Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   8. februarja, 2022 at 11:30

   MISEL SVETNICE: »POMAGAJ MI, O GOSPOD, DA BI BILE MOJE OČI USMILJENE,
   DA NIKOLI NE BI SUMNIČILA IN NE SODILA PO ZUNANJOSTI, AMPAK ISKALA TO,
   KAR JE V DUŠAH MOJIH BLIŽNJIH LEPO, IN JIM POMAGALA.«
   (sv. Favstina Kowalska)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   8. februarja, 2022 at 11:28

   GOSPOD, IZRAELOV BOG, NI TEBI ENAKEGA BOGA!

   Nato je Salomon vpričo vsega Izraelovega zbora
   stopil pred Gospodov oltar,
   razprostrl roke proti nebu in rekel:
   »Gospod, Izraelov Bog, ni tebi enakega Boga
   ne gori v nebesih ne tu doli na zemlji. (…)
   Poslušaj prošnjo svojega služabnika in svojega
   ljudstva Izraela, ko bodo molili na tem kraju.
   Poslušaj na kraju, kjer prebivaš, v nebesih,
   poslušaj in odpuščaj!« (1 Kr 8,22-23.30)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr+8%2C22-23.30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Gospod, tudi jaz kot Salomon dvigam svoje roke k tebi,
   ker ti ni enakega. Vem, da te ne moreta obseči ne nebo
   ne zemlja in vendar želiš prebivati v naših cerkvah, še več,
   želiš prebivati v nas samih. Zato te prosim, poslušaj in
   odpuščaj, da boš lahko imel svoj dom tudi pri meni!
   (Duhovna oaza, franciskani.si)

   Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   8. februarja, 2022 at 9:07

   SEDEM NASVETOV SVETNIKOV, DA BI ZNALI BITI HVALEŽNI – POKAZATI HVALEŽNOST POMENI PRIZNATI, DA NI VSE ODVISNO OD NAS (Aleteia)

   KDOR JE VAJEN IZRAŽATI HVALEŽNOST, V SVOJI NOTRANJOSTI USTVARJA PROSTOR ZA SREČO. TAKŠNA OSEBA DOŽIVLJA VESELJE OB ZAHVALJEVANJU, IZROČANJU IN VZAJEMNI DELITVI. V HVALEŽNOSTI SE ENA ROKA VEDNO STEGUJE K BLIŽNJEMU.

   Hvaležnost našo pozornost oddalji od lastnega ega in jo usmerja v ljudi okrog nas. Hvaležnost nas lahko spravi z življenjem in nas vabi, da cenimo to, kar imamo, in se manj pritožujemo nad tistim, kar nam primanjkuje.

   Pogosto nas svetniki presenečajo s svojo globoko hvaležnostjo. Njihovo pričevanje se neredko izraža skozi večinoma veselo hvaležnost.

   Aleteia v galeriji predstavlja sedem nasvetov svetnikov, ki nam lahko služijo kot vodnik v učenju vsakodnevne hvaležnosti tako v dobrih kot v slabih dneh.

   https://si.aleteia.org/2018/11/22/7-nasvetov-svetnikov-da-bi-znali-biti-hvalezni/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   8. februarja, 2022 at 8:46

   SPOMINJAMO SE NAŠEGA NAJVEČJEGA PESNIKA FRANCETA PREŠERNA – LJUBEZEN NA VELIKONOČNO VIGILIJO (Aleteia)

   V Sloveniji se osmega februarja spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav Prešeren dandanes ni poznan kot pretirano pobožen ali veren človek, pa je velik del njegovega pesniškega ustvarjanja povezan ravno s Cerkvijo, vendar na prav poseben način.

   France Prešeren je v enem od sonetov takole zapisal:

   Bil vel’ki teden je; v saboto sveto,
   ko vabi molit božji grob Kristjana,
   po cerkvah tvojih hodil sim, Ljubljana!
   v Ternovo, tje sem uro šel deseto.

   Čeprav si strokovnjaki med seboj niso enotni, pa iz kitice soneta vidimo, da naj bi se France Prešeren zaljubil v Primičevo Julijo na samo veliko soboto, po nekaterih podatkih leta 1833.

   Več o tem na https://si.aleteia.org/2022/02/08/srecanje-ki-je-usodno-zaznamovalo-franceta-preserna/

   Odgovori
5. Miro says:

   7. februarja, 2022 at 17:49

   JEZUS OZDRAVLJA V GENEZAREŠKI DEŽELI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,53-56)

   »Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali. Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+6%2C53-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     7. februarja, 2022 at 17:50

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE

     https://portal.pridi.com/2022/02/03/ponedeljek-7-februar-dotakniti-se/

     Odgovori
6. Miro says:

   7. februarja, 2022 at 12:59

   MISEL BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA: »PRENAPETA STRUNA POČI IN
   PRENAPETA BESEDA SLABO OPRAVI. NE ŽENI PREVISOKO NOBENE REČI!
   NE PIKAJ IN NE LIZAJ, POVEJ PA VSAKEMU, KAR MU GRE, TODA PO MERI
   IN SPODOBNO!«

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   7. februarja, 2022 at 10:39

   KAKO GOVORITI O BOGU?

   Katekizem katoliške Cerkve (št. 39): Ko Cerkev brani sposobnost človeškega razuma za spoznanje Boga, izraža svoje zaupanje v možnost govoriti o Bogu vsem ljudem in z vsemi ljudmi. To prepričanje je izhodišče njenega dialoga z vsemi drugimi religijami, s filozofijo in znanostmi, pa tudi z neverujočimi in ateisti.

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/IV-kako-govoriti-o-bogu/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   6. februarja, 2022 at 19:23

   JEZUS POKLIČE PRVE UČENCE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,1-11)

   Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     6. februarja, 2022 at 19:24

     PAPEŽ FRANČIŠEK: DOPUSTIMO JEZUSU, DA SE POVZPNE NA TAKŠEN ČOLN NAŠEGA ŽIVLJENJA, KAKRŠEN JE

     »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja nas vodi na obalo galilejskega jezera«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 5. nedeljo med letom. (p. Ivan Herceg DJ)

     Množica je pritiskala na Jezusa, medtem ko so nekateri ribiči razočarani, med njimi Simon Peter, izpirali mreže po neuspešnem nočnem ribolovu. In poglejte, Jezus se povzpne ravno na Simonov čoln. Zatem ga povabi naj odrine na globoko in ponovno vrže mreže (prim. Lk 5,1-4). Zaustavimo se pri teh dveh Jezusovih dejanjih. V prvem se povzpne na čoln in v drugem povabi, naj odrinejo na globoko. Minila je noč, ko je šlo vse narobe, brez rib. Toda Peter mu zaupa in odrine na globoko.

     Najprej se Jezus povzpne na Simonov čoln. Kaj bo počel? Poučeval bo. Zahteva ravno tisti čoln, ki ni poln rib, ampak se je prazen vrnil na obalo po noči polni napora in razočaranja. To je lepa podoba tudi za nas. Vsak dan čoln našega življenja zapusti obalo doma, da bi se pomikal naprej skozi vsakodnevne dejavnosti. Vsak dan skušamo ribariti v globinah, da bi gojili sanje, napredovali v svojih projektih, z ljubeznijo živeli svoje odnose. Toda pogosto doživljamo kot Peter »noč praznih mrež«, razočaranje po tolikem prizadevanju, ko ne vidimo pričakovanih rezultatov: »Vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli« (v. 5), pravi Simon. Kolikokrat tudi mi ostanemo z občutkom poraza, medtem ko se v srcu poraja razočaranje in grenkoba. Dva zelo nevarna črva sta.

     Kaj takrat naredi Gospod? Izbere, da se povzpne ravno na naš čoln. Od tu hoče oznanjati evangelij. Ravno ta prazen čoln, simbol naših nesposobnosti, postane Jezusova »katedra«, prižnica, s katere oznanja Besedo. Gospod rad počne to, kajti Gospod je Gospod presenečenj, čudežev presenečenj, da se povzpne na čoln našega življenja, ko mu nimamo nič za ponuditi, da vstopi v našo praznino in jo napolni s svojo navzočnostjo, da se posluži naše revščine za oznanjanje svojega bogastva, naše bede, da bi razglasil svoje usmiljenje.

     Zapomnimo si tole, da Bog noče križarke. Zadostuje mu »razmajan« čoln, da ga le sprejmemo. To pa, sprejeti ga. Ne zanima ga, kakšen je čoln, da ga le sprejmemo. Toda mi, se sprašujem, mu damo, da se povzpne na čoln našega življenja? Mu damo na razpolago tisto malo, kar imamo? Včasih se čutimo nevredni Njega, ker smo grešniki. Toda, to je le izgovor, ki pa Gospodu ni všeč, ker ga od nas oddaljuje. On je Bog bližine, sočutja, nežnosti in ne išče popolnosti, išče sprejetost. Tudi tebi pravi: »Dopusti mi povzpeti se na čoln tvojega življenja. »Toda Gospod, poglej …« »Dopusti mi, da se povzpnem na takšnega, kakršen je«. Razmislimo o tem.

     Gospod pa takole ponovno vzpostavi Petrovo zaupanje. Potem ko se je povzpel na čoln in pridigal, mu reče: »Odrini na globoko« (v. 4). Ura ni bila primerna za ribolov, saj je bil beli dan, toda Peter zaupa Jezusu. Ne zanaša se na taktiko ribičev, ki jo je dobro poznal, ampak na Jezusovo novost. To čudenje je bilo tisto, kar ga je nagnilo, da je storil, kar mu je Jezus rekel. To je tudi za nas. Če gostimo Gospoda na našem čolnu, lahko odrinemo na globoko. Z Jezusom se brez strahu pluje po morju življenja, ne da bi zapadli v razočaranje, ko nič ne ulovimo, ne da bi se vdali temu, da »se ne da nič več storiti«. Vedno je v osebnem življenju ali v življenju Cerkve in družbe nekaj lepega in pogumnega, ki se da storiti. Vedno lahko znova začnemo, vedno nas Gospod vabi, da se vrnemo v igro, kajti On odpira nove možnosti. Sprejmimo torej povabilo. Odženimo pesimizem in nezaupanje ter z Jezusom odrinimo na globoko! Tudi naš majhen prazen čoln bo deležen čudežnega ulova.

     Molimo k Mariji, ki je kot nihče drug, sprejela Gospoda na čoln življenja, naj nas spodbuja in posreduje za nas.

     https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-02/papez-francisek-dopustimo-jezusu-da-se-povzpne-na-taksen-coln.html

     Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

     Odgovori
9. Miro says:

   6. februarja, 2022 at 14:28

   MISLI SVETNIKOV, KI NAVDIHUJEJO VESELJE

   https://si.aleteia.org/slideshow/misli-svetnikov-ki-navdihujejo-veselje/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    6. februarja, 2022 at 14:20

    SPOZNANJE BOGA PO GLEDANJU CERKVE

    Katekizem katoliške Cerkve (št. 36): “Sveta mati Cerkev veruje in uči: Boga, počelo in cilj vseh stvari, je mogoče z naravno lučjo človeškega razuma iz stvarstva z gotovostjo spoznati” (1. vat. koncil: DS 3004; prim. 3026: BR 6). Brez te svoje zmožnosti bi človek ne mogel sprejeti božjega razodetja. Človek ima to zmožnost, ker je ustvarjen “po božji podobi” (1 Mz 1,26).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/III-spoznanje-boga-po-gledanju-cerkve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori