Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.041 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    KRISTJAN SVARI IN OPOMINE SPREJEMA

    IGNORANCA NI KRŠČANSKA

    ČE HOČEMO, DA BO NEK ODNOS RESNIČNO LEP, MORA BITI PROSOJEN ZA RESNICO

    Navadili smo se izrabiti zaupanje in nato prekiniti stike z ljudmi, ki se znajdejo v našem življenju. Včasih se zdi, da v svojih odnosih z drugimi preprosto želimo odpreti mnogo povezav, kot da gre za virtualni svet, te pa želimo imeti na voljo vedno, ko so nam potrebne. Ko jih potrebujemo, se nanje obrnemo, takoj zatem pa jih zavržemo.

    Sprva je to lahko privlačno, a na dolgi rok postane naporno, nihče namreč ne mara biti izrabljen in zavržen. “Uporabnost” nekoga ne more biti način za upravljanje medsebojnih odnosov. Naša osebna vizija mora biti osredotočena na edinstveno vrednost vsakega človeka, kot takega pa ga moramo tudi obravnavati.

    Če hočemo, da bo nek odnos resnično lep, mora postajati prosojen za resnico.

    Jezus začenja s povabilom k opominjanju in končuje z obljubo: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.« Cilj torej ni opominjanje, ampak zedinjenje, ki bo prinesla čudovito uslišanje s strani nebeškega Očeta. Priznam, da se mi pred tridesetimi leti niti sanjalo ni, da je zediniti se, postajati eno z bližnjimi tako težko. Danes mogoče razumem globlje, zakaj je tako. Jezus obljublja zedinjenje, če bo pred tem opominjanje. Slednjega brez prvega ni, a prav tu se zaplete. Prvega sploh ne poznamo oz. ne razumemo.

    Torej je prva naloga, preden lahko izpolnimo Jezusovo naročilo: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári …«, da spoznavamo, kaj je greh.

    Naslednja tujka je: pojdi! ‘Pojdi’ v smislu pristopi do tistega, ki greši zoper tebe. Težava za mnoge je že, da bi odzdravili, kaj šele, da bi pozdravili. Lahko si predstavljamo, da je od odzdraviti, do pozdraviti dolga pot. A kako dolga je šele, da bi takšen človek pristopil! Namesto pojdi, smo osvojili: pošlji. Pošlji drugega nekam in ne meni se zanj, če ne sodi v tvoj elitni klub. Če pa se vtika vanj, ga dvakrat pošlji. In vendar Jezus pravi: Če tvoj brat greši zoper tebe pojdi,« in nadaljuje: »in ga posvari!«

    Tretja tujka: posvariti. Kdo si upa drugemu soliti pamet? Mar ni popolnoma jasno, da se v današnji družbi tega ne gremo! Spoštujemo drugačnost in če koga posvariš, je jasno, da boš označen za netolerantnega, nesramnega in arogantnega. Drugi si misli: S kakšno pravico mi soliš pamet.

    Dragi bratje in sestre, kaj naj storimo ob današnji Božji besedi. Tako tuje in nerazumljivo zveni za današnji čas. Greha ne prepoznamo. Greši drugi, ki nam gre na živce. Ko nam gre na živce, vemo, da ima za to pravico, zato se od njega umaknemo. Torej ne moremo iti do njega, ampak gremo stran ali ga nekam pošljemo. In kaj naj z besedo ‘posvari’. Ta je od vseh še najbolj nesodobna. Kaj pa tebe briga, kje sem jaz! Če se z menoj ne strinjaš, raje ne govori!

