Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   28. januarja, 2022 at 21:37

   SVOBODO, OSVOBODITEV LAHKO DOSEZEŠ SAMO Z ODPOVEDJO SAMOLJUBJU
   …………………………………………………………………………………………………………………………….

   Odgovori
2. Hvala says:

   28. januarja, 2022 at 20:38

   POGOVOR V PORODNIŠNICI (Iz knjige: Kako doseči popoln Božji blagoslov za Zakon in družino?, Dražen Bušić)
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   ALI MORDA MISLITE, DA SO VSE OSEBE, KI SO PO MNOGIH LETIH BOJEV KONČNO DOBILE OTROKA Z NEDICINSKO PODPRTO OPLODITVIJO, NESKONČNO SREČNE?

   To bi bilo super, da pa vedno ni tako, govori sledeči primer.

   Moja žena Kristina pravi Dražen Bušić, hrvaški karizmatik je bila v porodnišnici v sobi z ženo, ki je RODILA DVOJČKE.

   TA ŽENA JE RODILA DVA OTROKA, ČEPRAV SO Z OPLODITVIJO Z BIOMEDICINSKO POMOČJO V NJENO MATERNICO VSADILI ŠTIRI ZARODKE.

   Na vprašanje moje žene pravi Dražen, KAKO OPRAVIČUJE DEJSTVO, DA STA ŽRTVOVANI DVE ŽIVLJENJI, DA BI SE DVA OTROKA RODILA, JE DOBILA NEPOVEZAN ODGOVOR: “JA, GOSPA, TO SO KUPLJENI OTROCI.”
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Njeno obnašanje v teh dneh je povedalo več od njenega trapastega odgovora.
   NEPRESTANO JO JE NEKAJ MOTILO. PRITOŽEVALA SE JE BOLNIŠKEMU OSEBJU IN PROSILA ZA TABLETE ZA POMIRITEV. Žena, pravi Dražen, je opazila, DA SPLOH NI BILA NEŽNA DO SVOJIH DVOJČKOV. KAKO NAJ RAZLOŽIMO TAKŠNO OBNAŠANJE DO SUPER ŽELENIH OTROK?
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Po mojem mnenju pravi Dražen, GRE ZA ZMEDENOST, KI JO IZZOVE POTLAČENI OBČUTEK KRIVDE.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   NJENA DVA OTROKA , KI STA PREŽIVELA IN SE RODILA, STA BILA ŽRTVOVANA OTROKA! ZATO JE NJUNA MATI IZGUBILA DUŠEVNI MIR!
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.:::::::::::::

   Vidimo, kaj prinese, če ČLOVEK IZPOLNJUJEMO SVOJO VOLJO, NAMESTO BOŽJE VOLJE. PODREDITI SE BOGU, KI VE ZAKAJ IN KAKO JE NASTALA SITUACIJA, STISKA IN NJEMU PREPUSTITI REŠITEV JE TEŽKO.

   Kaj vse danes ljudje žrtvujejo samo ZARADI DOSEGA SVOJIH SAMOVOLJNIH ODLOČITEV, KI NISO V SKLADU Z BOŽJIMI ZAPOVEDMI.

   Za nekaj let življenja na tem svetu žrtvujejo življenje v izobilju, ki ga je obljubil Jezus za sebe in tudi drugi ga ne dosežejo.

   ČLOVEK PREJME JEZUSOVE OBLJUBE-ŽIVLJENJE V IZOBILJU TEDAJ, ČE JE BOGU POSLUŠEN. ČE JE BOGU POSLUŠEN, NE DELA PO SVOJI VOLJI, AMPAK PO BOŽJI.

   Človek ne more biti nikoli srečen -srečen koliko je možno na tem svetu, ČE SE NE PREPUSTI GOSPODOVI VOLJI, NE POSLUŠA NJEGOVIH ZAPOVEDI.

   Zaradi naših grehov in grehov prednikov smo slabotna bitja, ki stremimo za mesenimi željami teh nekaj let na tem svetu!

