Članki za dušo

15.041 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   19. februarja, 2022 at 15:22

   PONIŽNI IN SKROMNI BODO REŠENI

   Sof 2, 3; 3, 12—13.

   Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi,
   ki vršite njegovo pravico!
   Iščite pravičnost, iščite ponižnost,
   morebiti se skrijete ob dnevu Gospodove jeze.
   12
   V tvoji sredi pustim ponižno in skromno ljudstvo:
   13
   ti, Izraelov ostanek, bodo iskali zavetje v Gospodovem imenu;
   ne bodo delali krivice, ne bodo lažnivo govorili,
   v njih ustih ne bo zvijačnega jezika.
   Zares, pasli in počivali bodo,
   ne da bi jih kdo vznemirjal.

   Odgovori
2. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 14:08

   JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,2-13)

   Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.

   In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+9%2C2-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     19. februarja, 2022 at 14:09

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

     https://portal.pridi.com/2022/02/14/sobota-19-februarja-ta-je-moj-ljubljeni-sin-njega-poslusajte/

     Odgovori
3. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 13:23

   BITI POSLUŠEN V VERI POMENI SVOBODNO SE PODREDITI POSLUŠANI BESEDI, KER ZA NJENO RESNIČNOST JAMČI BOG, RESNICA SAMA

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve (44): Biti poslušen (“ob-audire”) v veri pomeni svobodno se podrediti poslušani besedi, ker za njeno resničnost jamči Bog, resnica sama. Sveto pismo nam predstavlja Abrahama kot vzor te poslušnosti, Devica Marija je njeno najpopolnejše uresničenje.

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-poslusnost-vere/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 13:18

   KAJ SE SPREMENI PRI POSVETITVI KRUHA? (Aleteia)

   ČEPRAV Z OČMI VIDIMO KRUH IN VINO, TO NI VEČ KRUH IN VINO, AMPAK TELO IN KRI JEZUSA KRISTUSA

   SVETA EVHARISTIJA JE VELIKA SKRIVNOST KATOLIŠKE VERE, OKOLI KATERE SO SE V ZGODOVINI KRESALA MNOGA MNENJA, POGLEDI IN RAZLAGE. OSREDNJE VPRAŠANJE JE, KAJ IN KAKO SE PRI SVETI MAŠI SPREMENI?

   ZADNJA VEČERJA

   Pri zadnji večerji je Jezus postavil zakrament svete evharistije, ko je nad kruhom in vinom izgovoril posvetilne besede (To je moje telo, To je moja kri). Pri zadnji večerji se enako kot pri sveti maši na nekrvav način dogaja to, kar se je zgodilo na križu.

   KATOLIŠKI POGLED

   Katoličani in večina pravoslavnih kristjanov delimo skupen pogled na evharistijo. Katoliški nauk pravi, da se pri evharistiji, ko duhovnik izgovori posvetilne besede, spremeni bistvo snovi. To pomeni, da se na zunaj snov (kruh in vino) ne spremeni.

   Vonj, okus … ostane enak. Vendar se spremeni bistvo snovi, identiteta. Zgodi se prebistvenje ali transsubstanciacija (iz lat. substantia). Čeprav z očmi vidimo kruh in vino, pa to ni več kruh in vino, ampak telo in kri Jezusa Kristusa.

   Zato rečemo, da je Jezus navzoč pod podobo kruha in vina, saj je Jezus skrit pod podobo kruha in vina. Tako v eni kot drugi snovi pa je prisoten ves Jezus, ne v eni bolj ali manj, ampak v vsaki hostiji, vsakem njenem drobcu ves Jezus.

   PROTESTANTSKI POGLED

   Katoličane in protestante med drugim razlikuje zelo drugačen pogled na evharistijo in na vprašanje Jezusove navzočnosti v njej. Protestanti pravijo, da je Jezus navzoč v kruhu in vinu. Kje je razlika?

   Razlika je, da protestanti verjamejo, da kruh ostane kruh, v katerem je navzoč Jezus, vendar le dokler obhajajo svoje bogoslužje. Pri protestantih tako ostane identiteta kruha, zraven katere je navzoč tudi Jezus.

