Članki za dušo

15.041 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   14. februarja, 2022 at 10:54

   Jezus nam je podaril in vrnil Božjo navzočnost in svetost

   Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

   Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

   Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju je apostolom ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korinčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

   Svetost je sila, ki spreminja Svet in Nas
   »V svetu, ki ni nič prijazen do prebivalcev, v svetu, ko človek ni nič prijazen do zemlje, v času, ko je prihodnost negotova in polzi iz rok odločevalcev in inženirjev politike in gospodarstva, v svetu, ko lepota ni več lepa, poštenost ni več vrednota, ampak se pogovarjamo o estetiki grdega, v času, ko poštenost in pravičnost nista cenjeni vrednoti, ko je resnicoljubnost pozabljena beseda, v času, ko molitev umira, ko skoraj nihče več ne verjame v moč blagoslova, v času, ko razglašamo samouresničitev kot višek smisla življenja, v tem času je potrebno posebno znamenje. To znamenje je svetost. Svetost je Božja navzočnost med nami vsemi, je Njegova prisotnost. Svetost nam zato daje Bog. To je deleženje Božjega nam vsem Ljudem na Zemlji. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali. Svetost kličemo, s svetostjo se povezujemo. Molitev kliče svetost v naše življenje. Več kot je molitve več svetosti je v svetu«. Pater Silvo Šinkovec.

   Vir: Medmrežje Fejstbog, pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev.

   Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota, Vate Zaupamo! Bogu Čast in Slava Vekomaj! Amen.

   Odgovori
2. Miro says:

   14. februarja, 2022 at 7:42

   DUHOVNI NASVETI ZA PREMAGOVANJE SOVRAŠTVA – S POMOČJO BOŽJE MILOSTI LAHKO PREMAGAMO SVOJO JEZO IN UDEJANJAMO LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA TUDI TAKRAT, KO NAS MIKA … (Aleteia)

   Pride obdobje v našem življenju, ko stopnja naše jeze naraste do nezdravih razsežnosti, ko gojimo močne občutke sovraštva do določene osebe, ki nam je storila krivico. Toda to ni evangeljski način življenja in JEZUS uporabi močne besede proti takšnim zlonamernim mislim:

   »JAZ PA VAM PRAVIM: VSAK, KDOR SE JEZI NA SVOJEGA BRATA, BO KRIV PRED SODBO« (Mt 5, 22).

   Dobra novica je, da s pomočjo Božje milosti lahko premagamo svojo jezo in udejanjamo ljubezen do bližnjega, tudi takrat, ko nas mika, da bi najraje pobesneli.

   Častitljivi Ludvik iz Granade, dominikanski duhovnik iz 16. stoletja, ponuja svoje nasvete v knjigi s primernim naslovom Vodnik za grešnike, v kateri korak za korakom svetuje grešnikom, ki želijo živeti krepostno in se osvoboditi sužnosti greha.

   Več o teh korakih na https://si.aleteia.org/2020/12/01/s-temi-duhovnimi-nasveti-lahko-premagate-sovrastvo-do-nekoga/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   13. februarja, 2022 at 20:09

   GOSPOD, NAUČI MOJE SRCE PONIŽNOSTI IN VELIKODUŠNOSTI

   »BLAGOR VAM, UBOGI, KAJTI VAŠE JE BOŽJE KRALJESTVO.
   BLAGOR VAM, KI STE ZDAJ LAČNI, KAJTI NASIČENI BOSTE.
   BLAGOR VAM, KI ZDAJ JOKATE, KAJTI SMEJALI SE BOSTE.
   BLAGOR VAM, KADAR VAS BODO LJUDJE SOVRAŽILI,
   IZOBČILI IN SRAMOTILI TER VAŠE IME ZAVRGLI KOT ZLO
   ZARADI SINA ČLOVEKOVEGA!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C20-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   V svoji notranjosti čutim moč dvojne postave: želim si bogastva, varnosti, veselja, sprejetosti in spoštovanja, saj me je strah biti ubog in lačen, objokan in preziran; želim si tudi biti dedič Božjega kraljestva in pričevalec za ime Sina človekovega. Hrepenim po nebesih in vendar uho svojega srca tolikokrat odpiram za šepetanja zla. Gospod, nauči moje srce ponižnosti in velikodušnosti, da bo spoznalo, da si Ti vse njegovo bogastvo do zadostnosti. (Duhovna oaza, franciskani.si)

   Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

   Odgovori
4. Miro says:

   13. februarja, 2022 at 16:42

   MISEL SVETNIKA: »KAKOR PTICE NAJDEJO ZRAK POVSOD, KODER LETAJO,
   TAKO NAJDEMO MI BOGA POVSOD, KAMOR GREMO IN KJER SMO.«
   (sv. Frančišek Saleški)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Frančišek Saleški, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   13. februarja, 2022 at 15:42

   BOŽJA BESEDA O GODRNJANJU NAD SKRIVNOSTJO SVETE EVHARISTIJE

   »JUDJE SO TEDAJ GODRNJALI NAD NJIM, KER JE REKEL: »JAZ SEM KRUH, KI JE PRIŠEL IZ
   NEBES,« JAZ SEM ŽIVI KRUH, KI SEM PRIŠEL IZ NEBES. ČE KDO JÉ OD TEGA KRUHA, BO ŽIVEL
   VEKOMAJ. KRUH PA, KI GA BOM DAL JAZ, JE MOJE MESO ZA ŽIVLJENJE SVETA.« (Jn 6,41.51)

   Prosimo Gospoda Jezusa, naj nas obvaruje pred godrnjanjem nad skrivnostjo svete evharistije. Tej veliki
   skrivnosti se človekov razum sam, brez Božjega razodetja, nikakor ne more približati. Molimo predvsem za
   močno vero v Gospodovo resnično evharistično navzočnost pod podobama kruha in vina!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   13. februarja, 2022 at 13:45

   PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUSOV UČENEC JE TOREJ TISTI, KI SE MU PUSTI VODITI, KI MU ODPRE SVOJE SRCE

   »Dragi bratje in sestre, dober dan! V središču evangelija današnjega bogoslužja so blagri (prim. Lk 6,20-23). Zanimivo je opaziti, da jih Jezus razglasi tako, čeprav je obkrožen z veliko množico, da se obrne k svojim učencem (prim. v. 20). Govori učencem.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 6. nedeljo med letom. (po zapisu p. Ivana Hercega)

   Blagri dejansko določajo identiteto Jezusovega učenca. Zvenijo lahko tuje, skoraj nerazumljivo tistemu, ki ni Gospodov učenec. Če pa se vprašamo, kakšen je Jezusov učenec, so odgovor ravno blagri. Poglejmo si prvega, ki je osnova vseh drugih: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo« (v. 20). Blagor vam, ubogi. Jezus o svojih pove dve stvari, da so blaženi in da so ubogi. Še več, blaženi so zato, ker so ubogi.

   V kakšnem smislu? V smislu, da Jezusov učenec ne najde svojega veselja v denarju, v oblasti ali v drugih materialnih dobrinah, temveč v darovih, ki jih vsak dan prejme od Boga: življenje, stvarstvo, brate in sestre, in tako naprej. Tudi dobrine, ki jih ima, je zadovoljen, da jih podeljuje z drugimi, saj živi v Božji logiki. In kaj je Božja logika? Zastonjskost. Učenec se je naučil živeti v zastonjskosti. To uboštvo je tudi drža do smisla življenja. Jezusov učenec ne misli, da ga ima, da ve vse, temveč ve, da se ga mora vsak dan učiti. Uboštvo je torej v zavesti, da se ga mora vsak dan učiti. Jezusov učenec, ker ima to držo, je ponižna in odprta oseba, daleč od predsodkov in togosti.

   Več o današnjem nagovoru svetega očeta na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-02/papez-francisek-jezusov-ucenec-je-torej-tisti-ki-se-mu-pusti-v.html

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   13. februarja, 2022 at 9:31

   Papež Frančišek: O Blagrih. Angel Gospodov, nedelja, 17. februar 2019

   Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (prim. Lk 6,17.20-26) nam predstavi blagre po verziji sv. Luka. Besedilo je oblikovano v štiri blagre in v štiri svarila, izražena z izrazom »gorje vam«. S temi močnimi in učinkovitimi besedami nam Jezus odpre oči, da vidimo z njegovim pogledom onkraj videza, onkraj površinskosti in nas uči, da naj razločujemo situacije z očmi vere.

   Jezus razglasi za blažene uboge, lačne, žalostne, preganjane in posvari tiste, ki so bogati, siti, ki se smejijo, ki jih ljudje hvalijo. Razlog za te paradoksne blagre je v dejstvu, da je Bog blizu tistim, ki trpijo in da posreduje pri osvoboditvi iz te njihove sužnosti. Jezus to vidi, vidi resničnost blagra onkraj negativne resničnosti. Prav tako pa je »gorje vam« namenjen tistim, ki so danes dobro, da bi jih prebudil iz njihove nevarne prevare sebičnosti ter bi jih oprl za logiko ljubezni, dokler je še čas.

   Današnji evangeljski odlomek nas torej vabi, da razmislimo o globokem pomenu tega, da imamo vero, ki je v popolnem zaupanju Gospodu. Gre za to, da premagamo svetne malike in odpremo srce živemu in pravemu Bogu. Samo on lahko da našemu bivanju tisto tako želeno polnost, ki jo je tako težko doseči. Bratje in sestre, veliko jih je namreč tudi dandanes, ki se razglašajo za delivce sreče. Pridejo in obljubljajo uspeh v kratkem času, veliki zaslužek na dosego roke, magične rešitve vsakršnega problema in tako naprej. In tu zelo z lahkoto lahko zdrsnemo, ne da bi se zavedali, da je greh proti prvi zapovedi, torej malikovalstvo, ko se Boga zamenja za malika. Malikovalstvo in maliki se zdi, da so iz nekega drugega časa, a so v resnici v vseh časih, tudi danes, saj opišeta bolje nekatere sodobne drže, kot številne sociološke analize. Zaradi tega nam Jezus odpira oči za resničnost. Poklicani smo za srečo, da smo blaženi in to postanemo od sedaj naprej v meri, s kolikšno se postavimo na Božjo stran, na stran njegovega kraljestva, na stran tistega, kar ni kratkotrajno, ampak traja za večno življenje. Srečni smo, če se prepoznamo pomoči potrebne pred Bogom. To je zelo pomembno, Gospod, to potrebujem in če smo kot On in z Njim blizu ubogim, žalostnim in lačnim. Tudi mi smo pred Bogom ubogi, žalostni in lačni. Sposobni veselja postanemo vsakokrat, ko iz posedovanja dobrin tega sveta ne delamo malikov, katerim pod ceno prodamo svojo dušo, temveč smo jih sposobni podeliti jih s svojimi brati. Glede tega nas danes bogoslužje ponovno vabi, da se vprašamo in napravimo resnico v svojem srcu.

   Jezusovi blagri so odločilno sporočilo, ki nas spodbuja priganja, da ne postavljamo svojega zaupanja v materialne in minljive stvari, da ne iščemo sreče pri prodajalcih megle, ki so tolikokrat prodajalci smrti in izvedencih prevar. Gospod nam pomaga odpreti oči, da si pridobimo bolj prodoren pogled na resničnost, da se varujemo kronične kratkovidnosti, s katero nas posvetni duh okužuje. Njegova paradoksna beseda nas pretrese in nam da to, da prepoznamo kaj nas v resnici bogati, nasiti, nam da veselje in dostojanstvo. Skratka tisto, kar daje v resnici smisel in polnost našemu življenju.

   Devica Marija naj nam pomaga z oprtim razumom in srcem prisluhniti temu evangeliju, da bo v našem življenju obrodil sad in bomo postali pričevalci sreče, ki ne razočara. Ta Božja sreča nikoli ne razočara.

   Odgovori
8. Miro says:

   13. februarja, 2022 at 6:51

   NAVDIHUJOČE MISLI NAJVEČJEGA KATOLIŠKEGA MISLECA TOMAŽA AKVINSKEGA

   Tomaž Akvinski tudi danes velja za največjega katoliškega teologa in misleca. Kljub temu da je živel in deloval v srednjem veku, je njegov vpliv na teološko misel izreden. Tudi danes se mu v teologiji ni mogoče »izogniti«.