   Primer, ki ga je opisal Dražen Bušič je tipičen primer UVELJAVLJANJAČLOVEŠKE SAMOVOLJE, KER JE TEŽKO SPREJETI IN IZPOLNITI BOŽJO VOLJO.

   ODPOVED NAŠI ČLOVEŠKI VOLJI ZAHTEVA VELIK NAPOR, POMOČ KRISTUSA oz, NJEGOVE KRVI. SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE JE TEŽKO, NI PA NEMOGOČE, KER PRI BOGU JE VSE MOGOČE.

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. januarja, 2022 at 20:56

     ZAPOMNITI SI JE POTREBNO SLEDEČE:

     VSAK ČLOVEK, KI IZPOLNJUJE oz. ZAHTEVA UVELJAVLJANJE SVOJE VOLJE IN NE SPREJME BOŽJO VOLJO, KER JE SPREJEMANJE BOŽJE VOLJE POVEZANO S TRPLJENJEM, TOREJ BEŽI OD TRPLJENJA, NE MORE IMETU MIRU V SRCU.

     Odgovori
3. Miro says:

   28. januarja, 2022 at 20:16

   ZDRUŽI SE Z BOŽJO VOLJO

   MISEL SVETNICE: »ODTRGAJ SVOJE SRCE OD POSVETNIH ŽELJA IN
   SE ZDRUŽI Z BOŽJO VOLJO.« (sv. Mati Terezija)

   O presveta Božja volja, ljubim te nadvse!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. januarja, 2022 at 20:00

   BOŽJE KRALJESTVO JE KAKOR SEME VRŽENO V ZEMLJO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 4,26-34)

   In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«

   In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.«

   V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C26-34&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. januarja, 2022 at 20:00

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE

     https://portal.pridi.com/2022/01/24/petek-28-januar-bozje-kraljestvo-je-kakor-seme-vrzeno-v-zemljo/

     Odgovori
5. Hvala says:

   28. januarja, 2022 at 19:40

   BOŽJA VOLJA (Iz knjige -Kako doseči popoln Božji blagoslov za zakon in druživo-Dražen Bušić)

   Bog ima za svoje otroke veliko več od kartonskih škatel za spanje. BOŽJA VOLJA NI, DA NJEGOVI OTROCI UMIRAJO OD LAKOTE IN BOLEZNI SAMO ZA TO, KER NIMAJO NITI DOLARJA NA DAN.

   NA DRUGEM KONCU SVETA PA LJUDJE UMIRAJO , KER IMAJO PETDESET KILOGRAMOV PREVEČ. NITI TO NI BOŽJA VOLJA.

   BOŽJA VOLJA JE, DA SMO MU POKORNI, TO PA NAM JE RAZODEL PO SVOJI BESEDI.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Svet mora slišati radostno novico s celovitim sporočilom odrešenja, ki VKLJUČUJE TUDI NAUK O BLAGOSLOVIH.

   Afričani, ki sem jih omenjal, so bili animisti. NIKOLI NISO SLIŠALI ZA JEZUSA KRISTUSA NITI NISO VIDELI CERKVENE ZGRADBE. NJIHOVE DUŠE ČAKAJO, DA JIM KRISTJANI , POLNI SVETEGA DUHA, OZNANIJO BOŽJE KRALJESTVO.

   NE ČUDIMO SE, DA NISO PREJELI MATERIALNIH BLAGOSLOVOV, SAJ NISO PREJELI NITI DUHOVNIH.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Zgodovina krščanstva govori o tem, kako je z vero v Jezusa Kristusa prišlo do celovitega NAPREDKA CIVILIZACIJE. Na žalost ima danes tudi zibelka krščanstva, Evropa, mnogo problemov, vključno revščino. VZROK ZA TO JE UPOR PROTI BOGU IN ZAPUŠČANJE CERKVE IN JEZUSA KRISTUSA.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

   UPOR PROTI BOGU IZZOVE PREKLETSTVO.

   BOG JE REKEL: ampak sem jim tole stvar zapovedal; rekel sem: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Hodite po vsej poti, ki vam jo zapovedujem, da vam bo dobro!« 24 Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obraza (Jer,7,23.24).

   POSLUŠNOST JE ZAPOVEDAL BOG.

   Ne vznemirjajmo se KAJ JE BOŽJA VOLJA ZA NAS. ČLOVEK, KI JE POSLUŠEN BOGU, POTRPEŽLJIV, PONIŽEN IN JE IZROČIL ŽIVLJENJE BOGU, ZA KAJ BI SE OBREMENJEVAL IN VZNEMIRJAL KAJ JE GOSPODOVA VOLJA IN KAJ NI? GOSPOD PRAVI, DA SE NAJ NE VZNEMIRJAMO , KAJTI ON JE BOG IN VODI ČLOVEKA, ČE MU DOPUSTI.

   Če človek PONIŽNO SPREJEMA DOGODKE VSAK DAN, KI MU JIH ZJUTRAJ BOG NAMENI IN SE ZA TO TUDI ZAHVALJUJE IN Z NJIM ŽIVI V SOŽITJU, ZAKAJ BOJAZEN? MAR NE VERJAMEMO BOGU?

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. januarja, 2022 at 19:50

     Sprašujemo se, zakaj v svetu lakota, zakaj Gospod ne blagoslovi in odstrani revščino. Tudi mi smo krivi za to? BOŽJO BESEDO JE POTREBNO PODATI LJUDEM, KI JE NE POZNAJO. ČE PA SVETEGA PISMA NE BEREMO IN NE POZNAMO BOŽJE BESEDE, KAKO JO BOMO PODALI DRUGIM? KAKO JO BOMO PODALI, ČE SAMI NE VERJAMEMO V BOŽJE OBLJUBE IN NE VZTRAJAMO NA POTI’?

     Človek mora najprej prositi za duhovne dobrine, duhovne darove, ti imajo prednost pred materialnimi.

     KAKO BOMO PA KAJ DOSEGLI, ČE NE ŽELIMO HODITI PO POTI ZA KRISTUSOM, KAKO BOMO DOSEGLI BLAGOSLOVE, KI NAM JIH JEZUS ŽELI DATI, ČE BRCAMO TRPLJENJE IN BEŽIMO OD NJEGA?

     Odgovori
6. Janez says:

   28. januarja, 2022 at 19:32

   Papež Frančišek: S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali

   S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali »V evangeliju (glej Mr 13,24-32) Jezus želi poučiti svoje učence o prihodnjih dogodkih. To ni najprej govor o koncu sveta, ampak je prej povabilo k dobremu življenju v sedanjosti, k čuječnosti in stalni pripravljenosti, da bomo polagali račun o našem življenju, ko bomo k temu poklicani. Jezus pravi: ‘Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba’ (Mr 13,24-25).

   Edina luč bo Gospod Jezus
   Pri teh besedah pomislimo na prvo stran Prve Mojzesove knjige, kjer se nahaja pripoved o stvarjenju: sonce, luna, nebesna telesa, ki od vsega začetka svetijo v skladu s svojo ureditvijo in dajejo luč, kar je znamenje življenja, so v današnjem evangeljskem odlomku opisane v svojem propadanju, kako padajo v temo in kaos, kar je znamenje konca. Luč pa, ki bo sijala v tistem zadnjem dnevu, bo edina in nova: to bo luč Gospoda Jezusa, ki bo prišel v slavi z vsemi svetniki. Ob tistem srečanju bomo končno videli njegovo obličje v polni luči Trojice; obličje, ki žari v ljubezni in pred katerim se bo v celotni resnici pokazalo tudi vsako človeško bitje.