   Zanje je kruh le simbol, znamenje Jezusove navzočnosti in ne verjamejo v dejansko fizično navzočnost Jezusa, kot to verujemo katoličani. Zato katoličani in protestanti ne moremo skupaj obhajati svete maše, saj protestanti med drugim tudi ne poznajo službe duhovnika, kot je to v Katoliški cerkvi.

   TRAJNA NAVZOČNOST

   V Katoliški cerkvi verujemo in učimo, da je Jezus v evharistiji trajno navzoč. Dokler posvečena hostija obstaja, tako dolgo je tam navzoč Jezus Kristus. Zato tudi po naših cerkvah Najsvetejše skrbno shranjujemo v tabernakelj.

   Ker je v vsakem delu navzoč ves Jezus, moramo paziti, da pri obhajilu drobci hostije ne padajo na tla, saj gre v takem primeru za težko skrunitev Najsvetejšega.

   https://si.aleteia.org/2021/06/05/kaj-se-spremeni-pri-posvetitvi-kruha/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     19. februarja, 2022 at 14:29

     SVOJE ŽIVLJENJE DAM ZA OVCE

     Jezus pravi da mora pripeljati tudi druge ovce, ki so iz drugih hlevov, -TO JE LJUDI DRUGIH VER, NE SAMO KATOLIČANE, DA BO ENA ČREDA IN EN PASTIR.

     Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir (Jn 10,15-16).

     Odgovori
     • Hvala says:

       19. februarja, 2022 at 14:53

       DRUGE OVCE – gre za ljudi, ki so v srcu že sprejeli Kristusovo resnico, ne da bi bili tudi že dejansko pripadniki cerkvenega občestva. – in bo ena čreda ….

       Odgovori
       • Hvala says:

         19. februarja, 2022 at 14:56

         Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus (Kol 3,11).

         Odgovori
5. Janez says:

   19. februarja, 2022 at 10:21

   Brat Roger Taize: Kaj pomeni evangelizirati?
   V sedanjem času potrošniške družbe smo se naučili, da ne zaupamo tistim, ki nam obljubljajo dobre stvari. V tem kontekstu nas novozavezni glagol »evangelizirati« lahko prestraši. Nerodno nam je predlagati našo vero nekomu drugemu, kot da bi poskušali nekaj prodati. Poleg tega pa tako globoko želimo spoštovati druge, da nočemo zbujati vtisa, da jim vsiljujemo svoje ideje ali da jih hočemo v kaj prepričati. To še posebej velja, ko gre za vprašanja glede tako intimnih stvari, kot je zaupanje v Boga.

   Toda mar res vemo, kaj Nova zaveza misli z besedo »evangelizirati«?
   V grščini ta glagol pomeni »sporočati dobro novico«: nekdo, ki je »evangeliziran«, je preprosto nekdo, ki je »ozaveščen, na tekočem«. Glagol se lahko uporablja, ko se sporoča novico o rojstvu, premirju ali izvolitvi novega voditelja. Sam na sebi nima religioznega pomena. Pa vendar so prav to besedo, skoraj preveč vsakdanjo, kristjani uporabljali pri oznanjevanju najbolj dragocenega vidika svoje vere – Kristusovega vstajenja. Zanimivo je, da je beseda postopoma izgubila svoje dopolnilo. Ljudje niso rekli »obvestiti nekoga o Kristusovem vstajenju«, ampak preprosto »evangelizirati nekoga«. To je bilo tako gotovo zato, da so prihranili čas, ampak ta izguba dopolnila ima tudi globlji pomen.
   Oznanjati dobro novico o vstajenju za kristjane ni tako, kot govoriti o doktrini, ki se jo da naučiti na pamet, ali o modrosti, o kateri se da razmišljati. Evangelizirati pomeni predvsem pričevati o spreobrnitvi znotraj, v človeku: zaradi Kristusovega vstajenja se je tudi naše vstajenje že začelo. S svojim neskončnim spoštovanjem do tistih, ki jih je srečal (kar se da razbrati preko del ozdravljenja, ki jih najdemo v evangelijih), s tem, da je prevzel najnižje mesto, da nihče ne bi bil nižji od njega (to je pomen njegovega krsta), je Kristus Jezus povrnil vrednost in dostojanstvo vsaki osebi. Še več, Jezus je bil z nami v smrti, tako da bi bili mi lahko bližje njemu v njegovi skupnosti z Očetom. Preko te »čudovite zamenjave« (velikonočne liturgije) odkrijemo, da nas Bog v polnosti sprejema in nas je vesel ravno takšnih, kot smo. Kristjani prvih stoletij so to povzeli s temi besedami: »Bog je postal človek, da bi lahko človek postal Bog.«
   Evangelizirati tako ne pomeni v prvi vrsti nekomu govoriti o Jezusu, ampak, na veliko globlji ravni, to osebo ozavestiti o vrednosti, ki jo ima v Božjih očeh. Evangelizirati pomeni prenašati te besede Boga, ki so zazvenele pet stoletij pred Kristusom: »Drag si v mojih očeh, spoštovan in te ljubim« (Izaija 43,4). Od velikonočnega jutra naprej vemo, da se Bog ni okleval dati vsega, da nikoli ne bi pozabili, kako vredni smo.

