Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.041 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    KOGA IN KAJ V ŽIVLJENJU POSLUŠAM?

    »O, DA BI ME MOJE LJUDSTVO POSLUŠÁLO,
    O DA BI IZRAEL HODIL PO MOJIH POTIH!
    HITRO BI PONIŽAL NJIHOVE SOVRAŽNIKE,
    ZOPER NJIHOVE NASPROTNIKE BI OBRNIL
    SVOJO ROKO.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+81%2C14-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gospod, hvala ti, ker tako hrepeniš po moji poslušnosti in
    si pripravljen zanjo toliko storiti. Počasi mi bo postalo jasno,
    da si sovražnike kopičim s tem, ko ne poslušam tebe. Ko pa
    prisluhnem tebi, se ti razblinijo. (Duhovna oaza, franciskani.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  2. Miro says:

    O PREDAJANJU BOŽJEGA RAZODETJA

    Katekizem katoliške Cerkve (št. 76): Predajanje evangelija naprej se je po Gospodovem naročilu vršilo na dva načina:

    ustno po apostolih, “ki so z ustnim oznanjevanjem, z zgledi in uredbami izročili naprej, kar so sprejeli iz ust, iz razgovora in iz del Jezusa Kristusa, ali pa so se naučili ob navdihovanju Svetega Duha”;

    pismeno po tistih apostolih in apostolskih močeh, “ki so po navdihnjenju istega Svetega Duha zapisali oznanilo o odrešenju” (BR 7).

    … nadaljevano v apostolskem nasledstvu

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-apostolsko-izrocilo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM- Tomislav Ivančić

    Dr Tomislav Ivančić je v omenjeni knjigi zbral tudi nekaj mnenj psihiatrov, psihologov itd…., zelo poučno in zanimivo ter življenjsko koristno branje za -novo življenje v Bogu.

    Nemški psiholog Friedrich E.F. von Gagern je končal seminar za karizmatično prenovo v Salzburgu leta 1978: O tem je napisal članek, v katerem med drugim piše: Vedno smo v nevarnosti, da izgubimo svoje središče in tako postanemo sovražniki življenja. Zato se moramo stalno spreobračati od “boga tega sveta” k pravemu BOGU, od “telesa” k duhu, od težnje po moči k dobroti, od raztresenosti k zbranosti, od maske , v kateri igramo vlogo o svoji edinstveni osebnosti , od nezaupanja k zaupanju. Vsakdo je v tem smislu potreben rešitve in stalno se mora obračati k svojemu izviru življenja.

    V praksi terapevt neredko srečuje ljudi, ki zaradi TRDOGLAVOSTI IN BREZČUTNOSTI TRPE V SLABIH ODNOSIH, SO BREZ HUMORJA, Z NAPADALNIMI STRASTMI, ZARADI BLOKAD, ORGANSKIH NEVROZ, GLAVOBOLOV, NESPEČNOSTI, TEŽAV Z JETRI, SRCEM, OBTOKOM. Krčevitost je vedno znak obrambe pred strahom. ZATO JE POTREBNO ODPUŠČANJE.

    Nadalje pravi: Na seminarju za evangelizacijo Cerkve v naši deželi so sodelovali številni psihologi in psihiatri. Eden izmed njih je po MOLITVI ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE PRIPOMNIL: “TO JE RESNIČNO ZDRAVLJENJE. ”

    Neka gospa je rekla: “Ko obiskujem zaprte paciente, zanje molim. Vidim, da so mnogi duhovno obremenjeni in da jim psihiatrično
    ne morejo pomagati. Prepričana sem, če bi zanje molili molitve za osvobajanje, bi se rešila več kot polovica samomorilcev.

    Na koncu pa je vendar treba poudariti, da pristojne sodbe o molitvi in milostnem delovanju ne more dati PSIHIATRIJA NE PSIHOLOGIJA NITI ZNANOST, AMPAK BOŽJE RAZODETJE.

    Ono je jasno. BOLEZNI IN TRPLJENJE SO POSLEDICA ODTUJITVE BOGU.
    …………………………………………………………………………………………………………………

    ZATO PRIBLIŽEVANJE BOGU ODSTRANJA TRPLJENJE, GREH IN BOLEZNI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………..

    To se jasno razodeva v JEZUSOVEM DELOVANJU, pa tudi v delovanju vseh, ki so mu zaupali.

    TO POMENI, DA CELOTNA OZDRAVITEV TELESA, DUŠE IN DUHA PRIDE LAHKO SAMO OD BOGA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZATO JE ČLOVEKOVO NAJPOMEMBNEJŠE OPRAVILO, DA SE PRIBLIŽA BOGU.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JEZUS KRISTUS JE NAŠA VEZ-KOMUNIKACIJA Z BOGOM. DA BI GA SPREJELI, JE POTREBNO PROSTOVOLJNO PODREDITI SVOJ RAZUM IN ČUSTVA JEZUSOVI VOLJI. TEMU SLUŽI SPREOBRNJENJE, SPOVED, MOLITEV ZA OSVOBAJANJE IN ZA OZDRAVLJENJE BRAZGOTIN V SRCU ( Tomislav Ivančić-Srečanje z živim Bogom)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  4. Miro says:

    GOSPOD, TUDI PSIČKI POD MIZO JEDO DROBTINICE, KI PADAJO OD OTROK

    Grkinja, po rodu Sirofeničanka, je prosila Jezusa,
    naj izžene hudega duha iz njene hčere.
    Govóril ji je: “Pústi, da se najprej nasitijo otroci.
    Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.”
    Ona pa je odvrnila z besedami:
    “Gospod, tudi psički pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.”
    Rekel ji je: “Zaradi te besede pojdi,
    hudi duh je šel iz tvoje hčere.”

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+7%2C26-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gospod, včasih se mi zdi, da me ne poslušaš, potem pa se kar jezim nate in ti očitam. Kje je potrpežljivost in drznost Sirofeničanke, ki ni obupala nad teboj, ker je tako zelo ljubila svojo hčer. Pravzaprav je tu moj problem: premalo ljubim tisto, o čemer se pogovarjam s teboj. Ti pa zaslišiš predvsem ljubezen … (Duhovna oaza, franciskani.si)

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    ZAKAJ SPOVED, ČE BOG POZNA ČLOVEKOVO SRCE? (Aleteia)

    VEČNA DILEMA: ZAKAJ BI HODIL K SPOVEDI, ČE SE LAHKO IZPOVEM »DIREKTNO« BOGU?

    VPRAŠANJE BRALCA:

    Zanima me, zakaj je v Cerkvi spoved tako pomembna. Bog pozna človekovo srce, ali ne bi bilo dovolj, da človek sam pri sebi in pred Bogom prizna svoje napake in grehe? Zakaj je potrebno, da svoje grehe govorim duhovniku, ki je v tem primeru neke vrste posrednik?

    ODGOVOR METODA PIRIHA, UPOKOJENEGA KOPRSKEGA ŠKOFA (Družina – objavljeno 15/02/20)

    Postavili ste vprašanje o spovedi. Zakrament spovedi je res izjemno pomemben za Cerkev. Sveta spoved je ena od velikih vrednot, ki jih ima Cerkev, in zelo uspešno sredstvo duhovnega življenja, obenem pa pastoralno področje, kjer so se duhovniki v preteklosti najbolj žrtvovali in obenem posvetili.

    Pri spovedi vedno bolj spoznavamo sebe, spoved nam bistri in očiščuje vest, krepi duha ponižnosti, izkoreninja korenine greha, krepi voljo in množi milost. Zavestno se moramo zoperstavljati sodobnemu mišljenju, v katerem se je izgubil občutek za greh.

    Vsi smo poklicani k svetosti. Zavedamo se, da smo člani Cerkve obremenjeni z različnimi grehi. In prav za našo slabost je Kristus postavil zakrament svete spovedi. Jezus je “Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta” (Jn 1,29). In apostol Pavel nas prosi, naj se spravimo s svojim Bogom. Ta sprava se na zakramentalen način izvrši pri zakramentu spovedi.

    Pri vsaki spovedi se srečujemo z dobrim nebeškim Očetom, ki ga je Jezus naslikal v priliki o izgubljenem sinu. Mnogi čutijo težave pri spovedovanju prav zaradi tega, ker preveč postavljajo v ospredje spovednika, ne pa nebeškega očeta. Takih očetov med nami sploh ni.

    VSE, ČESAR SMO SE SPOVEDALI, NEBEŠKI OČE BRIŠE, ČRTA, POZABLJA IN SE TEGA VEČ NE SPOMINJA

    Nebeški oče je enkraten. Ne ravna po logiki svojega položaja ne po logiki človeške pravičnosti. Ta oče je Bog, ki nam razkriva svoje usmiljenje, ljubeče srce ter nam podeli odpuščanje. Vse, česar smo se spovedali, briše, črta, pozablja in se tega več ne spominja. Grešnik po spovedi postane nov človek, vreden spoštovanja, “ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden” (Lk 15,32).

    Bog pozna človekovo srce in vidi, kaj je v njem. Preden opravimo zakramentalno spoved, se kesamo in obtožimo pred Bogom. Ker je na veliko noč Jezus dal oblast odpuščati grehe apostolom, so duhovniki posredniki tega zakramenta. Duhovnik pri spovedi opravlja službo dobrega pastirja, usmiljenega Samarijana in očeta, je orodje usmiljene Božje ljubezni do grešnikov in služabnik Božjega odpuščanja.

    Da se Bogu spovedujem prek duhovnika, je pomembno, saj po duhovniku slišim odvezo in sem popolnoma prepričan, da mi je Bog vse odpustil. Po drugi strani pa moramo vedeti, da je treba ponižno in zaupno priznati svoje grehe služabniku Cerkve zato, ker so naši grehi storjeni tudi proti bratom in Cerkvi, katere predstavnik je duhovnik (papež Frančišek).

    Povzeto po https://si.aleteia.org/2020/02/15/zakaj-spoved-ce-bog-pozna-clovekovo-srce/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    JEZUS KRISTUS “SREDNIK IN POLNOST VSEGA RAZODETJA”

    Katekizem katoliške Cerkve (št. 65): “Velikokrat in na veliko načinov je nekoč Bog govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa nam je spregovoril po Sinu” (Heb 1,1- 2). Kristus, učlovečeni Božji Sin, je ena sama, popolna in nepresegljiva Očetova Beseda. V njem nam pove vse, in nobene druge besede ne bo kakor ta. Sv. Janez od Križa po tolikerih drugih izraža to na bleščeč način, ko razlaga Heb 1,1-2: Ko nam je dal svojega Sina, ki je njegova Beseda, njegova edina Beseda, nam je v njej vse skupaj in obenem razodel in nima več ničesar povedati …; kar je namreč prej razodeval po prerokih v odlomkih, je nato razodel v celoti, ko nam je dal svojega Sina, ki je vse. Kdor bi zdaj hotel vpraševati Boga in dobiti od njega videnje ali razodetje, ne bi ravnal samo nespametno, ampak tudi žaljivo, ker ne bi upiral svojih oči edinole v Kristusa, ampak bi želel kaj drugačnega in bolj novega (Carm. 2,22).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/III-jezus-kristus-srednik/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    IN SPET JE POKLICAL K SEBI MNOŽICO IN JI GOVORIL: »POSLUŠAJTE ME VSI IN DOUMITE!«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 7,14-23)

    In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tem izreku. Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste. In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+7%2C14-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    STOPNJE RAZODETJA – BOG SE DAJE SPOZNATI OD VSEGA ZAČETKA

    Katekizem katoliške Cerkve (št. 54): “Bog, ki z Besedo vse ustvarja in ohranjuje, daje ljudem po ustvarjenih bitjih trajno pričevanje o sebi. Ker pa je hotel odpreti pot do nadnaravnega zveličanja, je povrh tega že v začetku razodel samega sebe prastaršem” (BR 3). Povabil jih je k notranjemu občestvu s seboj samim in jih odel s sijočo milostjo in pravičnostjo.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/II-stopnje-razodetja/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    Papež Frančišek: Pred tistim, ki išče pohujšanje, tišina in molitev
    »Današnji evangeljski odlomek (Lk 4,16-30) predstavi Jezusa v nazareški shodnici ter nasprotovanje njegovih rojakov. Resnica je krotka in tiha in je edina pot, ki jo je potrebno prehoditi z osebami, ki iščejo le pohujšanje. Pot tišine in molitve.

    Nazarečani so Jezusa sprejeli z veliko sumničavostjo. Gospodova beseda v tej pripovedi nam pomaga premišljevati o načinu reagiranja v vsakdanjem življenju, kadar pride do napačnih razumevanj. Prav tako pa nam pomaga razumeti, kako oče laži, tožnik, hudič deluje, da bi uničil enost v družini, v ljudstvu.

    Jezus s tišino premaga hudiča, ki je v srce zasejal laž
    Ko je Jezus prišel v sinagogo, so ga ljudje sprejeli z veliko radovednostjo: vsi so želeli na lastne oči videti mogočna dela, ki jih je storil v drugih deželah. Vendar pa Sin Očeta uporabi samo Božjo Besedo, tako kot takrat, ko je želel premagati hudiča. Prav ta drža ponižnosti je tista, ki daje prostor besedi, ki zaseje dvom, ki vodi k spremembi ozračja – od miru k vojni, od čudenja k besnenju. S svojo tišino Jezus premaga ‘divje pse’, premaga hudiča, ki je v srce zasejal laž.

    Kadar drugi ne vidi resnice, ostaja tišina
    Niso bile osebe, trop divjih psov je bil tisti, ki ga je vrgel iz mesta. Niso razmišljali, vpili so. Jezus je molčal. Odvedli so ga na previs hriba, da bi ga pahnili v prepad. Ta evangeljski odlomek se konča z naslednjimi besedami: “On pa je šel sredi med njimi in je odhajal.” Tukaj vidimo Jezusovo dostojanstvo: s tišino premaga tisti divji trop in odide. Ker njegova ura še ni prišla. Isto se bo zgodilo na veliki petek: ljudje, ki so na cvetno nedeljo pripravili Jezusu praznovanje in mu vzklikali “Blagoslovljen, Ti, Sin Davidov”, so vpili “križaj ga!”; spremenili so se. Hudič je zasadil laž v srce in Jezus je molčal. To nas uči, da pri takšnem načinu reagiranja, kadar drugi ne vidi resnice, ostaja tišina.

    Tišina zmaga, vendar preko križa
    Tišina, ki zmaga, vendar pa preko križa. Jezusova tišina. Kolikokrat v družinah začnemo razpravljati o politiki, športu, denarju in velikokrat so te družine na koncu uničene; vidi se, da gre za pogovore, v katerih je hudič, ki želi uničiti. … Tišina. Povedati svoje in potem molčati. Resnica je krotka, resnica je tiha, resnica ni glasna. To, kar je storil Jezus, ni lahko; vendar pa obstaja dostojanstvo kristjana, ki je zasidrano v Božji moči. Z osebami, ki iščejo le pohujšanje, razdeljenost ter uničenje, tudi v družinah: tišina. In molitev.

    Prošnja, da bi mogli razločevati, kdaj moramo govoriti in kdaj molčati
    Naj nam Gospod da milost, da bi mogli razločevati, kdaj moramo govoriti in kdaj moramo molčati. In to povsod: na delu, doma, v družbi … skozi vse življenje. Tako bomo bolj posnemali Jezusa.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.9.2018)

    Ko nas pokliče in poduči Bog gremo in naredimo, kar nam je naročeno. Če ne, molčimo in v tišini molimo in prosimo za Poduk in Navdih Svetega Duha, da ne bomo razglašali človeške pameti ampak tisto, kar nam naroča Bog! Če veliko gpovporimo in živmo v hrupu vsakdanjika, bomo preslišali Njegovo Govorico in Sporočilo.

  10. Hvala says:

    KADAR IMA GOSPOD POSEBEN NAČRT ZA DOLOČENEGA ČLOVEKA, MU LAHKO ODTEGNE LJUDI IN ZA NEKAJ ČASA ZAKRIJE SVOJ OBRAZ. V TAKEM STANJU ČLOVEK NE SME OBUPAVATI, POTREBNO JE VSE VZDRŽATI, KAJTI BOG PREČIŠČUJE ČLOVEKA. DOLOČENO BODOBJE TRAJA, KI GA DOLOČI BOG-OSAMLJENOST ČLOVEKA, KO GA VSI ZAPUSTIJO -LJUDJE IN NAVIDEZNO BOG, OSTANE TAKO REKOČ SAM; V TAKŠNI SITUACIJI SE ČLOVEK NAJBOLJ ZBLIŽUJE Z BOGOM IN GA KLIČE.

    Za kratek čas sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu gneva sem za hip zakril svoj obraz pred teboj, a z večno ljubeznijo se te usmilim.

    (prerok Izaija)

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja