Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO MED LJUDMI (Orationis enim amicitia inter gentes)

    Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
    Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
    Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
    da se ljubezen lahko razcveti,
    in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
    Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
    da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
    Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni,
    potem se ne oklepamo trdno drugega,
    potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
    ki priteka od Tebe k nam. Amen

    (Pater Anselm Grün, 2010)

    Če nimaš rad ljudi, kako imaš lahko rad Boga, ki ga vidiš in ne poznaš?

    RAD IMAM LJUDI – TO MI JE V UŽITEK!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    veseliti se z njimi
    in biti dobre volje
    v njihovih srečnih dneh;
    ter ponuditi jim roko v pomoč
    in imeti zanje tolažeče srce
    v urah njihovih stisk.
    Rad imeti ljudi pomeni:
    ne zadoščati le samemu sebi,
    marveč odpreti srce
    in v njem narediti prostor za druge.
    Ljudje trpimo zaradi ljudi.
    Zato glej s čistimi očmi
    in s čistim srcem!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    sestopiti z višav svoje samovšečnosti. Amen

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik, dobrotnik pomoči potrebnim.

    • Janez says:

      Kje najdeš srečne ljudi?
      Med optimisti.
      Le oni so lahko srečni,
      ker znajo videti dobre strani življenja.
      Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
      Pesimisti sedijo v temi.
      Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
      Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
      Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
      Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
      Optimisti verujejo v dobro.
      Oni verjamejo v smisel življenja.
      Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
      več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
      Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
      Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti. Amen.

      Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

      Odpri svoje srce veselju.
      Kdor hoče razveseljevati ljudi,
      mora veselje imeti v sebi.
      Kdor želi v svet prinesti toplino,
      mora v sebi nositi ogenj.
      Kdor hoče pomagati ljudem,
      mora imeti srce, polno ljubezni.
      Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
      mora najprej najti mir v svojem srcu. Amen

      Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

  2. Miro says:

    V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu. Molimo: Pridi, Sveti Duh!

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O DUHOVNIH DAROVIH

    »Glede duhovnih darov, bratje, nočem, da bi bili vi v nevednosti. Veste, kako ste bili zapeljani in ste se dali voditi k nemim malikom, ko ste bili še pogani. Zato vam jasno povem, da nihče, ki govori v Božjem Duhu, ne reče: »Jezus naj bo preklet,« in nihče ne more reči: »Jezus je Gospod,« razen v Svetem Duhu. Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+12%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    • Miro says:

      PAPEŽ FRANČIŠEK O DARU MODROSTI

      Papež Frančišek je med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 9. aprila 2014, govoril o darovih Svetega Duha. Posebej se je posvetil razlagi daru modrosti.

      DAROVI SVETEGA DUHA

      »Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana, je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. On je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu. Duh sam je največji dar Boga in tistemu, ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število, ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Začnimo z razlago prvega, to je modrost.

      MODROST – GLEDATI Z OČMI BOGA

      Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga. Pomeni videti vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako, kot je nam všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči. Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi Boga. To je dar modrosti. In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.

      ZA MODROST PROSITI SVETEGA DUHA

      Sveti Duh torej iz kristjana naredi ‘modreca’. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje, vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. Srce modrega človeka ima okus in vonj po Bogu. Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. Tega ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti. Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo, nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da bomo videli z Božjimi očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo. To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. V odnosu med starši in otroki ali v odnosu med zakoncema je tudi pogosto potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. Tega se ne naučimo, to je dar Svetega Duha. Zato moramo prositi Gospoda, da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami. S to modrostjo moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili. Prosimo danes za dar modrosti. Prosimo Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«

      Navedeni nagovor papeža Frančiška povzet po: mirenski-grad.si

  3. Hvala says:

    LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA V SEBI:

    NAŠA NALOGA JE PRIZADEVANJE IN VZTRAJNOST, SADOVE IN USPEHE IMA V ROKAH BOG, NJEMU JIH PREPUSTIMO

    NIHČE NI BOLJŠI, VSI SMO BOŽJA PODOBA, USTVARJENI KOT VELIKA DRUŽINA

    DELATI TISTO, KAR OD NAS PRIČAKUJE BOG, PA ČEPRAV JE ZELO NEUGLEDNO, NE PRIZNANO, NEOPAZNO, CELO ZANIČEVANO

    http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-slaba-reklama-namesto-uspeti-umreti

  4. Hvala says:

    SAMO BOG NAS LAHKO REŠI VSAKEGA STRAHU!

