Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    BOG SKLICUJE LJUDI, KI JIH JE GREH RAZKROPIL, V EDINOST SVOJE DRUŽINE, CERKVE

    Katekizem katoliške Cerkve (št. 1): Bog, ki je sam v sebi neskončno popoln in blažen, je po svojem načrtu iz čiste dobrote svobodno ustvaril človeka, da bi ga naredil deležnega blaženosti božjega življenja. Zato je Bog vedno in povsod blizu človeku. Kliče ga in mu pomaga, da bi iskal, spoznaval in ljubil Boga z vsemi svojimi močmi. Bog sklicuje ljudi, ki jih je greh razkropil, v edinost svoje družine, Cerkve. To dela po svojem Sinu, ki ga je ob dopolnitvi časov poslal kot Odrešenika in Zveličarja. V njem in po njem kliče ljudi, da v Svetem Duhu postanejo njegovi posinovljeni otroci in torej dediči njegovega blaženega življenja.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-zivljenje-cloveka-spoznavati-in-ljubiti-boga/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    KORENINE VESELJA – KRISTJAN MORA ZAGOTOVO BITI VESEL. KRISTJANOV OPTIMIZEM TEMELJI NA TEM, DA SE JE PRED NJIM ODPRLA RESNIČNA POT DO OPTIMUMA, IN TA OPTIMUM JE BOG

    Človeška ljubezen je po eni strani nekaj stvarnega, obenem pa je podoba ali analogija božje ljubezni. Morda je za razumevanje krščanskega veselja treba pomisliti na veselje zaljubljenega človeka, ki ni brez trpljenja, temveč se ravno v trpljenju, v stalni čuječnosti, v skrbnosti človek uresničuje. Če zaljubljenec ljubi in je ljubljen, če daje in prejema, potem je vesel, je radosten in prepeva. Zaradi tega se tudi pri otrocih veselje pojavlja na poseben način: kajti njihovo življenje je nenehno prejemanje, so predmet ljubezni, predvsem s strani staršev, pa tudi s strani skoraj vseh, ki nanje gledajo dobrohotno, ki otrokom hočejo dobro.

    Več o križu, veselju, zahvaljevanju, ljubezni … na:

    https://opusdei.org/sl-si/article/korenine-veselja/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Prosim, molimo k Svetemu Duhu za pomoč, da v našem duhovnem življenju ne bomo z ničemer pretiravali, ampak bomo upoštevali vse prvine Božjega otroštva, katere se nam celovito razodevajo v življenju, delu, trpljenju, veselju, vstajenju … našega Gospoda Jezusa Kristusa.

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  3. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »REVNI IN ZAPUŠČENI LJUDJE NIMAJO DRUGEGA PREMOŽENJA
    KOT VAŠE DOBRO SRCE. ČE HOČETE POSTATI BOGATI, DAJTE VELIKO UBOGIM.«
    (sv. Janez Bosko)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Janez Bosko, prosi za nas!

  4. Hvala says:

    SKRIVNOST, KI VAM BO SPREMENILA ŽIVLJENJE

    TRPLJENJE JE NEIZOGIBNO, ZATO GA MORAMO OSMISLITI, GA SPREJETI IN IZROČITI, ČEPRAV GA NE ARAZUMEMO

    Tomaž Kempčan je v svoji čudoviti knjigi Hoja za Kristusom – to knjigo je imel moj umirajoči oče ob svojem vzglavju – napisal nekaj stavkov, ki jih je oče podčrtal in ob njih človeku zatrepeta duša:

    “Zakaj se bojiš vzeti križ, ki te vodi v Kraljestvo? Na križu je rešitev, na križu je življenje, na križu je obramba pred nasprotniki na križu je izliv nadnaravne nežnosti, na križu je trdnost duše, na križu je veselje duha, na križu je kompendij vseh kreposti in na križu je popolnost svetosti. Samo na križu je odrešenje za dušo in upanje v večno življenje!”

    Trpljenje je neizogibno, zato ga moramo osmisliti, ga sprejeti in ga izročati, čeprav ga ne razumemo.

    Skrivnost v Svetem pismu
    Da bi to dosegli, potrebujemo gotovost vere, duhovno trdnost, ki jo pridobimo s tem, kar nam je vedno na dosegu roke. To je skrivnost, ki jo želim deliti z vami. “Ko me popade malodušje, molim in dvomi se razpršijo in vse je spet dobro.”

    Ni nekaj, kar bi odkril jaz, ampak se nahaja v Svetem pismu. V njem so ključi do sreče, ki so vsem na dosegu. Odpreti moraš Sveto pismo in prebrati: “Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.” (Ef 6,18)

    https://si.aleteia.org/2021/05/16/skrivnost-ki-vam-bo-spremenila-zivljenje/

  5. Miro says:

    MISEL SVETNICE: »GOSPOD NE GLEDA TOLIKO NA VELIKOST DEL, KI SMO JIH OPRAVILI,
    TEMVEČ BOLJ NA LJUBEZEN, S KATERO SMO JIH STORILI.« (sv. Terezija Avilska)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

  6. Miro says:

    NAJVEČJI ŽIVLJENJSKI IZZIV: LJUBITI SVOJE SOVRAŽNIKE (Operando)

    Najvišja poklicanost vsakega kristjana je, da ljubi vsakogar. Ne glede na to, kdo je ta oseba in tudi če nas je zelo prizadela. Poziv k ljubezni do drugih namreč vključuje tudi bežna poznanstva in ljudi, ki so nam morda stalen trn v peti.

    Kako je sploh mogoče ljubiti svoje sovražnike kljub stresu in bolečini, ki so nam ju povzročili?

    Kako lahko Bog vztraja, da ljubimo svojega zlobnega soseda, ki uživa v tem, da nam greni življenje, ali sodelavca, ki o nas govori slabo? Ljubiti take ljudi je lahko težko, vendar navodilo za to prihaja naravnost iz Božjih ust.

    Več o tem na https://operando.org/najvecji-zivljenjski-izziv-ljubiti-svoje-sovraznike/

  7. Hvala says:

    KAKO SI DRZNEMO SPRAŠEVATI, KJE JE BOG, KO SMO SE MU SAMI ODPOVEDALI?

    Nekaj let po grozljivem 11. septembru, ki je za vedno spremenil Združene države Amerike, so neko znano Američanko, ki je veljala za prepričano Jezusovo učenko, vprašali:

    “Zakaj Bog dopušča vse te grozote? Enajsti september? Strelske pokole v naših šolah? Divje nasilje na naših ulicah?”

    Izstrelila je: “Kako se sploh lahko sprašujemo o čem takem? Boga smo izrinili iz javnega življenja, križe smo umaknili iz naših šol in sprejeli zakone, ki so v nasprotju z njegovo voljo … Kako si drznemo spraševati, kje je Bog, ko smo se mu sami odpovedali?”

    “Križe smo umaknili iz naših šol … Kaj to pomeni? Je križ s trpečim Jezusom mar magično znamenje, ki uredi vse, samo da ga obesimo na pravo steno? Bi se vse naenkrat uredilo, če bi se križ pojavil v naših učilnicah, po uradih, v bolniških sobah naših bolnišnic?”

    https://si.aleteia.org/2020/08/30/bo-trpljenje-izginilo-ce-bomo-po-domovih-ucilnicah-bolnisnicah-znova-izobesili-krize/

  8. Hvala says:

    TRPLJENJU SE NE DA IZOGNITI

    Trpljenje se prej ali slej dotakne vsakega izmed nas. Ločitev, rak, prometna nesreča, smrt otroka ali starša, izguba dela – vse to je vpisano v naše življenje. Tudi otroci trpijo, ko doživljajo ponižanje in nadlegovanje v šoli, doma pa ne najdejo opore.

    Smo tarča ogovarjanja, morda se spopadamo s težavami v zvezi ali pa smo pravkar preživeli silovito neurje. Vprašanje torej ni, ali bom trpel, temveč, kar je še pomembneje, kako?

    https://si.aleteia.org/2021/09/16/zakaj-bog-ne-prepreci-nasega-trpljenja/

  9. Miro says:

    »NE SMEŠ IMETI BRATOVE ŽENE!« – HERODU SE OGLAŠA VEST

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,14-29)

    Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+6%2C14-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    Chiara Luce Badano je umrla pri 18 letih zaradi uničujočega raka. Toda njena življenjska zgodba nas lahko nauči preživeti krize – ne le velike katastrofe, ampak tudi vsakodnevne težave in preizkušnje

    SPREJMITE TRPLJENJE

    Potem ko je Chiara med tečajem tenisa začutila hudo bolečino v rami, se je njeno življenje drastično spremenilo. Maraton zdravniških pregledov in hospitalizacij se ni nikoli končal. Končno je prišla diagnoza: Chiara je zbolela za kostnim rakom.

    https://si.aleteia.org/2021/12/10/3-lekcije-blazene-chiare-luce-za-premagovanje-zivljenjskih-preizkusenj/

    “Ko se je končno vrnila iz bolnišnice, je bila videti, kot da je nekje drugje,” je takrat povedala njena mama. Na vprašanje, kakšne so novice, je mladenka odgovorila: “Ne zdaj, ne govori ničesar.” Nato se je zgrudila na posteljo z zaprtimi očmi. Trajalo je 25 minut. Nato se je obrnila k materi in se nasmehnila: “Zdaj lahko govoriš.”

    Chiara je potrebovala ta čas notranjega boja, med katerim je Jezusu zagotovo rekla “da”. Teh 25 minut je pomenilo prelomnico v njenem življenju. V njej se je zgodilo notranje odkritje; njena bolečina jo je vodila v objem Ljubezni. Sprejeti trpljenje nikomur ni lahko. V nekem trenutku bolečina postane neznosna.

    Toda ravno v tem trenutku evangelij lahko najbolj pomaga. To so časi, ko nam nič drugega ne more pomagati. Chiarina bolezen je nesmiselna, nelogična in povzroča strašne bolečine. Ni možnosti pobega. Vprašanje je, ali lahko nekdo nosi križ.

    Chiara s svojim zgledom kaže, da, ko nas boli, potrebujemo čas – minute, dneve, tedne, celo mesece – da v celoti predamo bolečino Jezusu in mu rečemo “da”.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja