Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   21. januarja, 2022 at 11:31

   Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

   Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
   »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

   Duh sveta je lažnivec
   V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži.

   Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
   Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

   Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

   Molim? Želim slabo? Opravljam druge?
   Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

   Vera nam daje vso potrebno moč
   Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.1.2019)

   Odgovori
2. Miro says:

   21. januarja, 2022 at 11:22

   DESET PRESENETLJIVIH STVARI, KI SE ZGODIJO OB REDNI ADORACIJI (Aleteia)

   NAJTI ČAS ZA ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA JE LAHKO TEŽKO, A ČE VAM USPE, BOSTE DELEŽNI VELIKIH MILOSTI

   V Katekizmu Katoliške cerkve je evharistija opisana kot vir in višek vere. Če najdete čas za češčenje pred Najsvetejšim, boste prijetno presenečeni nad posledicami.

   MEDTEM KO SO JEDLI, JE VZEL KRUH, BLAGOSLOVIL, GA RAZLOMIL, JIM GA DAL IN REKEL: »VZEMITE, TO JE MOJE TELO.« NATO JE VZEL KELIH, SE ZAHVALIL, JIM GA DAL IN VSI SO PILI IZ NJEGA. IN REKEL JIM JE: »TO JE MOJA KRI ZAVEZE, KI SE PRELIVA ZA MNOGE,« (Mr 14,22-24).

   V današnji kulturi je ideja o notranjem, osebnem napredovanju izredno razvrednotena in se jo ima za “zapravljanje časa” ali “stvar starih in neumnih”. Velja le zunanji napredek, ker je otipljiv.

   Kljub temu materialni napredek ostaja zunaj nas in četudi nam lahko prinese pozitivna občutja, je vedno minljiv in brez vsebine. Notranji napredek pa pomeni, da se spreminjamo in postajamo boljši. Čas, ki ga posvetite češčenju Najsvetejšega, vas lahko v marsičem preseneti.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/09/27/10-presenetljivih-stvari-ki-se-zgodijo-ob-redni-adoraciji/

   Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen.

   V molitvi vztrajno prosimo Gospoda Jezusa za močno vero in trdno zaupanje Vanj, ki je skrivnostno navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Molimo: Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu.

   Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen

   Odgovori
3. Janez says:

   21. januarja, 2022 at 11:11

   SREČANJE Z NASMEHOM
   Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
   Sveta Mati Terezija

   NE GLEDE NA CENO
   Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
   Sveta Mati Terezija

   Bog nas ljubi neskončno bolj kakor roditelja na Zemlji oče in mati
   Mati Terezija je povedala: “Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nenadoma postalo jasno: ‘Bog me ljubi.’ Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: ‘Želim, da ste še za druge Božja ljubezen, kakor ste bile zame.’” Če se sestre matere Terezije tako odlikujejo v ljubezni, kaj naj rečemo šele o Bogu! Sveto pismo Božjo ljubezen primerja očetovi in materini ljubezni.

   V najlepši molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, se obračamo na Boga z besedami: “Oče naš, ki si v nebesih” (Mt 6,9). Kristjani smo Božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5).
   Bog nas ljubi neskončno bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: “Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga” (Jn 16,27). Božja ljubezen do nas je popolnoma nesebična. Bog ne more od nas ničesar pričakovati, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

   Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako mi s svojo ljubeznijo nismo zaslužili Božjo ljubezen. On nas vedno ljubi prvi in nas v svoji ljubezni vedno znova preseneča. Že v Stari zavezi Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za matere:
   “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti” (Oz 11,1–4). Seveda je Božja ljubezen neskončno bolj popolna od ljubezni še tako popolne zemeljske matere. Je popolnoma brezpogojna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15 s). Boga zanima vsak človek, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša. Bog ljubi vsakega posebej. Ne zamenjuje nas med seboj. Pozna nas po imenu. Pozna našo zgodovino, stran za stranjo. V njej pozna vse vrstice in celo tisto, kar je med njimi. Z nami je na vsakem koraku, od zibelke do groba. Ljubi nas, čeprav ga mi ne ljubimo. Božje ljubezni smo deležni po delovanju Svetega Duha. Sv. Pavel uči, da “je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5). Med sadove Svetega Duha šteje na prvem mestu ljubezen (Gal 5,22).
    
   Bog ljubi prav vsakega človeka
   Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi. Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

   Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. To je suverena Božja Volja. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja. Različni so Darovi in različne so Njegove Milosti do ljudi, vendar Bog nas vse ljudi zelo ljubi, kot Oče in Stvarnik, kot Učenik in Odrešenik.

   Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

   Pater Anton medmrežje fejstbog

   O Bogu vemo zelo malo, več je tega kar ne vemo. Tudi marsikaj ne razumemo ljudje pravilno s človeško pametjo, zato Zaupajmo Božji Modrosti in Usmiljenju vse in spolnjujmo Božjo Voljo. Prosimo Boga, da nam razodene, kaj je Božja Voljo in Njegov Načrt za nas.

   Odgovori
4. Miro says:

   21. januarja, 2022 at 11:00

   BOŽJA BESEDA O MOČNIH IN ŠIBKIH

   »SLABOTNEGA V VERI SPREJEMAJTE MEDSE, NE DA BI PRESOJALI NJEGOVE POMISLEKE.« (Rim 14,1)

   Več o tem na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=2080&t=5#Mo%E8ni+in+%9Aibki

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   20. januarja, 2022 at 21:24

   Papež Frančišek: KAKŠEN NAJ BO NAŠ BOJ PROITI ZLU IN HUDOBIJI
   Kristjani se vsak dan soočamo z duhovnimi bitkami. Božja beseda nas uči, da je naše življenje na zemlji nenehen boj proti zlu. Spominja nas, da smo se odločili za hojo za Kristusom in da naj bomo vedno pripravljeni na udarce s strani hudiča. Da bi uspešno odganjali njegove skušnjave, vam ponujamo deset učinkovitih duhovnih orožij:

   1 Živite urejeno življenje
   Veliko pozornosti posvečajte molitvi, ki je temelj vašega duhovnega življenja. Najdite tudi čas za prebiranje Svetega pisma. Predlagamo premišljevanje ob odlomku iz evangelija po Mateju (Mt 25,35-40). Poleg tega morate biti globoko zakoreninjeni v svojem poklicu, pa naj bo to družinsko življenje, duhovništvo, redovništvo itd.; karkoli že je, bodite zvesti v vseh stvareh, h katerim vas je poklical Bog. Nekaj svojega časa posvetite tudi Cerkvi. Gotovo nismo vsi poklicani v posvečeno življenje, vsi pa lahko na svoj način in po svojih zmožnostih sodelujemo v življenju Cerkve.

   2 Kategorično zavračajte skušnjavo
   Ena od težav v duhovnih bitkah je, da smo počasni in šibki v svojih odzivih na skušnjave. Toda s pomočjo Božje milosti lahko okrepite svojo voljo in odločno zavračate skušnjave že od vsega začetka. Po drugi strani pa se pogosto znajdemo v skušnjavi, ker se preveč približamo grehu. Vedno imejmo pred očmi pregovor: »Kdor se igra z ognjem, se bo opekel.«

   3 Prepoznajte sovražnika in prosite Boga za pomoč
   Ko zapademo v skušnjavo, nam bo zelo koristilo, če bomo to priznali: »Hudič, Božji sovražnik, me skuša.« Poimenujte ga in izrekajte kratke molitve, s katerimi Boga prosite za pomoč. Tu je nekaj primerov zelo učinkovitih kratkih molitev: »Jezus, zaupam vate«, »Presladko srce Marijino, bodi moje odrešenje«, »Gospod, reši me« in »Gospod, hiti mi na pomoč«. Z vero in zaupanjem se obračaj na Jezusa, Marijo in Jožefa.

   4 Borite se proti osamelosti
   Duhovno osamelost občutimo kot temo pred Božjo resnico, neobčutljivost za Božjo besedo, lenobo za delanje dobrega in oddaljenost od Boga. To ima lahko nepričakovano moč, zaradi katere bomo opustili vse dobre sklepe, ki smo jih sprejeli še dan pred tem. Sv. Ignacij je dejal, da mora človek v stanju osamelosti več moliti in premišljevati, izpraševati svojo vest (da ugotovi, zakaj je v stanju osamelosti) ter si nato naložiti ustrezno zdravilo in kazen.

   5 Borite se proti lenobi
   Če nimate česa početi, vam bo hudič naložil ogromno nalog. Sv. Janez Bosko ni imel rad počitnic za dečke v oratoriju, saj je dobro vedel, da preobilje časa pogosto spremljajo najrazličnejše skušnjave.

   6 Uporabite Jezusovo orožje v puščavi
   Dolga in pristna molitev, pogosto odrekanje (post) in poznavanje Božje besede, s premišljevanjem in udejanjanjem, so učinkovita orožja za boj proti Satanu in njegov poraz. Jezus je spolnjeval Božjo Voljo in molil k Očetu ter ostal stanoviten v Veri.

   7 Pogovorite se z duhovnim režiserjem
   Sv. Ignacij nas svari, da hudič ljubi skrivnostnost. Če je torej neka oseba v stanju popolne osamelosti in se z duhovnim režiserjem odpre, bo lahko premagala skušnjavo. Popolna tišina pomeni, kot da bi pod oblačili skrivali praske ali pa globoke rane. Če rana ni izpostavljena soncu in razkužena, se ne bo zacelila, ampak se bo vnetje razširilo, pojavi se lahko gangrena ali še huje, tvegamo celo amputacijo uda. Ko skušnjavo predstavite duhovnemu režiserju, boste nad njo imeli tudi moč.

   8 Zatekajte se k svetim znamenjem
   Ustrezna uporaba svetih znamenj ali zakramentalov je lahko izredno učinkovita v boju proti hudiču. Posebej učinkoviti so tile trije zakramentali: karmelski škapulir, medaljon sv. Benedikta in blagoslovljena voda.

   9 Molite k nadangelu Mihaelu
   V našem boju proti Satanu moramo uporabiti vsako orožje. Bog je svetega Mihaela izbral kot zvestega angela, ki bo v pekel zalučal Luciferja in vse zle duhove. Nadangel Mihael, čigar ime pomeni »tisti, ki je kot Bog«, je še vedno močan kot je bil nekdaj. Pomagal pa nam bo tudi Sveti Jožef, h kateremu molimo in prosimo za pomoč in varstvo.

   10 Molite k Presveti Devici Mariji
   Marija je človeška oseba, ki se je Satan najbolj boji, kot trdijo mnogi eksorcisti (na podlagi besed, ki jih izrečejo sami demoni). Marija ima veliko imen: če se k njej zatekamo pod enim izmed njih, je to izredno učinkovit način za odganjanje zlega duha. Starodavna kača, hudič, lahko proti vam pljuva svoj strup, toda če za pomoč prosite Marijo, bo ta kači zdrobila glavo.

   “Kristus je zlo popolnoma in dokončno premagal, naloga nas, ljudi vseh starosti, pa je, da to zmago zajamemo v svoje življenje ter stvarnost zgodovine in družbe,” je papež dejal v nagovoru na velikonočni ponedeljek z okna svojega delovnega kabineta. “Usmiljenje je neizmeren vir moči za ponoven zagon v osebnem in družinskem življenju kakor tudi v družbenih odnosih. Molimo skupaj, da bo naša Vera in Molitev delovala močno in globoko v nas in našem času, da se bo tako sovraštvo umaknilo ljubezni, laž resnici, maščevanje odpuščanju ter žalost veselju,” je dejal Frančišek.

   https://si.aleteia.org/2018/04/26/napotki-papeza-franciska-za-boj-proti-hudicu/

   Odgovori
6. Janez says:

   20. januarja, 2022 at 21:03

   Papež Janez Pavel II.: Molitev k Svetemu Duhu, Lepa popotnica v življenje

   Karol starejši je sinu, kasnejšemu papežu, podaril molitvenik k Svetemu Duhu, ki ga je Karel Woytila uporabljal vse življenje, in ga naučil spodnjo molitev ter mu naročil, naj jo moli vsak dan:

   Sveti Duh, prosim te za dar modrosti, da bom bolje poznal tebe in tvojo nebeško popolnost;
   za dar razumnosti, da bom jasno razločeval duha skrivnosti svete vere;
   za dar sveta, da bom živel v skladu z načeli te vere;
   za dar vednosti, da bom znal pri tebi poiskati nasvet in ga bom pri tebi tudi vedno našel;
   za dar moči, da me noben strah ali zemeljska skrb ne bosta nikoli ločila od tebe;
   za dar pobožnosti, da bom s sinovsko ljubeznijo vedno služil tvojemu veličastvu;
   za dar strahu božjega, da se bom bal greha, ki žali tebe, moj Bog. Amen

   Papež Janez Pavel II. je to molitev pol stoletja pozneje celo objavil v svoji okrožnici o Svetem Duhu, Dominum et Vivificantem.

   Odgovori
   • Miro says:

     20. januarja, 2022 at 21:29

     Hvala za posredovano molitev sv. papeža Janeza Pavla II. Ob tem spomnimo tudi na njegovo evharistično misel, ki pravi:

     “VSE JE MOGOČE, ČE BO NOVA EVHARISTIČNA DOBA POSTALA TISTO, KAR OŽIVLJA ŽIVLJENJE CERKVE. NAJ BOSTA TOREJ LJUBEZEN IN ČEŠČENJE JEZUSA V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU NAJBOLJ SVETLEČI ZNAMENJI NAŠE VERE.”

     (iz njegovega govora na evharističnem kongresu v Fortalezi, 9. julija 1980)

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
     Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

     Odgovori
7. Miro says:

   20. januarja, 2022 at 20:41

   ODREŠUJE NAS ŽIVA BOŽJA BESEDA

   TI SI BOŽJI SIN!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,7-12)

   Jezus se je s svojimi učenci umaknil k jezeru in velika množica iz Galileje je šla za njim. Tudi iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, dežele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna so prišli k njemu, velika množica teh, ki so slišali, kako velike reči je delal. Tedaj je rekel učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi pritiskala nanj. Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!« Vendar jim je odločno zapovedoval, naj ga ne razglašajo.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C7-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Slava tebi, Jezus, Ti si Luč sveta, živa Beseda. Ti si naš Odrešenik, Mesija, Maziljeni, Dobri pastir … Hvala ti za vse, kar nam razodevaš po sveti Cerkvi, ki je tvoja nevesta, tvoje skrivnostno telo. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. januarja, 2022 at 20:42

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

     https://portal.pridi.com/2022/01/14/cetrtek-20-januar-ti-si-bozji-sin/

     Odgovori
8. Janez says:

   20. januarja, 2022 at 16:47

   Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
   »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
   Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

   Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

   Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas po Božji Milosti. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti. Božja Milost in Usmiljenje pridi in nam Pomagaj!

   Vir: Lastni dodani razmisleki in upoštevani mnogi poudarki in prispevki iz Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

   Odgovori
9. Janez says:

   20. januarja, 2022 at 16:32

   Čudovite Indijanske modrosti so polne duhovnosti in morale
   1. Vstani s Soncem in pomoli k Stvarniku. Moli sam. Moli pogosto. Veliki Duh bo poslušal že ko boš govoril.
   2. Bodi toleranten do tistih, ki so se zgubili na poti. Nevednost, jeza, ljubosumje in pohlep izhajajo iz izgubljenih duš. Prosi za njih, da najdejo vodstvo.
   3. Išči sebe skozi sebe in tvoje verovanje. Ne dovoli, da drugi upravljajo s tvojo potjo. To je tvoja pot, res le tvoja. Ostali lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe.
   4. Z gosti v hiši ravnaj z veliko obzirnostjo. Postrezi jim najboljšo hrano, ponudi jim najboljše ležišče, z njimi bodi spoštljiv in pravičen.
   5. Ne jemlji, kar ni tvoje, bodisi od človeka, skupnosti, divjine bodisi nekogaršnje kulture. Ni zasluženo in dano. Ni tvoje.
   6. Spoštuj vse, kar je na Zemlji, tako ljudi kot rastline in živali.
   7. Spoštuj mnenja drugih, njihove želje in besede. Nikdar ne prekinjaj govora drugih, ne očitaj, niti z mimiko ne oponašaj izrečenega. Vsaki osebi dovoli pravico do osebnega izražanja.
   8. Nikdar ne govori slabo o drugih. Negativna energija, ki jo s tem oddajaš v vesolje, se ti bo vrnila večkratno.
   9. Vsi ljudje delajo napake. Vse napake so lahko oproščene.
   10. Negativne misli povzročajo bolezni uma, telesa in duha. Vadi optimizem.
   11. Narava ni naša, je del nas. Narava je del naše svetovne družine.
   12. Otroci so seme bodočnosti. Sadi ljubezen v njihova srca in jih zalivaj z modrostjo in z učenjem vsega življenja. Ko rastejo, jim daj prostor, da rastejo.
   13. Izogibaj se zadajanja ran srcem drugih. Strup te bolečine se bo vrnil k tebi.
   14. Vedno bodi iskren. Iskrenost je izpit dediščine in doslednosti znotraj tega univerzuma.
   15. Sebe ohranjaj v ravnovesju. Svoj umski Jaz, Duhovni Jaz, Emocionalni Jaz in Telesni Jaz. Vsi morajo biti enako močni, čisti in zdravi. Krepi telo, da se okrepi um. Rasti bogato v duhovnosti, da si pozdraviš čustvene rane.
   16. Prinašaj zavestne odločitve, kot npr. kaj bom in kakšen bom, kako bom deloval in nosil svoja dejanja. Bodi odgovoren za svoja dejanja.
   17. Spoštuj zasebnost in osebni prostor drugega. Ne posegaj v tuje lastništvo, še posebno pa ne posegaj v svete in duhovne relikvije. To je prepovedano.
   18. Prvenstveno bodi iskren do samega sebe. Ne moreš biti pozoren in hkrati pomagati drugim, če nisi pozoren do samega sebe in najprej ne pomagaš sebi.
   19. Spoštuj druge verske opredelitve. Ne sili drugih, da verjamejo v tvojo. Bodi strpen.
   20. Deli svojo dobro srečo. Deli in sodeluj v dajanju milosti. Pomagaj in bodi dober ter radodaren.

   Duhovnost Indijancev kaže, da so verovali Stvarniku. Kakšne globoke so, kako lepe misli in modrosti Indijancev in kako enostavne so, vendar kako težko jih je uresničiti. Smo samo ljudje, ki vsi izhajamo iz Enega Vira. Zato je prav, da smo kljub razlikam strpni, enostavni, skromni, delavni in hvaležni Bogu za vse,kar smo prejeli. Naš misijonar Friderik Baraga je v Severni Ameriki šel in oznanjal Evangelij med Indijanci, ki so ga lepo sprejeli. In je bil in ostal med njimi ter širil Jezusov Evangelij.

   Odgovori
10. Hvala says:

    20. januarja, 2022 at 14:41

    ODNOSI MED LJUDMI!

    Velikokrat pišemo in razmišljamo o MEDSEBOJNIH ODNOSIH V DRUŽINI, V DRUŽBI, V DRŽAVI…..

    Govorimo, kako je nekdo odpustil, so odpuščali, odpuščamo, vendar mislim, da ni to RAZJASNJENO IN RAZUMLJIVO ŠE MARSIKOMU.

    primer: NEKDO NAS ZELO ŽALI, NASPROTUJE, GRDO GOVORI, OPRAVLJA itd…

    Ja, potem pa rečemo, da smo mu odpustili in MISLIMO, DA JE ZADEVA KONČANA! VENDAR TO NE GRE TAKO.

    Postopek je naslednji: NAJPREJ SE JE POTREBNO ODLOČITI IN JEZUSU POVEDATI, DA ŽELIMO ODPUSTITI temu in temu, pa tudi Bogu, pa mrtvim itd….

    O ODLOČITEV IZROČIMO JEZUSU, KER ON PRENAVLJA ČLOVEKA IN DAJE MILOSTI OB SVOJEM ČASU.

    POTEM PA SLEDI TRDI BOJ IN TO SKUPAJ Z JEZUSOM, DA BO TA ODLOČITEV-ODPUŠČANJA NEKOČ REALIZIRANA. KO NAS BO POGRABILA ZOPET JEZA NA ČLOVEKA, KI NAS JE ZELO PRIZADEL, BOMO PONAVLJALI : ” S TABO JEZUS ZMOREM VSE, TI SI MOJA MOČ, TI SI MOJA POMOČ!

    Kajti, če bomo govorili, da smo nekomu odpustili, pa se ne bojevali za milost odpuščanja z Jezusom, potem se postavljamo na mesto Boga, da smo sami sposobni.

    Sama iz svojih izkušenj vam lahko povem, kakšno je to bojevanje, da prejmemo milost ODPUŠČANJA IN OZDRAVLJENJE TEH RAN.

    RANE PRIZADETOSTI JE POTREBNO IZROČITI JEZUSU, DA JIH BO OZDRAVIL. KOLIKO ČASA BO TRAJALO, DA BOMO PREJELI MILOST, DA BREZ BOLEČINE NEKOMU ODPUSTIMO, TO POMENI, DA JE TUDI RANO OD TE PRIZADETOSTI JEZUS OZDRAVIL, JE ODVISNO OD NAČRTA GOSPODA.

    Veste, dokler govorimo_ ja saj sem mu odpustil, potem pa v bolečini stiskamo ustnice in srce- ni OZDRAVLJENJA.

    ČE SE ČLOVEK ODLOČI, DA BO PREPUSTIL ŽIVLJENJE JEZUSU IN TO TUDI PISMENO NAPIŠE Z VELIKIMI ČRKAMI V ZVEZEK, OD TAKRAT NAPREJ VODI JEZUS VSE POSTOPKE, VSE ZDRAVLJENJE, POŠILJA ČLOVEKA PO ZAKRAMENTE, KI SO MU POTREBNI IN V CELOTI SKRBI ZA NJEGA. ČLOVEK MORA SODELOVATI Z JEZUSOM IN MU POPOLNOMA ZAUPATI. Vendar človek ne more ZAUPATI V BOGA, BREZ DODELJENE MILOSTI.

    Noben človek na svetu ne MORE NIČESAR NAREDITI BREZ BOŽJE MILOSTI, ZATO TUDI NE MORE ODPUSTITI LJUDEM, NE MORE SE SPREMENITI, KER JE ČLOVEK, NE PA BOG.

    Zato moramo paziti tudi, kaj govorimo.

    Da človek v resnici odpusti v srcu nekomu je težak boj.

    Drugo kar je pa povezano z odpuščanjem pa je, da ima ČLOVEK PRAVILNI ODNOS DO BOGA.

    ČE BOGU ZAUPAMO IN ŽELIMO VSAKOMUR ODPUSTITI, BO TO SLEDILO PRI LJUDEH.

    Francoska jezuita , ki sta napisala knjigo -BOŽJA PREVIDNOST pravita:

    NAŠA VDANOST V BOŽJO VOLJO SE SE MORA RAZŠIRITI TUDI NA OSEBNE POMANJKLJIVOSTI, CELO NA DUŠEVNE. NE SMEMO SE NAMREČ ŽALOSTITI ALI PROTOŽEVATI, DA NIMAMO TAKO DOBREGA SPOMINA, TAKO PRENICLJIVEGA DUHA, TAKO IZOBLIKOVANEGA IN TRDNEGA MNENJA KOT DRUGI. PRITOŽEVALI BI SE NAMREČ ZARADI TISTE MALE DEDIŠČINE, KI NAM JE PRIPADLA!

    TODA ALI SMO ZASLUŽILI, KAR NAM JE DAL BOG? Ali ni to čisti dar njegove širokosrčnosti, za katerega smo mu dolžni veliko zahvalo? Ali smo kaj naredili, da nam je sploh moral dati življenje?

    TODA TO ŠE NI DOVOLJ, DA NE BI GODRNJALI. POLEG TEGA BI MORALI BITI ZADOVOLJNI S TEM, KAR NAM JE BILO DODELJENO, IN SI NE BI SMELI ŽELETI NIČESAR VEČ.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    KER IMAMO NAMREČ DOVOLJ, ČE JE TAKO PRESODIL BOG. POMEMBNO JE, DA DOBRO UPORABIMO, KAR NAM DAJE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    DODAJMO, DA JE ZA MNOGE ZELO DOBRO, DA IMAJO POVPREČNE LASTNOSTI IN OMEJENE DAROVE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    DA JIM JE BOG TO DAL V MANJŠI MERIO, JIH BO REŠILO, KER ČE BI DOBILI VEČ, BI PROPADLI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    KAJTI PREVELIKA KOLIČINA DAROV POGOSTO SREŽE SAMO KREPITVI OŠABNOSTI ALI MEČIMRNOSTI IN TO ZA MNOGE POSTANE POVOD ZA PROPAD.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Tako pravita jezuita, eden od njih je Svetnik.

    Zamislimo se, kaj govorimo, kaj si želimo, po čem hrepenimo, ne DA BI SE VPRAŠALI ALI SMO PREJELI DAROVE ZA TISTO KAR ŽELIMO, ALI JE SAMO NAŠA ČLOVEŠKA VOLJA?

    Vsepovsod poslušamo, kaj bi morali storiti tako, kot je napr, storil neki svetnik, ali neki znanstvenik, delavec itd.

    VSAK ČLOVEK JE PREJEL DAROVE OD BOGA ZA TOČNO DOLOČENO NALOGO NA SVETU, ZATO HLEPETI PO OPRAVLJANJU NALOG NEKATERIH SVETNIKOV ITD…NI PO VOLJI GOSPODA. Če tako delamo, pomeni, da NISMO ZADOVOLNJI Z DAROVI, KI SMO JIH PREJELI IN NE UPOŠTEVAMO NJEGOVE VOLJE, AMPAK ŽELIMO PO SVOJI ČLOVEŠKI MISELNOSTI.

    Primerjati nekega človeka z drugim, kaj dela, kaj je naredil, kakšne milosti je prejel ni v skladu z Gospodovim načrtom, SAJ NAS JE USTAVRIL VSAKEGA POSEBEJ, NISMO KOPIJE.

    Večkrat sem že poudarila to, vendar se mi dozdeva, da ni še vse razumljivo. TROBENTICA, NE MOREJ BITI VIJOLICA IN KAŠNA ŠKODA BI NASTALA, ČE BI TROBENTICA PO VSEJ SILI VZTRAJALA, DA HOČE BITI KAKOR VIJOLICA, DIŠATI KOT ONA, BITI DRUGAČNE BARVE, OPRAVLJATI NALOGE KOT ONA? To ne gre!

    VELIKO SVETNIKOV JE, vendar je vsak unikat, ustvarjen od Boga in vsak je opravljal v ŽIVLJENJU TOČNO DOLOČENO NALOGO, KI JO JE DOLOČIL BOG, NE SVETNIK.

    ZATO BI VEDNO MORALI MOLITI IN PROSTI JEZUSA, DA SE NAJ ZGODI VNAŠEM ŽIVLJENJU NJEGOVA VOLJA, LE TAKO BOMO LAHKO IZPOLNILI BOŽJI NAČRT.

    PROSITI JEZUSA, DA POKAŽE NAČRT, SAJ GA IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ, KI JE UNIKATEN.

    Odgovori