   Cilj je končno srečanje z Gospodom
   Zgodovina človeštva in tudi osebna zgodovina vsakega med nami, ne more biti razumljena kot preprosto sosledje besed in dejanj, ki nimajo nobenega smisla. Prav tako se je ne more razlagati v luči neke fatalistične vizije, kakor da bi že vse bilo določeno glede na usodo, ki odvzema vsak prostor svobode in s tem preprečuje izbire, ki so rezultat dejanske odločitve. V evangeliju Jezus pravi, da imata zgodovina ljudstev in zgodovina posameznikov cilj, ki ga morata doseči: končno srečanje z Gospodom. Ne poznamo ne časa ne načina, kako se bo to zgodilo. Gospod je poudaril, da tega ‘ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin’ (Mr 13,32). Vse je varovano v skrivnosti Očeta. Pa vendar poznamo temeljno načelo, s katerim se moramo soočiti. Jezus pravi: ‘Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle’ (Mr 13,31). Dejanska ključna točka je tole: tisti dan bo vsak med nami moral dojeti, če je beseda Božjega Sina razsvetlila njegovo osebno življenje ali pa ji je obrnil hrbet in raje zaupal svojim lastnim besedam. Bolj kot kadarkoli prej bo to trenutek, da se dokončno prepustimo Očetovi ljubezni in zaupamo v njegovo usmiljenje.

   S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali
   Nihče ne more ubežati pred tem trenutkom. Zvijačnost, ki jo pogosto uporabimo pri našem obnašanju, da bi potrdili podobo, ki jo hočemo dati, ne bo več uporabna. Na isti način, moč denarja in ekonomskih sredstev, s katerimi mislimo, da lahko kupimo vse in vsakega, se ne bo več mogla uporabiti. S sabo ne bomo imeli ničesar drugega kot to, kar smo uresničili v tem življenju, ko smo verjeli njegovi besedi: vse in nič od tistega, kar smo živeli ali opustili. S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali.

   Zatecimo se k priprošnji Device Marije, da nas spoznanje naše začasnosti na zemlji ne pahne v tesnobo, ampak naj nam bo poziv k odgovornosti do nas, do bližnjega in do celotnega sveta.«

   (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 18.11.2018)

   Odgovori
7. Janez says:

   28. januarja, 2022 at 18:52

   Kaj je Božja volja?
   Kolikokrat se sprašujemo o tem, kaj je Božja volja, jo imamo na ustnicah in rabimo ob vsakem dogodku, ki se zgodi po ali ne po Njegovi volji? Kaj vse prilepimo na Boga in na koliko greha zalepimo etiketo: “taka je Božja volja”? Kam vse lepimo ta naziv – Božja volja!

   Greh, krivica, smrt nikoli niso bili in nikoli ne bodo Božja volja in samo naši načrti in naši projekti kot poskus samouresničitve tudi ne. Boga smo v marsičem začeli dojemati kot “urad za prejem dovolilnice”, da izpolnim svoj načrt, svoje ideje. In ko se te sesujejo, ker so pač človeške in ker kot take zmorejo pripeljati samo do velikega petka, začnemo iskati krivca. Kdo bi bolje ustrezal tej vlogi kot po naši meri skreiran “Bog” in njegova čudna volja?
   Naj bo dovolj te otročje vere, ki ni drugo kot navadna religija, ki v sebi ne nosi niti kančka življenja! On nam je že razodel skrivnost svoje volje, piše Pavel Efežanom.

   V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij vašega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. V nas je izlil milost z vso modrostjo in razumnostjo. To je torej Božja volja – da ostanemo v Kristusu. Da ostanemo to, kar smo, po njegovi krvi odrešeni in ukoreninjeni v Kristusovo telo. Tam je naše mesto in tam se da živeti samo kot sinovi in hčere. Takšen je bil blagohotni sklep Očetove volje …, s katero nas je obdaril v ljubljenem Sinu.

   Mi se niti ne zavedamo tega, kar smo v krstu prejeli. To novo življenje, ne več kot individualisti, ampak kot osebe, ki živijo občestvo v njem, z njim in po njem, zraščeni, kot mladika na trti, ki prejema isti sok, isto ljubezen, ki je med Očetom in Sinom. To je Sveti Duh. In samo tisti, ki živi v Kristusu, ki živi občestvo Telesa, je lahko poslan. Jezus je dvanajstere najprej poklical k sebi, nato jih je poslal. Po dva in dva. Najprej jih je poklical v občestvo z Njim, jih spremenil iz individualistov v osebe, ki so sposobne daritve. S tem, ko jih je zbral v sebi, jih je naredil tudi brate med seboj, zato jih pošilja po dva in dva.