    In vendar je Jezus naročil svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi.« Šele potem sledi: »Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.«

    Poklicani smo biti med seboj bratje in sestre, ne pogani in cestninarji. Kristjan je lahko le tisti, ki razmišlja o grehu in se ga varuje. Pa ne samo to, ampak je glede greha pozoren tudi na bližnjega in k njemu pristopa z odgovornostjo zanj. Torej naši odnosi morajo težiti za tem, da smo si blizu, da pristopamo drug k drugemu in si povemo, kaj si mislimo. Ignoranca ni krščanska! Začenja se s pozdravljanjem, nadaljuje z zavzetim pogovorom. Tretji korak kristjana je, da bližnjega posvari in svarilo tudi sprejema. Tu ni prostora za izmikanje, hinavščino in pretvarjanje. Prav tako ni na mestu užaljenost, če nas je nekdo posvaril. Kristjan svari in opomine sprejema.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n23-gresi-pristopi-posvari

  2. Hvala says:

    .
    V SVOJEM ŽIVLJENJU MORAMO PRIČAKOVATI KRIŽ. TISTI, KI N PRIČAKUJEJO KRIŽA, NISO KRISTJANI, IN NE BODO SE MOGLI IZOGNITI LASTNEMU “KRIŽU”, KI JIH BO SPRAVIL V OBUP.

    Ko nam Bog podeli dar križa, lahko trpljenje, ki ga prestajamo, na nas vpliva negativno in Boga bomo rotili, naj nas odreši tega bremena.

    Bog bo včasih uslišal naše molitve in bo odstranil kakršno koli oviro na naši poti, drugikrat pa bomo ostali v istem položaju in ne bomo znali v polnosti sprejeti Božje volje.

    Sv. Jožefmarija Escriva v svojem delu Kovačnica piše, da se moramo naučiti sprejeti vsak križ, ki nam ga nameni Bog, in ga vzeti kot del svojega krščanskega življenja.

    V svojem življenju moramo pričakovati križ. Tisti, ki ne pričakujejo križa, niso kristjani, in ne bodo se mogli izogniti lastnemu “križu”, ki jih bo spravil v obup.

    In vendar, tudi v luči tega nasveta, naš križ morda ni ravno najlažji. Escriva nas opogumlja: “Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme.”

    Escriva nato predlaga kratko molitev, ki jo lahko molimo v tem težkem obdobju. Z njeno pomočjo bomo našli mir v Božji volji, ne glede na razplet. To molitev moramo izgovarjati vedno znova in znova ter ob tem zaupati Bogu, da nam bo sredi trpljenja podaril mir in nam pomagal nositi naše breme.

    Gospod, kakšen križ je to? Križ, ki sploh ni križ. Zdaj že poznam trik. Ves se moram prepustiti tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj jo vekomaj častim in poveličujem nad vsem! Amen.

    https://si.aleteia.org/2019/08/09/molitev-ki-prinasa-mir/

  3. Hvala says:

    BREZ BOŽJE MILOSTI NE MOREMO NIČESAR, TUDI MOLITI NE!

  4. Miro says:

    FARIZEJSKI KVAS JE BILA NJIHOVA HINAVŠČINA … FORMALNO SO Z USTI ČASTILI BOGA, NJIHOVO SRCE PA JE BILO NEKJE DRUGJE – HEROD SE JE VDAJAL POLITIČNIM KOMPROMISOM, POSVETNIM UŽITKOM, POHLEPU… HERODOV KVAS JE KVARNO VPLIVAL NA ŽIVLJENJA LJUDI – NUJNO JE, DA NAŠE GLUHO IN ZASLEPLJENO SRCE OZDRAVI. SPREGLEJMO TOREJ TO EDINO PRAVO RESNICO, DA NE VODIMO SVOJEGA ŽIVLJENJA MI, AMPAK BOG!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,14-21)

    Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.«
    Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C14-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Farizejski kvas je bila njihova hinavščina, da so vse delali po črki zakona in živeli zgolj po tradiciji. Formalno so z usti častili Boga, njihovo srce pa je bilo nekje drugje. Pomemben jim je bil lep položaj in slava od ljudi. Saduceji so imeli zgrešena učenja in obilo dvoma.

    Kaj pa Herod? Herod se je vdajal političnim kompromisom, posvetnim užitkom, pohlepu, imel je duha kontrole, živel je v prešuštvu. Civilne zakone je postavljal nad Božje. Herodov kvas je kvarno vplival na življenja ljudi. Kot vladar je bil slab zgled ljudem – kriv je bil umora pravičnega Janeza Krstnika, nemoralnosti, pobil je vse dečke Jezusove starosti v Betlehemu in še več drugih ljudi. Izpolnjeval je hudičeve interese. Ni dal slave Bogu, ampak sebi.

    Pa smo mi res kaj boljši? Tudi mi vedno znova pozabljamo – kdo je naš Stvarnik in kako neverjetno čudovito smo ustvarjeni; kako smo ljubljeni; kako velike stvari je za nas naredil, kolikokrat nam je pogledal skozi prste; kolikokrat od nas preusmeril zlo ki smo ga s svojimi dejanji klicali nase; da je dal za nas življenje …

    Kako dobro je to, da so učenci pozabili vzeti kruha. Sicer bi si lahko še mislili, da vse zmorejo sami in Jezusa sploh ne potrebujejo.

    Kajti navkljub vsem dokazom, da brez Boga ne gre, tega preprosto ne sprejmemo kot resnico. Naša resnica je, da moramo in bomo za vse poskrbeli sami. Mi ne potrebujemo nikogar.

    Kriza, ki jo predstavlja pomanjkanje kruha, je nekaj najboljšega, kar se človeku lahko zgodi. Človek se sicer nagonsko izogiba trpljenju, krizi, težavi, a Bog prav to, kar je težavnega v človekovem življenju uporabi, da človeka zbudi iz utvare samozadostnosti. Kajti v istem trenutku, ko si rečemo, kako lepo nam je, kako smo si vse lepo uredili, se začne nezadržen propad in življenje začne drseti navzdol. Ta svet namreč ni popoln in nič ne moremo storiti, da bi naše življenje bilo popolno.

    Takrat, v krizi, ko se zlomimo, nastane v naši samozadostnosti špranja, skozi katero lahko vstopi Bog. To je tisto, kar Odreši, po čemer hrepenimo, čeprav tega nismo vedeli. Zato je nujno, da naše gluho in zaslepljeno srce ozdravi. Spreglejmo torej to edino pravo resnico, da ne vodimo svojega življenja mi, ampak Bog. Ker če ga ne bo Bog, bo življenje vodilo nas in to tja, kamor si ne želimo. Na dno.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »GLEJTE, POŠILJAM VAS KAKOR OVCE MED VOLKOVE. BODITE TOREJ PREUDARNI KAKOR KAČE IN NEPOKVARJENI KAKOR GOLOBJE.« (Mt 10,16)

    Prosim, da smo pri branju pozorni na tiste prispevke, pri katerih so viri navedeni nejasno, kjer je nekaj pobrano tu, nekaj tam, kjer gre za tako imenovane »duhovne mikse« po lastni želji in okusu, pri tem pa se izpuščajo bistvene “stvari” glede Božjih skrivnosti, Križa, trpljenja, Božje volje, Evharistije, drugih zakramentov … Naši duhovni vodniki pri objavah naj bodo predvsem Sveto pismo, živa Božja beseda, nauk svete Cerkve, Katekizem katoliške Cerkve … Nalepša hvala tistim sodelujočim, ki to upoštevajo že od vsega začetka sodelovanja na teh straneh.

    Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik!

  6. Hvala says:

    BOG DELUJE V PREPROSTOSTI

    ‘Farizejsko pohujšanje’
    To se lahko zgodi tudi nam: teologi to imenujejo ‘farizejsko pohujšanje’: to, da se pohujšam nad stvarmi, ki so Božja preprostost, preprostost ubogih, preprostost kristjanov, kot bi rekel: ‘To vendar ni od Boga. Ne, naš Bog je bolj učen, je pametnejši, pomembnejši. Bog pa ja ne more delovati v tej preprostosti.’ In ogorčenje te vedno vodi v nasilje – bodisi v fizično bodisi v nasilje obrekovanja, ki ubija prav tako kot fizično.

    Ogorčenje zaradi nerazumevanja preprostosti Boga
    Razmislimo o teh dveh odlomkih: ogorčenje ljudi v nazareški shodnici in Naamanovo ogorčenje, ker niso razumeli preprostosti našega Boga.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.3.2020)

    Papež: Naj družine odkrijejo nove izraze naklonjenosti. Bog deluje v preprostosti

    http://arhiv.mirenski-grad.si/bog-deluje-v-preprostosti

  7. Hvala says:

    ZAHVALA NAJPREJ BOGU!

    Nekako čutim, da bi bilo potrebno določene zadeve pojasniti:

    G. Miro je lepo napisal naslednje:

    Vse, kar je v dosedanji zgodovini človek izrazil o veličini ljubezni in bo še, če mu bo dano od Boga, je zgolj le borno jecljanje pred prevzvišeno Pavlovo hvalnico o ljubezni. To je resnična BOŽJA BESEDA in ne neko človeško umovanje in modrovanje, čeprav je Gospod svojo neminljivo Besedo razodel po zelo slabotnem človeku ….

    Res je, vse naše umovanje, modrovanje itd..je jecljanje PRED BOŽJO BESEDO. To velja za vsa področja, ne samo za ljubezen, Gospod razodeva znanje, daje ljubezen itd po ljudeh. ČLOVEK SE NE SME ZANAŠATI NA SVOJE ZNANJE, MODROST, UČENOST, KAJTI VSE KAR IMA IN JE, JE PREJEL OD BOGA DAR. ZATO JE POTREBNO KLICATI SVETEGA DUHA TUDI PRI ŠOLANJU, VSAK DAN, NE SAMO MIMO GREDE…dozdeva se mi, da je problem….zato je problem tudi pri zahvaljevanju. NAJPREJ SE JE POTREBNO ZA VSE ZAHVALJEVATI BOGU, KI JE DAL ZNANJE ČLOVEKU, KI JE DAL TO IN TO…. VRSTNI RED MORA VEDNO BITI TA: NA PRVEM MESTU JE BOG, VSE OSTALO JE NA DRUGEM MESTU, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do malikovanja.

    KAJ PRAVI BOG?
    Dobra in slaba stran izobrazbe

    12 Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom, v Jeruzalemu. 13 Namenil sem se modro preiskati in dognati vse, kar se dela pod nebom. Mučno opravilo je dal Bog ljudem, da se ubadajo z njim. 14 Videl sem vsa dela, ki se opravljajo pod soncem: In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra.
    15 Kar je ukrivljeno, ne more biti zravnano,
    kar manjka, ne more biti všteto.
    16 Govoril sem v svojem srcu in rekel: Glej, poglobil in razširil sem modrost bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, moje srce se je naučilo veliko modrosti in znanja. 17 Nato sem obrnil svoje srce, da bi spoznal modrost in znanje, zablode in topost. Spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.
    18 Kajti kjer je veliko modrosti, je veliko žalosti,
    kdor si veča znanje, si veča bolečino (Prd 1, 12-18).

    KAJ JE POMEMBNO IN EDINO: DA BOMO IZPOLNILI BOŽJO VOLJO, ne našo človeško!

    Človek se težko sprijazni z življenjem, ki ni po njegovi , človeški volji. Zato je tudi največja umetnost tega življenja na zemlji-SPRIJAZNITI SE Z NAČRTOM GOSPODA IN SE MU ZAHVALJEVATI!

    • Miro says:

      Ga. Hvala, vesel sem, ker si lahko izmenjujemo različne vidike duhovnega življenja, poglede, duhovne izkušnje, spodbude … Zahvaljevanje Bogu za vse, kar prejemamo po Njegovi neizmerni milosti, je gotovo izjemno pomembno. Kdaj zanesljivo prejmeš milost? Če ne prej, gotovo v tistem trenutku, ko kljub težavam iz srca moliš:

      GOSPOD JEZUS, HVALA TI ZA VSE, KAR MI PODARJAŠ, TUDI ZA TO PREIZKUŠNJO …, KI ME JE DOLETELA, SAJ JE VSE VKLJUČENO V TVOJ MILOSTNI NAČRT, KI GA IMAŠ Z MENOJ IN BLIŽNJIMI!

      V tistem trenutku, ko se tako v molitvi zahvaljuješ, nate že sije čudovito sonce Božjega usmiljenja, čeprav morda tega (še) ne čutiš. Pa vendar nevidno Božje usmiljenje deluje nepredstavljivo bolj, kot če se, na primer srečaš, z nekim človekom, ki ti izroča neko vidno, otipljivo darilo. To veliko milost Božjega usmiljenja sem v življenju sam že velikokrat doživel in za to osebno tudi pričujem. Vendar pa Usmiljeni Bog v našem življenju deluje še na tisoče in tisoče drugih načinov, včasih tudi na zelo viden in našim čutom zelo otipljiv način … Sicer pa velja, da ni ljubezni brez križa in križa ne brez ljubezni!

      Po nasvetu sv. Angele Merici pogosto v duhu kličimo: O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

  8. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »MOTOR ČRPA SVOJO MOČ IZ GORIVA IN NE OD ŽELEZNIH DELOV,
    PA NAJ BODO TI ŠE TAKO DOBRI IN USPOSOBLJENI ZA BREZHIBNO DELOVANJE.
    PODOBNO JE TUDI Z NAMI: ČE ZAPREMO KANALE, PO KATERIH NAM DOTEKA MILOST,
    BOMO VEDNO BOLJ SLABOTNI IN NAZADNJE BOMO ŠE IZHIRALI.«
    (sv. Maksimiljan Kolbe)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    Kaj je in kaj pomeni resnično življenje v Bogu za Ljudi?
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim.
    Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč,
    nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.
    Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem povezani z Njim. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo povezani z Bogom.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical: »Abba! Oče!«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi,
    čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
    na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.
    »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.« Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji. Amen

    Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje

    P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo dobri, ponižni, bogaboječi, hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Svetega Duha, da me poduči in razsvetli, da vem, kaj je prav v Božjih Očeh.

    • Miro says:

      Spoštovani g. Janez,

      Zapisali ste: “Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje”. Kaj to pomeni? Kdaj, komu, ob kakšni priložnosti naj bi Jezus izrekel navedene besede? A lahko, prosim, zaradi jasnosti točno zapišete vire, na podlagi katerih ste pripravili ta prispevek.

      Vse dobro v Gospodu!

    • Miro says:

      Ga. Hvala, najlepša hvala za posredovanje tega prispevka, s katerim odlično razloženo, kako je s to čudno zadevo. Bodimo ponižni iskalci resnice v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      • Miro says:

        Skratka, njena sporočila niso dovoljena, kot je že bilo opozorjeno, vendar se tega ne upošteva …

        • Miro says:

          Da bo zadeva bolj jasna, poglejmo še, kakšno sporočilo je g. Janez v zvezi z VASSULO RYDEN objavil leta 2019, in sicer na molitev. net, v rubriki Nasveti.

          Janez says:
          4. novembra, 2019 at 13:21

          NAŠEL SEM ODGOVOR DR. STRESA GLEDE VASSULE RYDEN (Janez)

          Domnevna sporočila Vassuli Ryden
          13.05.2011: Slovenija

          Besedilo je objavljeno v Sporočilih slovenskih škofij št. 5/2011 na str. 89.

          V preteklih letih so se tudi v Sloveniji brez uradnega dovoljenja katerega od slovenskih ordinarijev pojavili spisi Vassule Ryden, domnevne vidkinje grške narodnosti, ki živi v Švici. Ob tem vnovič objavljamo stališče Kongregacije za nauk vere, ki ga je SŠK prejela leta 2005 in na tej osnovi sprejela odločitev, da slovenski škofje nauka in pisanja Vassule Ryden ne podpiramo (prim. SSŠ 12/2005, str. 169). Gre namreč za domnevno zasebno razodetje, ki ni v popolnem skladju z naukom katoliške Cerkve.

          Dne 26. avgusta 2005 je SŠK na Kongregacijo za nauk vere naslovila prošnjo za pojasnilo glede sporočil Vassule Ryden. Odgovor z dne 23. septembra 2005 je podpisal prefekt omenjene Kongregacije kardinal William J. Levada. V njem je zapisano, da se je glede nauka Vassule Ryden potrebno držati pojasnila (notifikacije) Kongregacije za nauk vere, ki je bilo objavljeno 6. oktobra 1995. Nekatere stvari, ki jih uči, niso sprejemljive za katoliško Cerkev. V njenih nazorih na začetku učenja obstajajo napake, sporočila pa sodijo med zasebna razodetja oziroma jih je mogoče pojmovati kot osebno razodetje. Imenovana je pravoslavne veroizpovedi, zakramente pa prejema v katoliški Cerkvi, kar sproža pomisleke in nered na področju ekumenskih prizadevanj. Veljavno pojasnilo Kongregacije iz leta 1995 se končuje z besedami: »Kljub nekaterim pozitivnim vidikom je učinek dejavnosti Vassule Ryden negativen. Kongregacija zato škofe spodbuja, da vernike o tem na primeren način seznanijo in v svojih škofijah ne dovolijo širjenja njenih idej. Končno vabi vse vernike, naj njenih spisov in učenja ne sprejemajo kot nadnaravnega in naj se držijo nauka katoliške Cerkve ter s tem ohranjajo čistost vere, ki jo je Gospod zaupal Cerkvi.«

          V knjižici Resnično življenje v Bogu, Pojasnilo Kongregacije za nauk vere (izšla leta 2010), so podporniki Vassule Ryden objavili tudi nekatere dopise Kongregacije za nauk vere, zadnji med njimi, ki naj bi pomenil pozitivno ovrednotenje nauka Vassule Ryden, nosi datum 10. julij 2004. Že primerjava med izvirnim besedilom in slovenskim prevodom omenjenega dopisa Kongregacije na ključnih mestih kaže na zavajajoča odstopanja od prvotnega pomena. Najpomembnejše dejstvo pa je, da je bil odgovor Kongregacije z negativno sodbo o spisih Vassule Ryden SŠK poslan več kot leto kasneje, 23. septembra 2005. Po tem datumu nismo prejeli nobenega drugega dopisa, ki bi to sodbo kakor koli spremenil.

          Kot smo zapisali že v obvestilu v Sporočilih slovenskih škofij 12/2005, str. 169, škofje spodbujamo vernike, naj namesto prebiranja domnevnih razodetij raje prebirajo Božjo besedo ter globlje premišljujejo Sveto pismo, dokumente cerkvenega učiteljstva in Katekizem katoliške Cerkve.

          msgr. dr. Anton Stres
          ljubljanski nadškof metropolit
          predsednik SŠK
          TU SŠK

          Vernike je treba Ex Ante o tem primerno obvestiti, da se vemo pravilno versko ravnati in pravilno živeti. To obvestilo dr. Stresa je bilo objavljeno že let 2011 in je pozvalo duhovnike da obvestijo katoliške vernike. Sam tega Obvestila v Cerkvi nisem dobil. Janez

          • Miro says:

            Še en dokaz več, kako NUJNO je, da redno molimo: PRIDI, SVETI DUH

            (za besedilo te molitve glej objavo zgoraj)

  10. Janez says:

    Kako naredimo svoj odnos z Gospodom bolj pristen kot pogovor z Njim?

    1. Sedem predlogov za boljše življenje kristjanov
    Bog si želi imeti poglobljen pogovor z nami. Zakaj? Ker si želi, da se med pogovorom z Njim počutimo udobno in odpiramo svoje srce čudovitim darilom, ki nam jih ponuja. Tudi če kdaj ne najdemo besed, On ve, kako se počutimo. Zato mu kar pogumno predajajmo svoja srca, svoje želje, trenutke žalosti in trpljenja, pa tudi trenutke radosti in veselih novic. Vse mu povejmo in se iskreno pogovorimo in si olajšajmo dušo in srce.

    2. Sveto pismo je polno spodbudnih in pomembnih sporočil za nas, zato ga radi spoštljivo berimo vsak dan
    Nekatera sporočila so esemesi (Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč – Flp 4,13), druga kot pisma (Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva … – 1 Kor 13,1–13). Ko beremo Sveto pismo, sprejemamo Njegovo modrost. Lahko pa stopimo stopnico višje in se pogovarjamo z Njim. Ne samo tako, da beremo Njegova sporočila v Bibliji, ampak tudi s tem, da ga kaj vprašamo. Vprašajmo ga, kako lahko sporočila iz Svetega pisma uporabimo v svojem življenju. Odgovore si zapišimo. Potem pa znova preberimo odlomek in z odprtim srcem premišljujmo o Njegovem odgovoru. Odgovor bo prišel tako ali drugače, bodimo potrpežljivi in čuječi.

    3. Odprimo svoje srce Njegovi ljubezni
    To je preprosto reči, težje pa narediti, kajne? Začnimo z majhnimi koraki. Povejmo mu, kako se počutimo in kaj nam zaposluje misli. Povejmo mu o svojih skrbeh in strahovih, pretekli bolečini in načrtih za prihodnost ter ga povabimo, naj jih spremeni v zaupanje. Šele takrat, ko si dovolimo biti ranljivi, lahko Bog v našem življenju dela čudeže. Za nas je pripravil upanje, potrpežljivost, moč, veselje in mir. Odprimo svoje srce Njegovi ljubezni in dobili jih bomo z zvrhano mero. Vprašani bomo nekoč koliko smo Ljubili in dobrega storili drugim.

    4. Slavimo ga in se mu zahvaljujmo
    V trenutkih zahvaljevanja Bog našo dušo obliva z ljubeznijo. Način zahvaljevanja ni pomemben: v samoti ali v skupini, z govorom ali s petjem. Slavimo ga za vse, kar nam podarja v vseh vidikih našega življenja. Veselimo se. Radujmo se in Zaupajmo Bogu našemu Učeniku in Odrešeniku. Bog nam hoče le vse dobrom in najboljše, tudi ko grešim0 in ga žalimo! Kot Dobri Oče nam odpušča, ko se pokesamo in spokorimo ter poboljšamo! Oče nas Ljubi! Bodimo tudi mi podobni Jezusu v vsem!

    5. Spravimo se odločno in premišljeno v dejavno akcijo
    Naredili smo vse omenjene korake, zdaj pa prihaja čas, da izpolnimo Njegovo voljo. Bodimo vztrajni in delajmo malo po malo toliko časa, da bo zadana naloga dobrote in/ali pomoči drugim popolnoma opravljena. To nam bo pomagalo zgraditi globlji odnos z Gospodom. Šele ko Mu bomo sledili in izpolnjevali Njegove zapovedi, bomo začenjali razumeti vlogo, ki jo ima v našem življenju, in videti duhovne darove, s katerimi nas je blagoslovil.

    6. Postanimo njegovi prijatelji, Oče nas čaka, da pridemo k Njemu
    Tokrat stopimo korak nazaj in se vprašajmo, ali smo Božji prijatelj ali smo le zgolj občasni znanec. Če smo Božji prijatelj, cenimo Njegove darove in živimo po evangeliju vsak dan. Dober prijatelj je odprt in pripravljen za vsakršen pogovor. Zaupajmo Mu v času trpljenja in se mu zahvaljujmo v času blagoslova. Nič pa ni narobe, če mu povemo tudi, da smo jezni, zaskrbljeni, žalostni ali srečni in zadovoljni s tem, kar imamo. Jezus je rekel tudi, da dober prijatelj daruje življenje za svoje prijatelje in jih odreši. On je Tu ob nas in nas gleda in posluša.

    7. Pogovorimo se z Njim v molitvi in mu vse povejmo
    Ustvarjanje ljubečega, skrbnega in globokega odnosa z Bogom ni nujno težko. On je vedno ob naši strani in posluša našo molitev ali pogovor tudi takrat, ko nam zmanjka besed. On vse razume. Vsak dan znova se pogovarjajmo z njim in čim večkrat berimo Božjo Besedo, prosimo ga in prejemajmo zakramente, delajmo dobra dela in pomagajmo drugim, pa bo naš odnos z Bogom vsak dan boljši, naše življenje pa vsak dan bolj izpolnjeno ter srečnejše in zadovoljnejše. Ne ukvarjajmo se s seboj, ampak pomagajmo drugim in pomagali bomo sebi.

    Medmrežje Aleteia

    Gospodove Milosti in Dobroto bom vedno opeval in se Bogu Zahvaljeval za vse, kar nam je daroval!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja