Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   29. januarja, 2022 at 16:39

   V razmislek priporočam priloženi članek, da bomo lažje razločevali, kaj je pravo zaupanje v Boga, kaj pa predrzno zaupanje.

   VIR NAJVEČJE MOČI – MOČ MOLITVE JE ODVISNA OD NAŠEGA ZAUPANJA

   Večja ali manjša učinkovitost naše molitve temelji v našem večjem ali manjšem zaupanju. V podobi to izrazimo z vzvodovo oporo, ki je daljša ali krajša. Vse, kar zmanjšuje naše zaupanje, zmanjšuje tudi uspeh molitve. Uspešnost molitve je torej odvisna od moči našega zaupanja.

   Poglejmo vzroke, ki zaupanje zmanjšujejo. Ne gre za zaupanje v molitev samo, temveč za zaupanje v Boga. Vse, kar nas kakorkoli oddaljuje od Boga, zmanjšuje tudi naše zaupanje vanj. Smrtni greh, ki nas od Boga ne le oddalji, temveč celo napravi za njegove sovražnike, je prva ovira, da naše zaupanje ni tisto, kar naj bi bilo, da bi naša molitev bila učinkovita.

   Več o tem na:

   http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2018/03/vir-najvecje-moci-moc-molitve-je.html

   Molimo: Jezus, Sin Božji, ponižno Te prosim, da me obvaruješ pred predrznim zaupanjem in v moji duši poživiš duha pravega zaupanja v Boga!

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. januarja, 2022 at 16:43

     Ja, popolnoma se strinjam, SMRTNI GREHI NAPRAVI ČLOVEKA SOVRAŽNIKA DO BOGA.

     Pisali smo že o tem, DA NAJVEČJE ZLO IN VIRUS NA SVETU SO NAŠI GREHI!

     Odgovori
2. Janez says:

   29. januarja, 2022 at 16:30

   Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
   23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost
   Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
   Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih.

   Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

   Med največjimi mistiki
   Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

   Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

   Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

   Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
   Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

   »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

   Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

   Temna noč vere
   V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

   Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

   Popoln molk o notranji preizkušnji
   Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

   Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

   Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi. Ker je sveta Mati Terezija vednio, ne glede na vse težkoče spolnjevala Božjo Voljo: “Pojdi v temo kalkute med ubige in reveže in bodi moja Luč”. In jo je spolnjevala iz Ljubezni do Jezusa do smrti in pomagala ubogim in bilnim v Kalkuti.

   Odžejati Jezusovo žejo
   Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

   Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

   Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

   Hvala za vse, kar si storila na zemlji sveta Mati Terezija za vse reveže in bolne. Sveta Mati Terezija prosi za nas Marijo in Boga Jezusa, da nas sliši in usliši naše prošnje in molitve. Presveta Božja Volja se naj zgodi. Božje Usmiljenje, Dobrota in Ljubezen vate Zaupamo!

   Odgovori
3. Hvala says:

   29. januarja, 2022 at 14:46

   Neumni so zaradi poti svojega hudodelstva,
   zaradi svojih krivd so trpeli muke.
   18 Vsako jed je mrzila njihova duša,
   dospeli so do vrat smrti.
   19 V svoji stiski so vpili h Gospodu,
   njihovih tesnob jih je odrešil:
   20 poslal je svojo besedo in jih ozdravil,
   potegnil jih je iz njihovih jam.
   21 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto,
   za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.
   22 Naj darujejo zahvalne daritve,
   z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih (Ps 107,17-22)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V teh vrsticah Psalma nakazujejo bolezen-tudi sodobnega časa-morda boste prepoznali.

   V KNJIGI ŽIVLJENJA NAJDEMO PRAVO ŽIVLJENJE!

   Odgovori
4. Miro says:

   29. januarja, 2022 at 14:44

   »PREOBRAŽAJTE SE Z OBNOVO SVOJEGA UMA …«

   »IN NIKAR SE NE PRILAGAJAJTE TEMU SVETU, AMPAK SE TAKO PREOBRAŽAJTE
   Z OBNOVO SVOJEGA UMA, DA BOSTE LAHKO RAZPOZNAVALI, KAJ HOČE BOG, KAJ
   JE DOBRO, NJEMU VŠEČNO IN POPOLNO.« (Rim 12,2)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12%2C2&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. januarja, 2022 at 14:48

     TAKO JE, NAŠ UM MORA OBNOVITI BOG IN SPOZNALI BOMO, KAR JE POTREBNO, BREZ STRAHU IN TREPETANJA!

     Odgovori
   • Miro says:

     29. januarja, 2022 at 14:52

     Kot je bilo na teh straneh že večkrat zapisano, se vsak dan z zaupanjem priporočajmo Svetemu Duhu, da bomo v Njegovi luči mogli razpoznavati oz. razločevati, kaj zame/zate/za nas Božja volja v danem življenjskem položaju. Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
     • Miro says:

       29. januarja, 2022 at 15:04

       Sporočila ge. Hvala o Božji volji, obnovi uma … so zelo na mestu. Veliko se lahko učimo tudi iz nenehnih iskanj g. Janeza. Priznajmo, da smo zelo potrebni notranjega ozdravljenja, in to brez izjeme vsi ljudje. Zato Svetemu Duhu pogumno prepustimo, da nas vodi po poti notranjega ozdravljenja, da se bomo z Njegovo pomočjo osvobodili jeze, zamer, strahu, trepetanja … in sploh vsega, kar ovira združitev naše volje z Božjo voljo. Pridi, Sveti Duh!

       Odgovori
5. Miro says:

   29. januarja, 2022 at 14:40

   MISEL SVETNIKA: »VEDROST. – ZAKAJ BI SE RAZBURJAL,
   ČE S SVOJO JEZO ŽALIŠ BOGA, NADLEGUJEŠ BLIŽNJEGA,
   SE SAM VZNEJEVOLJIŠ … IN MORAŠ NA KONCU VEDNO
   TUDI POMIRITI SVOJO JEZO? (sv. Jožefmarija Escrivá)

   Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu!
   Sv. Jožefmarija, prosi za nas!

   Odgovori
6. Hvala says:

   29. januarja, 2022 at 13:49

   KAJ GOVORI BOG V SVETEM PISMU O BLAGOSLOVU-TUDI FINANČNEM

   Gospod ne pusti, da bi stradal pravični,
   zavrača pa pohlep krivičnih ( Prg 10,3)

   Glavo pravičnega bo pokril blagoslov,
   usta krivičnih pa nasilje(Prg 10,6)

   Zaslužek pravičnega priteka za življenje,
   dohodek krivičnega pa za greh (Prg10, 16)

   Kdor se drži vzgoje, potuje v življenje,
   kdor zapušča opomin, zablodi (Prg 10,17)

   Gospodov blagoslov bogatí,
   pehanje ne doda ničesar (Prg 10,22)

   Pravični pusti, da ga njegov bližnji poučuje,
   pot krivičnih pa jih zapeljuje (Prg 12,26).

   Kdor povečuje svoje imetje z obrestmi in podražitvami,
   ga zbira za tistega, ki ima usmiljenje z revnimi (Prg 28,8)

   O POSLUŠANJI POSTAVE IN MOLITVI

   Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave,
   je tudi njegova molitev gnusoba (Prg28,9)

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. januarja, 2022 at 13:58

     Lakomnik izziva prepir,
     kdor pa zaupa v Gospoda, ima vsega v obilju (Prg 28,25)
     ………………………………………………………………….

     Odgovori
7. Hvala says:

   29. januarja, 2022 at 13:01

   KAKO POSTATI JEZUSOV UČENEC? S POSNEMANJEM NJEGOVE MATERE

   BITI KRISTUSOVA MATI

   Devica Marija je najprej in predvsem Jezusova mati. Ali njeno materinstvo lahko prenesemo na naš odnos učenec – učitelj? Kako bi sami postali Kristusova mati? Preprosto tako, da pustimo, da se Jezus rodi v nas. Gre za posnemanje Marijinega Fiat! Zgodi se. Da rečemo “da” Gospodu, kot je to storila Devica ob oznanjenju. “Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati,” je rekel Jezus (Mt 12,50).

   Marijino božje materinstvo si na neki način prilastimo, ko se damo na voljo Božjim klicem in začnemo izpolnjevati Njegovo voljo. Marijin posnemovalec mora v ta namen postati človek molitve, kakor je bila ona molivka (oranta) iz Nazareta.

   https://si.aleteia.org/2021/05/24/kako-postati-jezusov-ucenec-s-posnemanjem-njegove-matere/

   Odgovori
8. Hvala says:

   29. januarja, 2022 at 12:54

   SPOZNATI IN URESNIČITI BOŽJO VOLJO!

   Vprašanje budnosti pred Bogom in odgovornosti do njega kot gospodarja, ki nam je mnogo zaupal, najbrž potegne za seboj vse tisto, kar smo razmišljali ob preteklih evangeljskih odlomkih: služenje, molitev, bogastvo, tihota itd. Glede na to, da kristjan ne more reči, da ne ve, kaj Bog od njega pričakuje, se zdijo besede: »Tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, BO HUDO TEPEN.« precej divje.

   Zelo jasno nam je, kaj je Jezus mislil v prejšnji priliki o bogatašu, ki mu je polje dobro obrodilo in se je odločil za počitek. Biti bogat pred Bogom bi lahko z besedami današnjega odlomka opisali kot delati po njegovi volji. Ugotavljali smo, da je mogoče spoznavati božjo voljo skozi zavestno srečevanje s samim seboj in Bogom. Tako se vse bolj srečujemo z nujnostjo tihote in molitve, ki pa je danes zagotovo v krizi. Lahko rečem, da je v krizi tako med duhovniki kot med verniki. Temu bi kdo mogoče še ugovarjal, dokler se ne sreča s pristnimi molivci kot so bili mati Terezija in podobni.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n19-spoznati-uresniciti-bozjo-voljo

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. januarja, 2022 at 12:56

     KAJ JE VOLJA BOGA?

     BOG ZAPOVEDUJE, DA NJEGOVE ZAPOVEDI SPOŠTUJEMO IN PO NJIH ŽIVIMO, KAJTI LE S TEM KAŽEMO PRAVO LJUBEZEN DO NJEGA.

     Služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja in ne dela po Njegovi volji BO HUDO TEPEN.

     Odgovori
9. Hvala says:

   29. januarja, 2022 at 12:46

   IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE

   Svetost pravzaprav ni v opravljanju “velikih stvari”, temveč preprosto v izpolnjevanju Božje volje. To pomeni, da sprejmemo vse križe in preizkušnje, ki jih Bog dopušča, prav tako pa tudi vse dobro, ki nam ga nameni.

   Takšna vdanost Božji volji je doslej zaznamovala vse uradno razglašene svetnike v zgodovini. Svojo voljo so uskladili z Božjo in si bolj kot vse drugo prizadevali, da bi jo izpolnjevali.

   To seveda pomeni, da moramo Bogu zaupati in se zavedati, da ima pripravljen načrt za naše življenje ter da nas bo vodil skozi vse trenutke radosti in trpljenja. To pomeni, da Boga vidimo v vseh stvareh in njegovo voljo vedno ohranjamo v svojem srcu.

   https://si.aleteia.org/2019/03/04/ziveti-sveto-pomeni-upostevati-eno-samo-preprosto-pravilo/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Pri izpolnjevanju Božje volje je potrebno PREPROSTO IN ENOSTAVNO SKOČITI V JEZUSOV OBJEM, DOPUSTITI, DA ON VODI ČLOVEKA, MU KAŽE POT, SVETUJE, ODPUŠČA, PREČIŠČUJE , SKRATKA POTREBNO JE ŽIVETI V POPOLNEM ZAUPANJU V NJEGA, TO SO POČELI SVETNIKI, BREZ KOMPLICIRANJA IN STRAHU.

   LJUBEZEN DO BOGA SE KAŽE SAMO V IZPOLNJEVANJU NJEGOVIH ZAPOVEDI, TAKO JE POVEDAL JEZUS, KDOR TO DELA IMA RES PRAVO LJUBEZEN DO NJEGA. IN ČE IMA PRAVO LJUBEZEN DO BOGA IMA TUDI PRAVO LJUBEZEN DO LJUDI.

   NAŠ ZGLED ZA TOVRSTNO VDANOST BOŽJI VOLJI JE DEVICA MARIJA. Naj nam pomaga sprejeti Božjo voljo in zaupati, da nas bo Bog privedel do večne nagrade, ki bo vredna našega trpljenja in žrtev na tem svetu.

   Odgovori
10. Hvala says:

    29. januarja, 2022 at 12:15

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 13 Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. 14 Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
    Jezus obljubi Svetega Duha
    15 »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna (Jn 14).

    KAJ GOVORI JEZUS? GOVORI O LJUBEZNI, ČE SE BOMO DRŽALI NJEGOVIH ZAPOVEDI GA LJUBIMO.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    IN ČE SE DRŽIMO ZAPOVEDI IN VERUJEMO VANJ, GA LAHKO PROSIMO, KAR KOLI ŽELIMO IN OPRAVLALI BOMO DELA, KI JIH JE ON, KO JE BIL NA ZEMLJI IN ŠE VEČJA KOT TA DELA.

    Odgovori