   Samo naši medosebni odnosi bodo tisti, ki bodo pokazali koliko in kako zares živimo odnos z Očetom. Vedno bo tako! Ker se odrešeni, svobodni in ljubeči odnosi ne morejo roditi nikjer drugje kakor v maternici Odnosa, v maternici Trojice. Zato bomo učenci samo toliko pričevali zanj, kolikor bomo živeli take odnose. Tam notri, med “dva in dva”, se namreč preverja Resnica. Pošilja jih brez vsega, njihov edini temelj mora biti On in ne oni sami ali kak drug nadomestek. Kdor ne živi Odnosa ne more biti poslan, lahko se le “avtopošlje”. Tak pa ne bo nikoli pričeval za Kristusa, ker bo moral nenehno dokazovati sebe in reševati sebe pred drugimi. Taki preroki delajo veliko škodo ne samo Cerkvi ampak celemu človeštvu.

   Izpolnjevati Njegovo voljo je torej ostajati v Njem, poslušni Njemu in izpraznjeni sebe. Kajti On dela drugače, kot bi storili mi. Mi delamo tradicijo, delamo na osebnem naporu in delu, delamo preroke, ki so sinovi prerokov, Gospod pa gre in vzame izza črede, izza smokve. Tam, kjer človek ni pripravljen, kjer je človek ubog in potrebuje Njega. Bog začne delati tam, kjer je “jaz s svojimi lepimi projekti” končno umrl. Tam, samo tam je v človeku prostor za Boga. Samo tam lahko pride do čudovite združitve človeškega in Božjega, samo tam se rodi nekaj, kar je pristno, ker je večno.

   Anja Kastelic

   https://portal.pridi.com/2021/07/08/15-nedelja-med-letom-kaj-je-bozja-volja/

   Addendum: p. dr. Viljdem Lovše jezuit
   Predlagani svetopisemski odlomki za oporne točke

   5 Mz 30,11-20: Izberi življenje
   1 Kr 3,1-15: Daj mi modrost, da bom ločil pravilno od napačnega
   Mdr 9,1-11: Daj mi modrost, ki sedi ob tvojem prestolu
   Sir 14,20-27: Blagor človeku, ki premišljuje modrost
   Iz 30,15-21: To je pot. Hodi po njej.
   Jer 29,11-14: Načrte polnosti imam zate
   Jer 31,31-34: Svojo postavo bom zapisal v tvoje srce
   Mt 7: O molitvi in razločevanju
   Mr 10,46-52: Da spregledam
   Ef 5,8-21: Razločujte Božjo voljo
   1 Jn 4: Duhove preizkušajte

   P. dr. Viljem Lovše, jezuit DJ

   Odgovori
8. Hvala says:

   28. januarja, 2022 at 18:36

   DELA USMISLJENJA TUDI OPRAVLJAJO ZELO SKRITI LJUDJE, ZELO NEOPAZNA DELA, KI V BOŽJIH OČEH POMENIJO ČISTO NEKAJ DRUGEGA KOT PA GLEDANJE S ČLOVEŠKIMI OČMI, KI HLEPIJO PO VELIKIH DELIH.

   DELO ČLOVEKA, KI JE PRIKOVAN NA INVALIDSKO POSTELJO, NJEGOVA DELA IMAJO ČUDOVITO VELIČINO, MORDA JO NEKATERI NE OPAZIJO. ČLOVEK, KI TAKO ŽIVI IN DARUJE TRPLJENJE ZA SVET, REŠUJE CELI SVET IN BOG MU BO POPLAČAL .

   TO SO LJUDJE, KI SELUJEJO KOT ŠKOLJKA BISERNICA.

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. januarja, 2022 at 18:38

     popravek, pravilno glasi: TO SO LJUDJE, KI DELUJEJO KOT ŠKOLJKA BISERNICA.

     Odgovori
     • Hvala says:

       28. januarja, 2022 at 18:43

       V celotnem svetu bivamo različni ljudje, različne barve kože, različne vere, vsak ima drugačne lastnosti, vsak je prejel darove od Boga za opravljanje svoje življenjske skupnosti in je potrebno z Božjega vidika gledati na vse, na celoten svet.

       Nekoč na sodbi Božji bo vse razkrito in nekdo, ki je veljal v očeh človeka nekoristen, bo mogoče v prvi vrsti, z največ opravljenimi dobrimi deli.

       KER SMO VSI UNIKATI USTVARJENI OD BOGA, NAM JE SKUPNO TO, KAR JE BOG ZAPOVEDAL, SPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI. NA TEM IZPITU SMO PADLI. DANES LAHKO TO POGLEDAMO!

       Odgovori
9. Janez says:

   28. januarja, 2022 at 18:28

   Papež Frančišek: Mati Terezija je bila vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja

   »Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod?« (Mdr 9,13). To vprašanje iz Knjige modrosti, ki smo ga slišali v prvem berilu, nam prikaže naše življenje kot skrivnost, katere ključ za razumevanje ni v naši lasti. Protagonista zgodovine sta vedno dva: z ene strani Bog, z druge pa ljudje. Naša naloga je, da zaznamo Božji klic in potem sprejmemo njegovo voljo. Toda, da bi jo sprejeli brez oklevanja, se vprašajmo: kakšna je Božja volja?« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na Trgu sv. Petra potem, ko je Terezijo iz Kalkute razglasil za sveto.

   V istem modrostnem odlomku najdemo odgovor: »Ljudje so poučeni o tem, kaj ti je po volji (Mdr 9,18). Da bi preverili Božji klic, se moramo vprašati in razumeti, kaj mu je všeč. Preroki tolikokrat oznanjajo, kaj je všeč Gospodu. Njihovo besedilo najde posrečeno sintezo v izrazu: »Usmiljenja hočem in ne daritve« (Oz 6,6; Mt 9,13). Bogu je všeč vsako delo usmiljenja, saj v bratih, ki jim pomagamo, prepoznamo obličje Boga, ki ga nihče ne more videti (prim. Jn 1,18). Vselej, kadar se sklonimo k potrebam bratov, damo jesti in piti Jezusu; oblečemo, podpiramo in obiskujemo Božjega Sina (prim. Mt 25,40). S tem smo se konkretno dotaknili Kristusovega mesa.

   Poklicani smo torej, da v oprijemljivo govorico prevedemo to, kar kličemo v molitvi in izpovedujemo v veri. Dobrota nima alternative. Vsi, ki vstopijo v službo bratov – pa čeprav se tega ne zavedajo –, ljubijo Boga (prim. 1 Jn 3,16-18; Jak 2,14-18). Vendar pa krščansko življenje ni zgolj pomoč, ki jo nudimo v trenutku potrebe. Ko bi bilo tako, bi bilo to seveda lépo čutenje človeške solidarnosti, ki prinese neposredno olajšanje, bilo pa bi jalovo, ker bi bilo brez korenin. Zavzetost, ki jo zahteva Gospod, je – nasprotno – poklicanost za dejavno ljubezen, s katero vsak Kristusov učenec postavi v njegovo službo vse svoje življenje, da bi vsak dan rasel v ljubezni.

   V evangeliju smo slišali, da »so z Jezusom potovale velike množice« (Lk 14,25). Danes te »velike množice« predstavlja širni svet prostovoljstva, ki se je zbral tukaj ob jubileju usmiljenja. Vi ste tista množica, ki hodi za Učiteljem in ki njegovo oprijemljivo ljubezen do vsakega človeka dela vidno. Ponavljam vam besede apostola Pavla: »Tvoja dejavna ljubezen me je navdala z velikim veseljem in s tolažbo, o brat, kajti po tebi so se srca svetih odpočila« (Flm 7). Koliko src potolažijo prostovoljci! Koliko rok podprejo; koliko solza obrišejo; koliko ljubezni je izlite v skrito, ponižno in nesebično služenje! Tako hvalevredno služenje ponudi glas veri in izrazi usmiljenje Očeta, ki se tako približa tistim, ki so v potrebi.

   Hoditi za Jezusom je resna in obenem vesela naloga. Zahteva korenite odločitve in pogum, da prepoznamo božanskega Učitelja v najbolj ubogem in škartiranem od življenja in da stopimo v njegovo službo. Zato prostovoljci, ki služijo najbolj odrinjenim in potrebnim iz ljubezni do Jezusa, ne pričakujejo nobene zahvale in nobene usluge, ampak se temu odpovedujejo, ker so našli pravo ljubezen. Vsak od nas lahko reče, kakor mi je Gospod prišel naproti in se sklonil k meni v trenutku, ko sem ga potreboval, tako grem tudi jaz naproti Njemu in se sklanjam k tistim, ki so izgubili vero ali pa živijo, kot da Boga ne bi bilo, k mladim brez vrednot in idealov, k družinam v krizi, k bolnikom in jetnikom, k beguncem in pregnancem, k šibkim in izpostavljenim v telesu in duhu, k mladoletnikom, prepuščenim sebi, pa tudi k zapuščenim starostnikom. Kjerkoli se roka steguje po pomoč, da bi se človek postavil na noge, tam moramo biti navzoči, tam mora biti navzoča Cerkev, ki podpira in daje upanje. To govorim z živim spomniom na Gospodovo roko, ki se je stegnila k meni, ko sem ležal na zemlji.

   Mati Terezija je bila vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja, saj je bila vsem na voljo, tako da je sprejemala in branila človeško življenje, tudi nerojeno, zapuščeno in zavrženo. Zavzela se je za obrambo življenja, ko je nenehno oznanjala, da je »tisti, ki še ni rojen, najšibkejši, najmanjši, najbolj potreben usmiljenja.« Sklanjala se je nad umirajoče, ki so jih pustili umirati na robu ceste, in jim priznavala dostojanstvo, ki jim ga je dal Bog; njegov glas je dala slišati mogočnikom tega sveta, da bi priznali svojo krivdo za kriminalno revščino, ki so jo ustvarili oni sami. Usmiljenje je bilo zanjo »sol«, ki daje okus vsakemu njenemu delu, in »luč«, ki je razsvetljevala temo tistih, ki niso imeli več niti solza, da bi objokovali svojo revščino in trpljenje.

   Njeno poslanstvo na obrobjih mest in na obrobjih življenja ostaja v naših dneh kot zgovorno pričevanje Božje bližine najrevnejših med revnimi. Danes izročam to vidno podobo žene in redovnice vsemu svetu prostovoljstva: ona naj bo vaš zgled svetosti! Mislim, da bomo imeli težave reči ji sveta Terezija, saj je tako blizu nam, da jo bomo še naprej spontano klicali Mati Terezija. Ta neutrudna delavka usmiljenja naj nam pomaga, da bomo vedno bolj razumeli, da je edino merilo za naše ravnanje zastonjska ljubezen, osvobojena vsake ideologije in vsake vezi, ki se razliva na vse, ne glede na jezik, kulturo, raso ali vero. Mati Terezija je rada rekla: »Morda ne govorim njihovega jezika, lahko pa se nasmehnem.« Nosímo v srcu njen nasmeh in ga dajmo vsem, ki jih srečamo. Tako bomo odprli obzorja veselja in upanja tolikim ljudem, ki so izgubili zaupanje in potrebujejo razumevanje in nežnost.

   https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-mati-terezija-je-bila-vse-zivljenje-velikodusna-delivka-bozjega-usmiljenja

   SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
   Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

   Odgovori
10. Janez says:

    28. januarja, 2022 at 18:21

    Duhovna misel papeža Frančiška in papeža Janeza Pavla II. za naš premislek in ravnanje

    – Obrnimo se h Gospodu. Gospod se nikoli ne naveliča odpuščati: nikoli! Mi se naveličamo prositi odpuščanje. Molimo za milost, da se ne bi naveličali prositi odpuščanje, kajti on se nikoli ne naveliča odpuščati. (papež Frančišek)

    – Kako premagati svojo krhkost? Največji sovražnik je strah. Ne bojte se! Krhki smo, to vemo, vendar je On močan. Majhen otrok je krhek, vendar je varen, ker je ob starših. (papež Frančišek)

    – Verovati pomeni zaupati se usmiljeni Ljubezni, ki stalno sprejema in odpušča, ki nosi življenje in mu podeljuje smer. (papež Frančišek)

    – Prinašati evangelij s pričevanjem lastnega življenja spreminja svet. (papež Frančišek)

    – Naloga mladih je odpirati vrata v novi svet upanja. Mladi bi morali predstavljati upanje za svet in to upanje posredovati tudi ljudem okoli sebe. Na ta način bi lahko ‘premagovali ovire in postali priče Božjega usmiljenja’ (papež Frančišek)

    – Mladi pa lahko evangelij ljudem prepričljivo pričujejo le v povezanosti s Kristusom. Le z Njim smo lahko upanje za naše bližnje. (papež Frančišek)

    – Berite in vztrajno premišljujte Gospodovo besedo, da boste verovali, kar ste prebrali, učili, kar ste v veri dojeli, živeli, kar ste učili. Pomnite tudi, da Božja beseda ni vaša last: je beseda Boga. Cerkev pa je varuhinja Božje besede. (papež Frančišek)

    – Kristjani nismo občasno, samo v določenih trenutkih, v nekaterih okoliščinah, v nekaterih izbirah. Ne moremo biti kristjani tako, kristjani smo v vsakem trenutku! (papež Frančišek)

    – Tri besede povzemajo Marijino življenjsko naravnanost: poslušanje, odločitev, dejanje. Poslušanje, odločitev, dejanje. Te besede kažejo pot tudi za nas v tem, kar Gospod želi od nas v življenju. Poslušanje, odločitev, dejanje.(papež Frančišek)

    – Vztrajati na Gospodovi poti vse do konca, vse dni. Ne pravim, da je treba začeti vsak dan znova: ne, nadaljevati pot. Vedno nadaljevati. To je pot s težavami, z naporom, a tudi s toliko veselja. Je pa Gospodova pot. (papež Frančišek)

    – Prek molitve se Bog razodeva predvsem kot usmiljenje, torej ljubezen, ki gre naproti trpečemu človeku, ljubezen, ki podpira, dviguje, vabi k zaupanju. (Janez Pavel II.)

    – Bog daje človeku pomoč, da izpolni, kar mu nalaga, četudi se mu zdi, da je neizvedljivo. V tem je skrivnost vsakega božjega klica. (Janez Pavel II.)

    – Samo tisti, ki v imenu ljubezni zna biti zahteven do sebe, lahko zahteva ljubezen s strani drugih. (Janez Pavel II.)

    – Svoboda je odličen dar le tedaj, ko jo znamo zavestno uporabljati za vse, kar je dobrega. Kristus nas namreč uči, da je najlepša uporaba svobode v ljubezni, ki se izraža v darovanju in služenju. (Janez Pavel II.)

    -Čas je, da vsi znova postanemo zmožni, da s srci, polnimi spoštljivega strmenja, vsakega človeka častimo in spoštujemo. (Janez Pavel II.)

    – Iti popolnoma svoboden sploh ne pomeni, da lahko delam, kar mi trenutno ugaja… Biti zares svoboden pomeni rabiti svojo svobodo za to, kar je resnično dobro. (Janez Pavel II.)

    – Družina je skupna pot, čeprav posebna, enkratna in neponovljiva, kot je neponovljiv vsak človek, je pot, od katere se človek ne more ločiti. (Janez Pavel II.)

    – Vsak človek je poklican k svetosti, da oblikuje človeštvo, ki ga prenavlja božja slava … Kristjani so poklicani, da z lastnim svetim življenjem postanejo luč za druge na poteh sveta. (Janez Pavel II.)

    – Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka. (Janez Pavel II.)

    – Človek niti v svoji slabosti ne preneha biti velik. Ne bojte se biti priče dostojanstva sleherne človeške osebe od spočetja do smrti. (Janez Pavel II.)

    – Bog, ki je ljubezen, sodi po ljubezni. Ljubezen zahteva očiščenje, preden človek dozori za tisto združitev z Bogom, ki je njegova poslednja poklicanost in njegova usoda. (Janez Pavel II.)

    http://svetijurij.zupnija.info/?id_strani=1337

    Odgovori