    KAKO LEPO JE MISLITI Z GOSPODOM, SE PREPUSTITI NJEGOVEMU ZDRAVLJENJU, SE POTOPITI V NJEGOVO USMILJENO SRCE, KI JE POMIRJAJOĆE KOT MORJE , KO UTIHNEJO VALOVI, KAKO LEPO JE , ČE STVARNIKU DOPUSTIMO, DA JE RES STVARNIK, NE PA DA KAR NAPREJ RAZMIŠLJAMO IN IŠČEMO KAJ BOMO NAPRAVILI, KOGA BOMO POSLUŠALI, KAKO BOMO PRAVILNO JEDLI, KAKO BOMO TELOVADILI itd…

    UBADAMO SE IN TRATIMO MOČI VSAK PO SVOJE, NAMESTO DA BI SI ZAŽELELI IN PREJELI BOŽANSKO IN NADNARAVNO MOČ OD SVETEGA DUHA, Z NJO LAHKO PREMIKAMO GORE.

    JEZUS JE REKEL:

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.”

    Jn 14,6-12

    ČE VERUJEMO V GOSPODOVE ŽIVE BESEDE LAHKO Z MOČJO SVETEGA DUHA OPRAVLJAMO VSA DELA, KI JIH JE JEZUS OPRAVLJAL NA ZEMLJI.

    KAJ TO POMENI! PREPUSTITI SE VODSTVU GOSPODA.

    Še osebna izkušnja: Imela sem določene strahove in Gospod mi jih je odvzel, ozdravil me je tega, TO DELA SAMO ON, SAJ NOBEDEN ČLOVEK NE OZDRAVI STRAHU RAZEN BOGA, BOG SAM DIREKTNO OZDRAVLJA ALI PA PREKO NEKEGA ČLOVEKA.

  5. Janez says:

    Radio Ognjišče Pater dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!
    28.03.2020, 17:13
    »Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom in patrom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) na Radiu Ognjišče razmišljali, kako v časih preizkušnje, kakršen je tudi sedanji, v sebi krepiti mir, zaupanje, spokojnost misli in čutenj. »Človek je krhko bitje, včasih se nam zdi kaj brezupno, ko se utapljamo, ko nam voda sega do grla. Zelo nevarna je nadutost, jaz sem močan, vse zmorem. Si močan, če pridobivaš duhovne moči. Tako kot telo potrebuje hrano za moč, tako potrebujemo tudi hrano za svojo srčnost. Pomembno je, kako stabilizirati sebe v najgloblji srčiki lastne biti, hvaležni moramo biti, da imamo vero, da se znamo prebujati v zaznavi Boga, da znamo stabilizirati notranjo vzvalovanost,« je dejal dr. Karel Gržan in spodbudil, da uporabljamo orodja umiritve: molitev rožnega venca, litanije, teizejske speve … Večkrat rečemo, da so bili naši predniki pobožni, toda oni so se po Bogu reševali, imeli so duhovni red, molili zjutraj, opoldne in zvečer.»Ta duhovna orodja so narejena po meri človeka, tudi na vrtu uporabljam orodja, ki so nam jih pustili predniki, motiko, da razrahljamo zemljo, z molitvijo pa razrahljamo tisto, kar nas dela utrujene. V kriznih časih je to treba »ponucat«, pravi pater Karel Gržan.

    Vsak človek ima tudi stopnjo občutljivosti
    V odlomku o viharju na jezeru valovi prestrašenost, zbeganost. Trenutki, ki jih živimo sedaj, so podobni, zato se je po besedah Karla Gržana v tem trenutku pomembno obvarovati ne samo pandemije virusa, ampak tudi strahu. Treba je iskati in najti načine, kako sami sebe prebujati v spokojnost, zaupanje, v tisto pričakovanje, da se bodo stvari uredile. Misli nas lahko speljejo v čisto tesnobo, strah. Vsak človek ima ne le stopnjo bolečine, ampak tudi stopnjo občutljivosti. Če nekdo, ki je prestrašen, gleda samo to, kar ga straši, res lahko to v njem prebudi vihar groze, v katerem je resnično samo še to, da se utapljamo, da bo vsega konec, tako kot so doživljali apostoli. Vse se zdi preveč oddaljeno, nič ni več trdnega, ni nobene opore, gotovosti, zdaj je to virus, ampak to razmišljanje, prestrašenost zaradi bolezni, se lahko zgodi večkrat, kajti veliko stvari lahko vzvalovi naše počutje. Ko te nekaj prestraši, samo še bolj gledaš v tisto, kar starši, zato je zelo pomembno vaditi pozornost, dobiti napotila, kako iz teh strahov, ki dejansko stanje samo slabšajo. Duhovnik se je navezal na svojo osebno izkušnjo: »V preteklem letu sem doživljal negotovost, ko sem zbolel in nisem vedel, ali je zelo težka bolezen ali ne. K sreči je bil potem izvid dober, toda v tistem letu čakanja so se pojavili tudi simptomi, značilni za težko bolezen, saj me je bilo strah. Tudi zdaj lahko kdo samo kihne, ima vročino in že pomisli, da je okužen. Zato je pomembno, kako se v teh težkih časih svetliti, če se sam ne bi znal umirjati, bi bila situacija težja, nekdo ti mora pomagati. Danes sem neki gospe rekel, naj se ustavi, saj brska samo po podatkih, koliko je že bolnih, umrlih. Svojo pozornost usmerjajmo v tisto, kar nam bo dalo moči.« Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Zdaj so časi, ko je potrebno ohraniti trdno vero, hkrati pa upoštevati tudi vsa navodila, ki so nam dana, saj je odgovornost na vsakem posamezniku. »Napotila je potrebno vzeti zelo zares, to kar rečjo, tega se moramo držati. Bog je postavil zakonitosti v naravo in jo je treba upoštevati, milost predpostavlja naravo. Če kdo ne stavi na modrost, je tudi kaznovan, so sankcije, ki morajo strezniti človeka,« je poudaril dr. Karel Gržan in svojo misel slikovito opisal tudi z zgodbo o utapljajočem se človeku, ki je čakal na rešitev Boga, a ker ni šel v čoln, ki mu ga je Bog poslal po ljudeh, je utonil.

    Ali Bog spi?
    Mnogo ljudje se v dani situaciji epidemije in preizkušenj sprašuje, ali Bog spi, zakaj nam ne pomaga. Karel Gržan se ob tem spet naveže na evangeljski odlomek in pojasni: » Apostoli nam kažejo, kako moramo ravnati, ko se nam zdi, kakor da Bog spi. Ampak on ne spi, mi smo v zaznavi do njega zadremali, otopeli, preveč spravljeni na površje, v površnost, premalo v duhovno prebujenost zaznave njegove bližine. Kako se buditi? Apostoli so začeli klicati Boga z njegovim imenom: Jezus, a ti je malo mar, usmili se nas. To je zame tista pomembna molitev, ko izrečeš ime Boga, gospod Jezus Kristus, usmili se me. Sam to pogosto molim, ko zaznam, da bi me misel lahko zamorila, ko se v meni prebuja tesnobnost, nelagodnost, takrat začnem moliti to molitev oziroma samega sebe prebujati v zaznavo Božje prisotnosti in imenovati Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me, objemi me, umiri me, daj da zaznam tvojo bližino. Večkrat se pošalim, da če kličeš Jankota in Metko, ne prime, »prime« pa, če kličeš Jezusa, v tebi se prebudi umiritev.«

    Izročajmo v Božje roke, človeška moč je omejena
    Ko nam je lepo, se zgubimo, postanemo površni, nekoč, ko so bili težji časi, so ljudje vedno imeli določen čas, zjutraj, opoldne, zvečer, ko so se prebudili v zaznavo Božje prisotnosti, da so pridobili duhovni mir, notranjo moč, svetlo, sveto zaznavnost, s katero so potem lažje gledali optimistično z zaupanjem v čas in prostor. V obdobjih, ko je kriza, ko je nekaj v zraku, je zelo pomembno, da se ne prepustimo viharnosti, da se znamo stabilizirati, da se znamo vedno znova prebujati, ampak za to moramo imeti red. Ko nam je lepo, ko niso krizni časi, pa se spomniš na Boga in pomoliš, zdaj pa je potreben red – kot ga moramo imeti, če jemljemo zdravila. Drugače nas prestrašenost spodnese in nas odnese, potem smo samo še v paniki, v tesnobi in ko te enkrat nosi strah, negotovost, potem se težko ustaviš, zato moraš imet točke stabilnosti.

    »Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Če nosiš sam vse ljudi, ki jih imaš rad, te to lahko utopi, zamori, preobremeni, zato je potrebno za tiste, ki te bi skrbelo, dati ven iz sebe v sveto. Ko izročiš samega sebe, se izjemno razbremeniš. Zelo se mi smilijo ljudje, ki morajo sami nositi tolike v svojih skrbeh in jih ne znajo izročati v sveto. Če pomislim nase, si preprosto ne znam predstavljati, kakšne cirkuse bi zganjal, kakšne strahove, kako bi obremenjeval, kako bi ob vseh poročilih še sam dodatno temnil misli in počutje, če ne bi tega izročanja opravil ne samo zjutraj, ampak tudi opoldne in zvečer. Temeljna je molitev izročanja, po Mariji k Jezusu. Potem človek mirno zaspi, ker tisti, ki so v tvojem srcu, duši, dragoceni, so izročeni v tisto varstvo, ki jih najbolj lahko doseže. Naše človeška moč je omejena,« spomni pater Karel Gržan.

    Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost pravi pater Gržan
    Mnogi so v teh dneh osamljeni, strah jih je. Pater Karel Gržan pravi, da strahu ne smemo zapreti vase, ker bo rovaril in strašil v nas, v naših misli, strah je treba dati na svetlo in tam izgubi moč. Toda pomembna je povezanost z Bogom, pomembno je duhovno ravnovesje, ki stabilizira tudi naše čustveno ravnovesje in povezanost z ljudmi dobre volje. »Povezanost s svetim Bogom in ljudmi dobre volje ti da moč, da lažje sprejemaš realnost, ki jo moramo sprejeti, da ne zaidemo v paranojo. To ne pomeni, da bližnjim ne izrazimo, kaj čutimo, toda pred tem molimo, se umirajmo, poskrbimo za duhovni red, potem pa je svojo doživljajsko resničnost mogoče izražati tudi svojim najbližjim,« svetuje dr. Karel Gržan: »Apostoli so rekli, mi se utapljamo, tebi pa ni mar. Pred Bogom so bili iskreni, to spodbuja tudi nas, da smo pred Njim iskreni. Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost, do konca izrazimo čutenja: »Boga ne bomo utopili s svojimi bremeni, tam se bodo bremena utopila in mi bomo ostali na površju. Tudi če je očitek, mu ga izročimo.«

    Dr. Karel Gržan dal na Radiu Ognjišče veliko konkretnih spodbud, da bomo lažje preživeli te čase preizkušnje, zato pogumno iz dneva v dan, kajti: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah« (1 Jn 4,18).

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/oddaje/31296/dr-karel-grzan-obvarujmo-se-pred-pandemijo-strahu.htm

    Addendum
    Pater Gržan: Vesel sem za papeža Frančiška, ki govori jezik sožitja, spoštljivosti; ki se ne postavlja nad druge, ker se zaveda, da moramo skupaj graditi boljši svet. To pa je mogoče le v medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju. Raznolikost bogati, le skupne cilje človečnosti moramo ozavestiti. V krščanstvu govorimo, da je Bog Svete trojice – raznolikost v enosti Ljubezni. Pomembna je ponižna spoštljivost tudi v odnosu do stvarstva. Vse, kar je ustvarjeno, nosi globinski pečat svete Enosti, ki se izraža v raznolikosti. Sv. Frančišek Asiški pravi, da smo z vsem ustvarjenim bratje in sestre.

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Veliko lepega in optimističnega zna povedati! In veliko predava doma in v državi.

  6. Hvala says:

    NEKDO, KI JE GROB, PROTESTIRA, BEŽI OD HIŠE, NE ŽELI NIČ SLIŠATI O CERKVI,……….JE RANJEN.

    TEGA NE POČNE IZ ZLOBE, ZATO NIČ NE KORISTI OPOMINJANJE. SAMO Z LJUBEZNIJO GAHKO VRNEŠ K SEBI. S SVOJO LJUBEZNIJO MU LAHKO PRIPELJEŠ BOŽJO MOČ, ZATO: ODPUSTI MU, VZLJUBI GA, ZAHVALJUJ SE BOGU ZANJ (dr. Tomislav Ivančić)
    ……………………………………………………………………………………..

  7. Hvala says:

    SPREJETI KRIŽ
    ::::::::::::::::::::::::::

    POGLEJ, KAJ TE STRAŠI , KATERE SKRBI TE DANES MUČIJO.

    DOBRO JIH POGLEJ IN RECI:” NO DOBRO, SPREJEMAM JIH, PA ČETUDI, MI NIČ NE USPE IN ČE VSE UNIČIM.”

    PREPRPSTO VSE PUSTI. NE DAJ SE VZNEMIRITI. SPREJMI TUDI NEUSPEHE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    TEDAJ BOŠ POSTAL SVOBODEN. ČE SPREJMEŠ, KAR JE NEGATIVNO, BOŠ TO NEGATIVNO PRETVORIL V DOBRO. KADAR KOLI VZAMEŠ NASE KRIŽ, SE TVOJ KRIŽ POVEŽE Z JEZUSOVIM KRIŽEM IN ZLO JE ZARES PREMAGANO (dr. Tomislav Ivančić-MOLITEV, KI ZDRAVI).

  8. Miro says:

    MISEL SVETNICE: »MARIJINO MATERINSTVO JE PRAVZOR VSAKEGA MATERINSTVA.
    KAKOR MARIJA, TAKO NAJ BI BILA VSAKA ČLOVEŠKA MATI Z VSO DUŠO MATI, DA BI
    CELOTNO BOGASTVO SVOJE DUŠE VLOŽILA V OTROKOVO DUŠO.«
    (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

  9. Miro says:

    NOVO VINO V NOVE MEHOVE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,18-22)

    Janezovi učenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prišli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili.

    Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujša raztrganina. In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C18-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja