Članki za dušo

15.041 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   11. februarja, 2022 at 19:05

   JEZUS JE REKEL, DA BOLJŠE DEVETDNEVNICE, KOT JE TA, NI

   Včasih Jezusa prosimo tisoč stvari. To nam je tudi sam naročil: “Prosite in se vam bo dalo.” A Gospod ponuja še učinkovitejšo pot

   Jezus je takole govoril donu Dolindu:

   Zakaj se obremenjuješ s skrbmi? Prepusti skrbi za tvoje vsakdanje potrebe meni in bodi miren. Resnično ti pravim, da vsako dejanje prave, slepe, popolne predaje meni povzroči učinek, ki si ga želiš, in razreši vse težke situacije. Tisoč molitev ne odtehta enega dejanja prepustitve – tega nikoli ne pozabi. Ni boljše devetdnevnice, kot je ta: “O, Jezus, ves se ti predajam. Jezus, ti vodi moje življenje.”
   Te besede lahko ponavljamo, ko potrebujemo Božjo tolažbo, ali pa jih molimo kot del devetdnevnice.

   Don Dolindo Ruotolo je Božji služabnik. Postopek za njegovo beatifikacijo je odprt.

   https://si.aleteia.org/2018/01/29/jezus-je-rekel-da-boljse-devetdnevnice-kot-je-ta-ni/

   Odgovori
2. Miro says:

   11. februarja, 2022 at 18:56

   MISEL SVETNIKA: NAJ NAM NAZARET DA RAZUMETI, KAJ JE DRUŽINA,
   KAJ JE NJENO OBČESTVO LJUBEZNI, NJENA RESNOBNA IN SIJOČA LE
   POTA, NJENA POSVEČENOST IN NEDOTAKLJIVOST; NAJ SE OD NAZARETA
   NAUČIMO, KAKO BLAGODEJNA IN KAKO POVSEM NENADOMESTLJIVA JE
   VZGOJA V DRUŽINI. (sv. Pavel VI.)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Pavel VI., prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   11. februarja, 2022 at 18:53

   RAZMERJE MED IZROČILOM IN SVETIM PISMOM

   Katekizem katoliške Cerkve (št. 80): “Sveto izročilo in sveto pismo sta med seboj tesno povezana in drug drugega deležna. Iz istega božjega studenca pritekata oba in se tako rekoč zlivata v enoto ter se usmerjata k istemu cilju” (BR 9). Oba napravljata, da je v Cerkvi navzoča in rodovitna skrivnost Kristusa, ki je obljubil, da bo ostal s svojimi “vse dni do dovršitve sveta” (Mt 28,20).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/II.razmerje-med-svetim-pismom-in-izrocilom/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   11. februarja, 2022 at 9:46

   Papež Frančišek: Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dejanjih

   Evangelij Ozka vrata Luka 13, 22-30 (Mt 7,13–14.21–23)
   22 Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: 24 »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27 toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

   Lukov evangelij Ozka Vrata (prim. Lk 13,22-30) nam predstavlja Jezusa, ki gre skozi mesta in vasi ter tam uči, namenjen v Jeruzalem, kjer bo moral umreti na križu za zveličanje vseh nas. V ta okvir spada vprašanje nekoga, ki ga je namenil (Jezusu), rekoč: ‘Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?’ (v. 23). O tem vprašanju so v tistem času veliko razpravljali, koliko se jih zveliča, koliko ne in so bili zato različni načini razlage Svetega pisma glede tega. Toda Jezus obrne vprašanje, ki cilja bolj na ‘kvantiteto’: ‘je malo teh’ in namesto tega prestavi odgovor na nivo odgovornosti, s povabilom za dobro uporabo sedanjega časa. Reče namreč: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli’ (v. 24).

   Pravi prehod je za vse, a je ozek
   S temi besedami da Jezus vedeti, da ni vprašanje števila, saj ni nekega dokončnega števila v raju. Ampak gre zato, da že sedaj gremo skozi pravi prehod, ki je za vse, a je ozek. To je ta problem. Jezus nas noče slepiti, rekoč: ‘Bodite mirni, lahko je, zelo lepa avtocesta je in na koncu so velika vrata…’. Ne, Jezus ne govori o tem, pove tako, kot je res, saj je prehod ozek. V kakšnem smislu? V smislu, da je za zveličanje potrebno ljubiti Boga in bližnjega, to pa ni nekaj udobnega! So ‘ozka vrata’, ker je zahtevno, ljubezen je vedno zahtevna, zahteva zavzetost, še več, prizadevanje, torej odločno in vztrajno voljo živeti po evangeliju. Sveti Pavel to imenuje ‘dober boj vere’ (1Tim 6,12). Potrebno je vsakodnevno prizadevanje, celodnevno prizadevanje ljubiti Boga in bližnjega.

   Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih
   Da bi bolje razložil, je Jezus povedal priliko. Je hišni gospodar, ki predstavlja Gospoda. Njegova hiša predstavlja večno življenje, zveličanje. In tukaj se ponovno pojavi podoba vrat. Jezus pravi: ‘Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste‹’ (v. 25). Te osebe se bodo tedaj skušale predstaviti hišnemu gospodarju in hišnega gospodarja spomniti: ‘saj smo jedli s tabo in pili s tabo ter poslušali tvoje nasvete, nauk v javnosti (prim. v. 26). Bil sem, ko si predaval.’ Toda Gospod bo ponovil, da jih ne pozna in jih bo imenoval za ‘delavce krivičnosti’. Tukaj je torej težava! Gospod nas bo prepoznal, ne po naših nazivih. ‘Poglej Gospod, pripadal sem temu združenju, bil sem prijatelj tega in tega monsinjorja, tega in tega kardinala, tistega duhovnika…’ Ne, nazivi nič ne veljajo, nič ne veljajo! Gospod nas bo prepoznal samo po ponižnem življenju, po dobrem življenju, po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih.

   Kristjani smo poklicani vzpostaviti občestvo z Jezusom
   Za nas kristjane to pomeni, da smo poklicani vzpostaviti pravo občestvo z Jezusom tako, da molimo, gremo v Cerkev, prejemamo zakramente ter se hranimo z njegovo Besedo. To nas ohranja v veri, hrani naše upanje, poživlja dejavno ljubezen. In tako z Božjo milostjo lahko in moramo ‘porabiti’ svoje življenje za dobro bratov ter sester in se boriti proti vsaki obliki zla ter krivičnosti.

   Devica Marija – Vrata nebeška
   Naj nam pri tem pomaga Devica Marija. Ona je šla skozi ozka vrata, ki je Jezus. Sprejela ga je z vsem srcem in hodila za njim vsak dan svojega življenja, tudi takrat, ko tega ni razumela, tudi takrat, ko je meč prebodel njeno dušo. Zato ji vzklikamo: ‘Vrata nebeška’. Marija, Vrata nebeška, vrata, ki popolnoma posnemajo Jezusa, torej vrata Božjega srca, ki so zahtevna, a odprta za vse.«

   (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 25.8.2019).

   Odgovori
5. Hvala says:

   11. februarja, 2022 at 9:28

   SVETI DUH

   Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov (Rim8,9)

   13 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči (Jn 16,13).

   SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI, MORAMO SE NAUČITI BITI POKORNI. Ne moremo mi učiti in kazati pot Svetemu Duhu.

   Ko molimo je Sveti Duh navzoč s svojo milostjo in nas vodi po poti molitve. TAKO NAS KORAK ZA KORAKOM UČI MOLITI. IN NE SAMO TO, DUH MOLI V NAS.

   26 Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. 27 In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo Rim8,26-27).

   Janez Zlatousti je rekel: “MOLITEV JE NEIZRAŽENA LJUBEZEN, KI NE PRIHAJA OD ČLOVEKA, AMPAK IZVIRA IZ BOŽJE MILOSTI. TREBA JE DATI PROSTOR SVETEMU DUHU. SVETI DUH NAM V MOLITVI POMAGA PREPOZNVATI BOŽJO VOLJO (Vojtech Kodet).
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Mi sami nismo sposobni ničesar, tudi moliti ne. Če prebiva v človeku Božji Duh, Ga ta vodi po poti molitve, in mu TUDI PRIŠEPETAVA IN RAZODEVA -ZAKAJ NAJ PROSI. Mi sami ne vemo ničesar, kaj je načrt Boga, kakšna je Božja volja, VSE TO NAM POVE IN KAŽE SVETI DUH, čče ga človek sprejme in Mu dopusti delovati.

   PONAVLJAM KAR NAPREJ, DA JE POTREBNO SVETEMU DUHU DOPUSTITI DELOVANJE, NE GA PRISILJAVATI IN MU KAZATI POT, ON NAM POVE KAJ NAJ PROSIMO NEBEŠKEGA OČETA. Pove prihodnje stvari, ki se bodo dogodile.

   Sveti Duh nam daje neizrekljive vzdihe , posreduje za svete v skladu z Božjo voljo in pomaga prepoznavati BOŽJO VOLJO.

   MI SE MORAMO UČITI POSLUŠATI SVETEGA DUHA, KI MOLI V NAS IN MU BITI HVALEŽNI. MOLITEV JE NEIZRAŽENA LJUBEZEN, KI NE PRIHAJA OD ČLOVEKA, AMPAK IZVIRA IZ BOŽJE MILOSTI.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Odgovori
6. Janez says:

   11. februarja, 2022 at 9:22

   KAR POČNETE VI, JAZ NE MOREM
   Kar počnete vi, jaz ne morem, kar počnem jaz, pa ne morete početi vi, skupaj pa lahko združeni počnemo nekaj lepega za Boga in to je veličastnost Božje ljubezni do nas – da nam ponuja možnost, da postanemo sveti z deli ljubezni, ki jih počnemo, saj svetost ni razkošje za peščico. To je preprosta dolžnost za vas, za nas, tebe na položaju, na tvojem delu. Jaz in drugi, vsi mi pri delu v naših življenjih smo dali Bogu obljubo, da bomo hodili za Jezusom, vsak na svoj način. Morate vložiti ljubezen do Boga v živo delovanje iz Vere in Izpolnjevanja Božje Volje. Ne samo, da moramo storiti Dobra Dela Pomoči in Usmiljenja, ampak da to radi storimo iz Ljubezni do Bližnjega. Preko sebe, preko svojih rok in znanja delite vse tisto, kar Bog dokazuje svetu: Da On ljubi svet in da po vas še naprej daje Jezusa svetu. Po vas to dokazuje z vero in dobrim delom Samaritanskega usmiljenja in pomoči, ki jih opravimo za gobavce, za umirajoče, za lačne, trpeče in uboge, ki jih je odrinil premožni in siti svet na stran. Nikdar ne smemo pozabiti te čudovite priložnosti za razdajanje in pomoč ubogim. Ozrite se navzgor in glejte samo Jezusa in tam bo mir, radost, ljubezen, sicer bomo pregoreli v dobrih delih brez Vere v Jezusa. Spoštujmo globoko drug drugega, ljubimo se brezpogojno, ne moremo spregledovati napak drugih – zato moramo Bogu dovoliti, da kot različni ljudje dopolnjujemo drug drugega in si medsebojno pomagamo Kar vi imate, jaz nimam, [kar] jaz lahko storim, vi morda ne morete, če nimate mojih darov in talentov Boga, skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga. Če želimo boljši Svet, sveto Občestvo Dobrote in Usmiljenja že tu na Zemlji, potrebujemo drug drugega, da smo močnejši in da vztrajamo v Veri in v Dejavni Ljubezni Dobrote in Pomoči. Potrebujemo čisto srce, da bi videli Boga drug v drugem – da bi razkrivali drug drugemu kaj? Da Bog ljubi mene in vse nas Svoje Otroke. Zakaj ob koncu svojih dni bomo vprašani: koliko smo ljubili, pomagali, osrečevali, odpuščali, zdravili ter bili dobri usmiljeni Samaritani ubogim in zapuščenim ljudem, ki tukaj in danes , tako v Indiji kot drugod, rabijo našo pomoč. To je Vera ki proizvaja dobra dela in ki izvršuje Božjo Voljo.
   Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

   ODPRIMO OČI, DA BOMO VIDELI
   Če greste morda na postajo, ali pa če morda obiščete katero od zelo revnih območij v Indiji ali drugod po svetu, boste videli ljudi, ki spijo v parkih ali pa na cestah. Videla sem ljudi v Londonu, videla sem ljudi v New Yorku, videla sem ljudi v Rimu, ljudi, ki so spali zunaj na ulicah, v parkih in to ni samo ta vrsta brezdomstva, ki je strašna, ko vidiš v mrzli noči moškega, žensko, ki spi na kosu časopisa na cesti. Obstaja pa še mnogo večje brezdomstvo – biti odrinjen, biti nezaželen, biti neljubljen … in to so tista lakota, žeja, nagost in brezdomstvo, o kateri nam govori Bog. Da bi odprli oči in videli, da ni dovolj gledati, moramo gledati in videti, da noben brat, nobena sestra ni lačna, naga, brez doma in storiti nekaj za njih – jim dati hrane, ljubezni, oblačila, vzdigniti jih, jim pokazati spoštovanje. Nežnost in ljubezen, saj ni človeške roke, da bi ga ljubila, ga ščitila, ga vodila.

   Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)
    
   TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE BREZ PRESTANKA
   Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

   Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

   Ljubezen, ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

   Tako kot sem že zapisal za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in ministra na Šrilanki, kaj si mislita glede kristjanov. Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi vere, molitvijo in dobrih del tudi mi apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. Janez

   Odgovori
   • Miro says:

     11. februarja, 2022 at 20:07

     MISEL SVETNICE O SVETI EVHARISTIJI IN DELU

     »ČE JEZUSA NIMAMO, GA NE MOREMO DATI. ZATO POTREBUJEMO EVHARISTIJO.
     SAMO EVHARISTIJA, SAMO JEZUS NAM MORE DATI VESELJE, DA IZVRŠUJEMO
     SVOJE DELO S SMEHLJAJEM.« (sv. Mati Terezija)

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
     Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

     Odgovori
   • Janez says:

     13. februarja, 2022 at 9:35

     Verjamem v Sonce, tudi kadar ne sije na nas.
     Verjamem v Ljubezen tudi kadar je ne občutim.
     In stranovitno Verjamem v Boga tudi kadar molči.
     Zakaj pride čas, ko mi bo spregovoril in me Podučil.

     Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota, Vate Zaupamo!

     Odgovori
     • Miro says:

       13. februarja, 2022 at 14:34

       IN KJE V POLNOSTI SIJEJO VELIČASTNI ŽARKI BOŽJEGA USMILJENJA, LJUBEZNI IN DOBROTE?

       Odgovor se skriva v prečudovitih vzklikih Božjemu usmiljenju. Ponovimo naslednjega:

       BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

       Več o vzklikih Božjemu usmiljenju glej na http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

       Zahvalimo se sv. Materi Terezije za njeno izjemno junaško pričevanje o moči Božjega usmiljenja in svete Evharistije. Prosimo jo, naj posreduje za nas, da bi se s pomočjo Svetega Duha približali skrivnosti svete Evharistije in tudi dejansko živeli v njeni moči, še zlasti z uresničevanjem del usmiljenja do bližnjih.

       Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

       Odgovori
       • Miro says:

         13. februarja, 2022 at 14:41

         Zaradi boljšega umevanja svete Evharistije še ena duhovna misel:

         »SVETI DUH SPREMINJA KRUH IN VINO V PRAVO KRISTUSOVO TELO IN PRAVO KRISTUSOVO KRI ZARADI TEBE IN TVOJEGA ODREŠENJA.«

         (p. Martin von Cochen, Razlaga svete mašne daritve: Sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano in pobožno pri sveti maši)

         Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

         Odgovori
         • Miro says:

           13. februarja, 2022 at 14:47

           NAVEDIMO PA ŠE BOŽJO BESEDO:

           »IN SPOTIKALI SO SE NAD NJIM.« (Mt 13,57)
7. Janez says:

   11. februarja, 2022 at 8:54

   NEKATERI RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – RAZNE MISLI IN POVZETKI
   Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine, za pravega partnerja, za izpit, da se težkoče v zdravju uredijo idr. Dostikrat molimo in prosimo, pa ne poznamo Božje Volje. Ker Verjemo, da se z Njegovo Pomočjo lahko milostno vse prav uredi. Ker molimo in prosimo Svetega Duha za razsvetljenje in Poduk, kaj Bog hoče od nas. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev.Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Vera, Ponižnost in Iskrenost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

   Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti lahko pa povemo kakšna je ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumskim človeškim razumevanjem, razmišljanjem in dokazovanjem. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati kot nezaslužen Dar, po Svoji Božji Dobroti, Milosti in Usmiljenju. Samaritanska pomoč in služenje bolnim in ubogim pa sta poleg zakramentalizacije in molitve k Bogu in Mariji tudi zelo pomembna, ko hočemo biti Dobri in Usmiljeni in vero izvajati v vsakdanjem življenju kot Dobri in Usmioljeni Kristjani!. In seveda Vera, da nam Gospod lahko Pomaga in nas sliši in usliši, ko ga prosimo in molimo. Ko z Njegovim blagoslovom pomagamo drugim pomagamo v bistvu sebi, ker smo v Dobroti in Usmiljenju podobni Jezusu in Spolnjujemo Njegovo Voljo.

   Razni povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv. Pomemben Navdih pa je seveda sveti Avguštin. Janez

   Odgovori
8. Hvala says:

   11. februarja, 2022 at 8:43

   MODROST VABI ODRASLE

   Vsi izreki mojih ust so pravi,
   v njih ni nič zvijačnega ali izkrivljenega.
   9 Vsi so razvidni razumnemu,
   pristni tem, ki so našli spoznanje.
   10 Sprejmite raje mojo vzgojo kakor srebro,
   spoznanje raje kakor čisto zlato.
   11 Kajti modrost je boljša od biserov,
   nobena želja ji ni enakovredna.
   12 Jaz, modrost, dajem stanovanje previdnosti,
   vzdržujem spoznanje preudarnosti.
   13 Strah Gospodov sovraži hudobijo,
   prevzetnost, napuh, hudobno pot
   in hinavska usta sovražim.
   14 Pri meni sta svèt in uspeh,
   pri meni sta razumnost in moč.
   15 Po meni kraljujejo kralji,
   oblastniki določajo pravico.
   16 Po meni poveljujejo veljaki,
   po meni so imenitni vsi pravični sodniki.
   17 Ljubim té, ki me ljubijo,
   kateri me iščejo, me najdejo.
   18 Pri meni so bogastvo in čast,
   trajno imetje in pravičnost.
   19 Moj sad je boljši kot zlato in kot čisto zlato,
   moj pridelek je boljši kot izbrano srebro (Prg 8,8-19)

   Odgovori
9. Miro says:

   11. februarja, 2022 at 7:35

   MISEL SVETNIKA: »REVNI IN ZAPUŠČENI LJUDJE NIMAJO DRUGEGA PREMOŽENJA
   KOT VAŠE DOBRO SRCE. ČE HOČETE POSTATI BOGATI, DAJTE VELIKO UBOGIM.«
   (sv. Janez Bosko)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Janez Bosko, prosi za nas!

   Odgovori
10. Hvala says:

    11. februarja, 2022 at 7:31

    SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM (dr. Tomislv Ivančić)

    CERKVENI OČETJE IN MENIHI PRIČAJO, DA SILE ZLA IZKORISTIJO VSAKO NAŠO BOLEZEN IN STISKO, DA BI OKREPILE TRPLJENJE V NAS; POGOSTO JE DOVOLJ, DA V JEZUSOVEM IMENU ODŽENEMO TE SILE, TEDAJ SE TUDI BOLEZEN ALI STISKA HITRO POZDRAVITA. To lahko posebno pomaga v moralno težkih situacijah.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Sile zla lahko občutimo V NEMIRU ZA KATEREGA NE POZNAMO VZROKA, V SRDU, KI GA NE MOREMO UKROTITI, V SOVRAŠTVU, KI RUŠI ODNOSE V DRUŽBI, V NERAZUMNI MAŠČEVALNOSTI, V LJUBOSUMNOSTI, KI TRGA ZAKONSKE IN DRUŽINSKE VEZI, V POHLEPU PO DENARJU IN BOGASTVU, V NORI ZALJUBLJENOSTI, ZA KATERO NI ZDRAVILA, V PREPIRU, KJER DO “GROBA” NI SPRAVE, IN TEMU PODOBNO.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Redno je tu na delu sila zla, toda JEZUSOVA KRI JO ZVEŽE IN JEZUSOVO IME JO ODGANJA OD LJUDI, KAJTI V JEZUSOVEM IMENU SE MORA PRIPOGNITI VSAKO KOLENO, piše sv. Pavel (prim. Flp 2,10).

    Odgovori