   Več njegovih navdihujočih misli v fotogaleriji na:

   https://si.aleteia.org/slideshow/tomaz-akvinski-in-njegove-misli/4/

   Odgovori
9. Miro says:

   12. februarja, 2022 at 17:18

   EVANGELIJ PREDSTAVI ČUDEŽNO POMNOŽITEV HLEBOV IN RIB – JEZUSU SO SE LJUDJE ZASMILILI IN JIH JE OZDRAVLJAL – IZ DOGODKA LAHKO RAZBEREMO TRI SPOROČILA: SOČUTJE IN VELIKODUŠNOST, ČUDEŽ S HLEBI PA NAZNANJA EVHARISTIJO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,1-10)

   Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.« Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?« Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.« Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je; sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C1-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangelij predstavi čudežno pomnožitev hlebov in rib. Jezus jo je storil ob Galilejskem jezeru, na samotnem kraju. Jezusu so se ljudje zasmilili in jih je ozdravljal.

   Iz dogodka lahko razberemo tri sporočila. Prvo je sočutje, saj Jezus ve, da ga ljudje ne iščejo iz radovednosti, ampak ker ga potrebujejo.

   Sočutje pomeni prizanesljivost, da se poistovetimo s trpljenjem drugega do te mere, da ga sprejmemo nase.

   Jezus je takšen, saj trpi skupaj z nami. Znamenja tega sočutja so številna ozdravljenja, ki jih je storil. Jezus nas uči, da postavimo potrebe ubogih pred svoje. Naše potrebe, čeprav upravičene, nikoli niso tako nujne, kot so potrebe revežev, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje.

   Drugo sporočilo je velikodušnost.

   Če bi Jezus odslovil množice, bi veliko ljudi ostalo brez hrane. Medtem pa je bilo tistih nekaj hlebov in rib, razdeljenih in od Boga blagoslovljenih, dovolj za vse. Pozor, to ni čarovnija, temveč znamenje! Znamenje, ki vabi k veri v Boga, previdnostnega Očeta, ki nam vedno daje, da ne zmanjka »našega vsakdanjega kruha«, če si ga le znamo podeliti kot bratje!

   Kolikokrat se mi obrnemo drugam, da ne bi videli pomoči potrebnih bratov!

   Sočutje, velikodušnost. In še tretje sporočilo: čudež s hlebi naznanja Evharistijo. To vidimo iz Jezusovega dejanja, s katerim je »izrekel blagoslov«, preden je razlomil hlebe in jih razdelil ljudem. Isto kretnjo bo Jezus storil med zadnjo večerjo, ko bo postavil večen spomin svoje odrešilne žrtve. V evharistiji Jezus ne podarja nekega kruha, temveč kruh večnega življenja, podarja samega sebe in se daruje Očetu zaradi ljubezni do nas. Mi moramo iti k evharistiji z Jezusovimi občutji, torej s sočutjem in z Jezusovo voljo po razdelitvi. Kdor gre k evharistiji brez sočutja do pomoči potrebnih in brez da z njimi deli dobrine, ni v dobrem odnosu z Jezusom…

   Sočutje, velikodušnost, evharistija. To je pot, ki nam jo Jezus kaže v današnjem evangeliju. Ta pot nas vodi, da se bratsko soočimo s potrebami sveta, vodi pa nas tudi onkraj tega sveta, saj se začne pri Bogu Očetu in se vrača k Njemu. Naj nas Devica Marija, Mati Božje previdnosti, spremlja na tej poti.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    12. februarja, 2022 at 14:24

    BOŽJA BESEDA: »KAJTI NOBEDEN MED NAMI NE ŽIVI ZASE IN NOBEDEN NE
    UMIRA ZASE. ČE NAMREČ ŽIVIMO, ŽIVIMO ZA GOSPODA; IN ČE UMIRAMO,
    UMIRAMO ZA GOSPODA. NAJ TOREJ ŽIVIMO ALI UMIRAMO, SMO GOSPODOVI.«
    (Rim 14,7-8)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+14%2C7-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Molimo: Gospod Jezus, edino Ti si zame trpel, umrl na križu in vstal od mrtvih. Edino Ti
    si resnični Gospodar življenja in smrti. Drugega Odrešenika ni, čeprav se nam “Odrešeniki”
    ponujajo na vsakem koraku. Prosim Te za potrebno milost, katere še zdaleč nisem vreden,
    da bi v že prejetem svetem krstu odkrival skrivnost življenja in smrti, ter živel v Tebi, ki si
    Pot, Resnica in Življenje!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Odgovori