Bog nam hoče le dobro in nas tiho nagovarja in nam na razne načine sporoča, kaj je Božja Volja za nas. Izkoristimo vsak dan in naše Življenje, ki je Njegovo Darilo za nas in potrojimo talente in darove za to, da bomo pomagali in služili drugim, vse v večjo Božjo Čast in Slavo.

   Odgovori
4. Miro says:

   17. januarja, 2022 at 12:18

   CHIARA LUBICH, USTANOVITELJICA GIBANJA FOKOLAROV: IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE NE POMENI SAMO “VDANOSTI”, KAKOR POGOSTO LJUDJE RAZUMEJO, TEMVEČ NAJVEČJO BOŽJO PUSTOLOVŠČINO, KI JO NEKDO LAHKO DOŽIVI, BISTVO TE PA JE, DA NE GREMO ZA SVOJO BEDNO VOLJO, NE ZA SVOJIMI OMEJENIMI NAČRTI, TEMVEČ ZA BOGOM IN DA URESNIČIMO NAČRT, KI GA IMA ZA VSAKEGA OTROKA!

   Kakšna je morala biti naša naravnanost, da bi dokazale Bogu, da je res on središče vsega našega zanimanja? Chiara in njene prve tovarišice so se spraševale, kako naj živijo svoj novi življenjski ideal, Boga Ljubezen. Kaj hitro postane skoraj logično: tudi same so morale ljubiti Boga. Njihovo življenje bi bilo brez pomena, če ne bi bile »majhen plamen te brezmejne žerjavnice: ljubezen, ki odgovarja Ljubezni«. Zdelo se jim je velik in vzvišen dar, da imajo možnost ljubiti Boga. Tako so pogosto ponavljale: »Ne bi smele toliko reči: “Ljubiti moramo Boga”, temveč: “Oh! Moči te ljubiti, Gospod! Moči te ljubiti s tem malim srcem!« Tako so se spomnile, da je v evangeliju stavek, ki ne pusti izbire tistemu, ki hoče dosledno živeti kot kristjan: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Izpolnjevati Božjo voljo: to je bila torej velika možnost, ki so jo imele, da bi ljubile Boga. In tako sta bila Bog in njegova volja isto.

   BOG KOT SONCE – ENO SAMO SONCE, RAZLIČNI ŽARKI

   Chiara je zapisala: »Bog je bil kot sonce. Vsak od nas pride do njega po žarku: Božja volja nad menoj, nad mojo tovarišico, nad drugo. Eno samo sonce, različni žarki, čeprav vedno “sončni žarki”. En sam Bog, ena sama volja, različna za vsakega, čeprav vedno Božja volja. Hoditi smo morale po svojem žarku, ne da bi kdaj skrenile. In hoditi po njem v času, ki nam je dan. Ni bilo primerno ustavljati se v preteklosti ali sanjati o prihodnosti. Preteklost je bilo treba prepustiti božjemu usmiljenju, saj ni bila več v naših rokah; in prihodnost bomo živeli v polnosti, ko bo postala sedanjost.

   BOŽJO VOLJO IZPOLNJEVATI V SEDANJEM TRENUTKU!

   V rokah smo imele samo sedanjost. V sedanjosti lahko, da bi Bog kraljeval v našem življenju, osredotočimo um, srce, moči, da bi izpolnjevale njegovo voljo. Kakor potnik v vlaku ne hodi gor in dol po vagonu, da bi prej prispel na cilj, ampak sedi in se prepusti vožnji, tako bi morala naša duša, da bi prišla do Boga, izpolnjevati njegovo voljo v celoti v sedanjem trenutku, kajti čas gre sam naprej. Ne bi bilo zelo težko razumeti, kaj hoče Bog od nas. On je kazal svojo voljo po predstojnikih, Svetem pismu, dolžnostih lastnega stanu, okoliščinah, navdihih … Minuto za minuto razsvetljene in ob pomoči dejanske milosti bi gradile zgradbo naše svetosti ali bolje: ker bi izpolnjevale voljo Drugega – Boga samega – bi on gradil v nas sebe.

   NAJVEČJA BOŽJA PUSTOLOVŠČINA, KI JO NEKDO LAHKO DOŽIVI

   Zato izpolnjevanje božje volje ne pomeni samo “vdanosti”, kakor pogosto ljudje razumejo, temveč največjo božjo pustolovščino, ki jo nekdo lahko doživi, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi načrti, temveč za Bogom in da uresničimo načrt, ki ga ima za vsakega otroka. To je božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo, da bi ga ljubile, je postal drugi steber naše duhovnosti edinosti.«

   Povzeto po: gibanjefokolarov.si

   Veliko se priporočajmo Svetemu Duhu za luč in moč, da bomo lahko Božjo voljo izpolnjevali v sedanjem trenutku. Naj nas pri tem podpira in spodbuja vodilo sv. Angele Merici:

   O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

   Odgovori
5. Miro says:

   17. januarja, 2022 at 11:44

   MISEL SVETNICE: »NAJVEČJI GREH JE POMANJKANJE LJUBEZNI,
   BREZBRIŽNOST DO BLIŽNJEGA. NOBENA BOLEZEN, NITI GOBAVOST,
   NE MORE TAKO POPAČITI ČLOVEKA, DA V NJEM NE BI PREPOZNALA
   BRATA IN SESTRE – ŠE VEČ: TRPEČEGA JEZUSA. (sv. Mati Terezija)

   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
6. Janez says:

   17. januarja, 2022 at 9:54

   MISLI POKOJNEGA SOUSTANOVITELJA APPLA STEVA JOBSA

   Steve Jobs je umrl star 56 let, zaradi raka trebušne slinavke, kot milijarder s premoženjem, vrednim 7 milijard, in tukaj je nekaj njegovih zadnjih besed: “V očeh drugih je moje življenje velik uspeh, ampak imam poleg službe malo veselja. In na koncu je bogastvo samo življenjsko dejstvo, ki sem ga navajen.”

   “V tem trenutku, ko ležim bolan v postelji in se spominjam svojega življenja, sem spoznal, da so vsa moja priznanja in bogastvo, ki ga imam, ob bližajoči smrti nepomembna. Lahko zaposliš nekoga, ki te vozi naokoli, ustvarja denar zate – ampak ne moreš najeti nekoga, da bi prenašal tvojo bolezen namesto tebe.

   Lahko najdeš materialne stvari, ampak nečesa ne moreš več najti, ko je izgubljeno – “ŽIVLJENJA”.

   Privoščite sebi in cenite druge.
   Ko smo starejši, postanemo pametnejši in počasi spoznamo, da ura lahko stane $30 ali $300 – obe kažeta isti čas. Če nosimo torbico, ki stane $30 ali $300 – količina denarja v denarnici je enaka. Če vozimo avto, vreden $150,000 ali avto, vreden $30,000 – cesta in razdalja sta enaki, pridemo do iste destinacije. Če pijemo iz steklenice, vredne $300 ali vino, vredno $10 – “voziček” bo enak. Če živimo v hiši, veliki 300m2 ali 3000m2 – osamljenost je enaka.”

   “Tvoja prava notranja sreča ne prihaja zaradi materialnih stvari tega sveta. Če letiš v prvem razredu ali v ekonomskem razredu – če se letalo zruši, ti padeš z njim.”

   Torej upam, da razumeš, da je to, da imaš prijatelja ali nekoga, s katerim se lahko pogovoriš – to je resnična sreča!

   Pet nespornih dejstev:

   1️. Ne uči svojih otrok, kako obogateti. Nauči jih, kako naj bodo srečni – torej, ko bodo odrasli, bodo poznali vrednost stvari, ne cene.
   2️. Jej hrano kot zdravilo, drugače boš moral jesti zdravila kot hrano.
   3️. Kdor te ima rad, te ne bo nikoli zapustil, tudi če ima 100 razlogov, da obupa. Vedno bo našel en razlog, da bo ostal.
   4️. Med biti človek in biti človeško bitje je velika razlika.
   5️. Če želiš iti hitro – pojdi sam! Če pa želiš iti daleč – pojdi v družbi.

   In za konec… 6 najboljših zdravnikov na svetu

   1️. Sončna svetloba
   2️. Počitek
   3️. Telovadba
   4️. Dieta
   5️. Samozavest
   6️. Prijatelji

   Imej jih v vseh življenjskih obdobjih in uživaj zdravo življenje.

   Ne glede na to, v katerem obdobju smo zdaj, sčasoma se bomo vsi soočili z dnem, ko bo zavesa padla in bomo odšli.
   Ceni ljubezen do svoje družine, ljubezen do zakonca, ljubezen do prijateljev …
   Bodi skromen, pošten, priden in pravičen.
   Ceni in spoštuj druge ljudi, pomagaj in bodi skromen, usmiljen, sočuten in dober človek.
   “Ljubi ljudi, ki ti jih je poslal Bog, nekega dne jih bo vzel nazaj.”
   Spolnjuj Božjo Voljo in Jezusov Evangelij vsak trenutek in vsak dan v svojem Življenju.!

   Zakaj se tega ne zavedamo, ko začenjamo nov dan? Zakaj hodimo po svojih poteh, ki ne Vodijo K Bogu našemu Odrešeniku in Učeniku? Zakaj zapravljamo svoje življenje za kopičenje bogastva, ki mine kot vse drugo materialno, za egoizem in materializem, kjer ni Boga in Njegove Ljubezni in Usmiljenja? Bog Pomagaj nam prosim da nikoli ne zaidemo, ampak da bomo vedno hodili po Poti, ki Vodi k Tebi! Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo! Zakaj nismo potrojili svojih Talentov in Darov, ki smo jih prejeli od Boga za druge Ljudi in prispevali k prihodu Božjega kraljestva k nam? Zakaj smo zapravili Življenje, ki je Božje Darilo za brezvezne stvari, ki minejo? Božja Ljubezen in Božji Nauki in Božja Beseda pa so Večni in ne Minejo Nikdar!

   Odgovori
   • Miro says:

     17. januarja, 2022 at 12:29

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Odgovori
7. Janez says:

   17. januarja, 2022 at 9:43

   Papež Frančišek je napisal predgovor k novi knjigi kardinala Raniera Cantalamesse z naslovom »Frančišek, Božji norček«. V njej predstavi izročilo brata Pacifica, potujočega pevca, ki je bil eden izmed prvih sobratov sv. Frančiška Asiškega.

   s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

   Ta knjiga je bila namenjena tebi, moj dragi brat v iskanju, in jaz bi te želel uvesti v njeno branje tako, da ti v dar izročam besede polne velikega spoštovanja in zaupanja, ki ga imam do tebe in vseh mladih.

   Morda se ti je zgodilo, da si odprl evangelije in prisluhnil temu, kar je Jezus nekoč rekel v svojem znamenitem govoru na gori: »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Mt 7,7-8) To so močne besede, polne velike in zahtevne obljube, vendar pa se bi lahko vprašali: ali jih je potrebno vzeti zares? Ali bo Gospod res uslišal mojo prošnjo, če ga prosim, ga bom našel, če ga iščem, mi bo odprl, če trkam? Ti bi mi lahko ugovarjal: ali morda ni res, da se včasih zdi, da izkušnja to obljubo zanika? Da mnogi prosijo in ne prejmejo, da iščejo in ne najdejo, da trkajo na nebeška vrata in se izza njih ne sliši nič drugega kot tišina? Se lahko torej tem besedam zaupa ali ne? Ali ne bodo tudi te, tako kot mnoge druge, ki jih slišim okoli sebe, vir iluzije in torej razočaranja?

   Razumem tvoje dvome in cenim tvoja vprašanja – gorje, če jih ne bi imel –, ta vprašujejo tudi mene in me spominjajo na še en odlomek Svetega pisma, za katerega se mi zdi, da jih skupaj z Jezusovimi besedami razsvetli v vsej njihovi globini. V Jeremijevi knjigi Gospod po preroku pravi: »Iskali me boste in me boste našli, ker me boste iskali z vsem srcem; dal se vam bom najti.« (Jer 29,13-14) Bog se pusti najti, da, vendar le človeku, ki ga išče z vsem srcem.

   Odpri evangelije, beri o Jezusovih srečanjih z osebami, ki so hodile k njemu, in videl boš, kako so se za nekatere izmed njih njegove obljube izpolnile. To so tisti, za katere je bistveno vprašanje postalo to, da bi našli odgovor. Gospod se je pustil najti vztrajnosti nadležne vdove, Nikodemovi žeji po resnici, stotnikovi veri, vpitju vdove iz Naina, iskrenemu kesanju grešnice, gobavčevi želji po zdravju, Bartimajevemu hrepenenju po luči. Vsak izmed teh likov bi lahko upravičeno izrekel besede Psalma 63: »Mojo dušo žeja po tebi, [Bog]; moje telo koprni po tebi kakor suha, izčrpana zemlja brez vode.«

   Kdor išče, najde, če išče z vsem srcem; če zanj Gospod postane življenjsko potreben kakor voda za puščavo, kakor zemlja za seme, kakor sonce za rožo. In če dobro pomisliš, je to zelo lepo in zelo spoštljivo do naše svobode: vera se ne podari avtomatično, kot dar, za katerega ni bistvena tvoja soudeležba, ampak želi, da se vključiš osebno in z vsem, kar si. Gre za dar, ki želi biti željen. Skratka, je Ljubezen, ki želi biti ljubljena. Morda si iskal Gospoda in ga nisi našel, vendar pa tudi meni dovoli, da ti zastavim eno vprašanje: kako močna je bila tvoja želja po Njem? Išči ga z vsem zanosom srca, moli, prosi, kliči, vpij in on se bo dal najti, kakor je obljubil. Kralj verzov, čigar zgodbo boš bral na naslednjih straneh, je ljubil življenje, in kakor vsak mlad človek, ga je želel živeti v polnosti. Bil je eden izmed najbolj znanih pevcev svojega časa in v svoji siloviti želji po polnosti je, ne da bi vedel, iskal Njega, ki edini more napolniti človekovo srce. Iskal je in je bil najden.

   To nam kaže še globljo resnico: Gospod želi, da ga ti iščeš, da bi te on mogel najti. Deus sitit sitiri, je rekel Gregor Nacianški. To je, Boga žeja po tem, da bi imeli žejo po Njem, da bi nas, ko bi nas našel tako pripravljene, lahko končno srečal. On, ki nas vabi, da bi trkali, se v resnici prvi postavi pred vrata našega srca: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

   In če bi danes potrkal na tvoja vrata? Kralj verzov je srečal brata Frančiška nekega dne v samostanu Colpersito v San Severino Marche; njegova beseda ga je presunila in v njem se je vžgala nova iskra. Morda se mu je zgodilo to, kar se je zgodilo sv. Pavlu na poti v Damask: da je Božja luč zasvetila »v naših srcih, da bi v tej svetlobi spoznali Božji sijaj na obličju Jezusa Kristusa.« (2 Kor 4,6) On je videl Frančiška v svetlobi njegove svetosti in je v njem zaslutil lepoto obličja Boga. To, kar je vedno iskal, je zdaj končno našel, in sicer zahvaljujoč svetemu človeku. In, kakor sv. Pavel, je imel tiste stvari, ki so bile zanj dobiček, za izgubo, za smeti, zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa.« (prim. Flp 3,7-9) Takoj je prekinil vsakršno odlašanje: »Zakaj bi bilo potrebno še kaj dodati? Preidimo k dejstvom. Vzemi me od ljudi in me vrni velikemu Vladarju!«

   Ko Gospod kliče k sebi, ne želi polovičarstva ali obotavljanja z naše strani, ampak radikalen odgovor. Jezus bi rekel: »Hodi za menoj in pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve.« (Mt 8,22) Tisti dan se je rodil novi človek, ne več Guglielmo iz Lisciana, kralj verzov, ampak brat Pacifico, človek, ki ga je napolnjeval nov, prej nepoznan mir. Od tistega dne dalje je ves pripadal Bogu, v celoti je bil posvečen njemu; bil je eden najbližjih tovarišev sv. Frančiška, priča lepote vere.

   Zato, moj dragi mladenič/mladenka, medtem ko se zahvaljujem predragemu patru Ranieru za novi dar, ki ga podarja Cerkvi z dragocenimi in modrimi stranmi te knjige, v gotovosti, da bodo zelo dobro dele tistim, ki jih bodo brali, ti želim plodovito branje; in zapomni si: Bog ni prenehal klicati; nasprotno, morda daje danes slišati svoj glas bolj kot včeraj. Če boš le zmanjšal jakosti drugih glasov in povečal jakost svojih največjih hrepenenj, boš v sebi in okrog sebe slišal jasen in prodoren glas. Gospod se ne naveliča prihajati nam naproti, nas iskati kakor pastir, ki išče izgubljeno ovco; kakor žena, ki išče izgubljeni denar, kakor Oče išče svoje otroke. Še naprej kliče in potrpežljivo od nas pričakuje isti odgovor, kot ga je dala Marija: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« (Lk 1,38) Če boš imel pogum pustiti svoje gotovosti in se odpreti Njemu, se bo zate odprl nov svet, in tudi sam boš postal luč za druge ljudi.

   Hvala za tvoje poslušanje. Nadte kličem Božjega Svetega Duha in tudi ti, če moreš, ne pozabi moliti zame.

   Tvoj papež Frančišek

   Naj nas razvedrijo in ogrejejo besede papeža Frančiška iz gornjega predgovora za knjigo kardinala Raniera Cantalamesse z naslovom “Frančišek, Božji norček” in nam prinesejo Veselje in Upanje v Božjo Dobroto in zavedanje, da je Bog vedno z nami vsemi! Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Vate Zaupamo!

   Odgovori
8. Janez says:

   17. januarja, 2022 at 9:32

   Brat Roger Taize: KAJ JE BOŽJE USMILJENJE

   »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.« (Mt 5,7). Jezus usmiljenim ne obljubi nič več kot to, kar že živijo – usmiljenje. V ostalih blagrih obljuba vsebuje nekaj več, vodi dalje: žalostni bodo potolaženi; čisti v srcu bodo Boga gledali. Toda kaj več bi Bog lahko dal usmiljenim? Usmiljenje je polnost Boga in človeških bitij. Usmiljeni že živijo Božje življenje. »Usmiljenje« je stara beseda. Tekom svoje dolge zgodovine je pridobila zelo bogat pomen. V grščini, jeziku Nove zaveze, je beseda za usmiljenje eleos. Ta beseda nam je znana iz molitve Kyrie eleison, ki je klic po Gospodovemu usmiljenju. V grški verziji Nove zaveze je eleos običajen prevod za hebrejsko besedo hesed. Hesed je ena najlepših besed v Svetem pismu. Pogosto je prevedena preprosto kot ljubezen.
   Hesed, usmiljenje ali ljubezen, je del besednjaka zaveze. Z Božje strani pomeni neomajno ljubezen, zmožnost obdržati odnos živ za vedno, ne ozirajoč se na to, kaj se zgodi: »moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe« (Iz 54,10). Ker je Božja zaveza z njegovim ljudstvom zgodba o prelomljenih obljubah in ponovnih začetkih (2 Mz 32-34), je jasno, da ta brezpogojna ljubezen vključuje odpuščanje in mora nujno biti usmiljena.

   Eleos se uporablja tudi kot prevod druge hebrejske besede, rachamim. Ta se pogosto uporablja skupaj z besedo hesed, a je čustveno bolj nabita. Dobesedno pomeni črevesje – je množinska oblika besede rechem, maternica. Usmiljenje ali sočutje v tem primeru pomeni ljubezen, ki jo čutiš, globoko naklonjenost matere do svojega majhnega otroka (Iz 49,15), nežnost očeta do svojega potomca (Ps 103,13), močno ljubezen med brati in sestrami (1 Mz 43,30).

   Usmiljenje v svetopisemskem pomenu je mnogo več kot samo en vidik Božje ljubezni. Usmiljenje je na neki način Božje bitje. Bog Mojzesu trikrat pove svoje ime. Prvič mu reče: »Jaz sem, ki sem« (2 Mz 3,14). Drugič: »Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti« (2 Mz 33,19). Usmerjenost stavka je ista, toda milost in usmiljenje sta zamenjana z bitjem. Za Boga biti to, kar je, pomeni biti milostljiv in izkazovati usmiljenje. To se potrdi v tretji razglasitvi Božjega imena: »Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi« (2 Mz 34,6).

   To zadnjo obliko so prevzeli tudi preroki in psalmisti, posebno v Psalmu 103, v 8. vrstici. V osrednjem delu (vrstice 11–13) se psalmist čudi neverjetnemu obsegu Božjega usmiljenja: »Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je njegova dobrota silna …«. Usmiljenje je potemtakem Božja vzvišenost, njegova transcendenca. A hkrati tudi Božja človečnost, če lahko tako rečemo: »Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki …«. Tako vzvišen in hkrati tako blizu, da lahko odnese vse zlo: »Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva.«

   Usmiljenje je, kar je v Bogu najbolj Božje, in tudi, kar je najbolj vzvišeno v človeških bitjih. »On te krona z dobroto in usmiljenjem,« pravi Psalm 103. Ta vrstica bi morala biti prebrana v luči vrstice iz Psalma 8, kjer je rečeno, da Bog krona človeška bitja »s slavo in častjo«. Ustvarjena po Božji podobi so človeška bitja poklicana, da z Bogom delijo slavo in lepoto. A to, da smo lahko resnično deležni Božjega življenja, nam omogočata dobrota in usmiljenje.

   Jezusove besede »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36) odmevajo staro zapoved »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet« (3 Mz 19,2). Jezus je Božji svetosti podelil obraz usmiljenja. Usmiljenje je najčistejši odsev Boga v človeškem življenju. »Prek usmiljenja do svojega soseda si podoben Bogu« (sv. Bazilij Veliki). Usmiljenje je Božja človečnost. In je tudi Božja prihodnost človeških bitij.

   Brat Roger, Taize dne 12. julija 2008

   Tisti, ki ga je poslal Bog, namreč Jezus Kristus, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. Jn 3,22-36

   Odgovori
9. Miro says:

   17. januarja, 2022 at 6:11

   V POSEBNEM ZVEZKU HRANI IMENA 980 OTROK, KI JIH JE IZMOLILA (Aleteia)

   »NISEM ŠE SLIŠALA ALI PA MI VSAJ NISO ZAUPALI, DA BI BIL KDO OD TEH, ZA KATERE SMO MOLILI ZA NOVO ŽIVLJENJE, NESREČEN, KO SO DOBILI OTROKA – SVOJEGA ALI POSVOJENEGA«

   Pogovor z notredamko s. Pio Marc o potrebah in stiskah v družinah, o neizpolnjenih željah parov, ki ne morejo imeti otrok, in upanju, zakoreninjenem v Bogu.

   https://si.aleteia.org/2022/01/16/v-posebnem-zvezku-hrani-imena-980-otrok-ki-jih-je-izmolila/

   Odgovori
10. Hvala says:

    17. januarja, 2022 at 5:54

    SPRAVA MED NEBESI IN ZEMLJO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če človek stori smrtni greh, se mora po zakramentu sprave zateči k Jezusovemu usmiljenemu Srcu, da bo ponovno deležen sprave z Bogom in s Cerkvijo.

    Poseben učinek sprave je mir – mir človeka z Bogom, mir z ljudmi in mir z vsem stvarstvom. Jezus je naš mir. On nam ga tudi podarja: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.« Mir pomeni vse dobrine, ki jih je Jezus kot Odrešenik prinesel človeštvu. Človek ima globoko v svojem srcu neizmerno težnjo za mirom. Mir je sad Duha. Zanj se je treba prizadevati. Jezus govori: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.«

    V ŠOLI NAJSVETEJŠIH SRC 15

    Z Marijo pred Najsvetejšim

    p. Anton Nadrah, Ocist

    Odgovori