   Ali lahko nekoga »evangeliziramo« in obenem spoštujemo njegovo svobodo?
   To, da ljudi ozavestimo glede njihove vrednosti v Božjih očeh, ni nekaj izbirnega. Pavel gre celo tako daleč, da pravi: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« Zanj je evangelizacija neposredna posledica njegove povezanosti s Kristusom. Preko svojega vstajenja nas Kristus neločljivo združuje z Bogom. Nihče ne more več čutiti, da je izključen iz te skupnosti. In obenem človeštvo ni več razdrobljeno: od vstajenja dalje pripadamo drug drugemu. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako lahko posredujemo to novico ljudem, ki o Bogu ne vedo ničesar in za katere se zdi, da od Boga nič ne pričakujejo. V prvi vrsti s svojo osebno povezanostjo s Kristusom. Pavel je rekel: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa« (Gal 3,27). Evangelizacija nas vabi, da začnemo pri sebi. O resničnosti vstajenja najprej pričamo s svojim življenjem, ne z besedami: »Da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, da tako pridem do vstajenja od mrtvih« (Flp 3,10–11). Preko našega zaupanja in resničnega veselja zaradi zavedanja, da smo ljubljeni od vsega začetka, Kristus postaja verodostojen v očeh tistih, ki ga ne poznajo.

   Pridejo pa situacije, ko so potrebne besede. Peter to dobro izrazi: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,16). Seveda je potrebno veliko občutljivosti, ko govorimo o tej intimni ljubezni. In včasih je težko najti besede, posebno v situacijah, ko je vera brezobzirno postavljena pod vprašaj. Jezus je to dobro vedel in je rekel svojim učencem: »Kadar vas bodo vlačili pred (…) oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči« (Lk 12,11–12). Ker je Kristus samega sebe oblekel v človečnost in ker smo mi sami sebe oblekli v Kristusa, se nikoli ne bi smeli bati, da ne bomo vedeli, kaj reči. Kristjani smo poklicani, da ne izbiramo tistih, ki jih bomo ljubili, temveč da sprejemamo vsakogar brez razlike – v tem je velikodušnost, ki je ganljiva, še več, ki pridružuje nekoga v življenje Kristusa. V svojem poklicu služenja delimo svoje oblačilo s tistimi, ki jim služimo, v čemer je majhna podobnost z Jezusom, ki je, ko je umil učencem noge, odložil svoje »oblačilo« (Jn 13,4). Predvsem je nesebičnost naših dejanj tista, ki bo govorila za nas in potrjevala besede, ki jih govorimo.

   Brat Roger, ustanovitelj Taizeja

   Slavimo Boga in se mu vedno za vse Zahvaljujmo! Božja Pomoč in Dobrota Ostani Vedno z Nami Vsemi!

   Vse vode in reke tega sveta izhajajo in se nazaj stekajo preko dežja k Enemu Izviru, ki je Bog Stvarnik. Vse kar je in obstaja je Ustvaril naš Stvarnik. Zakaj kjer je Ura je tudi Urar. Življenje je lepo, zahvalimo se Bogu za vse Darove in talente, ker nas ima Rad!

   Odgovori
6. Janez says:

   19. februarja, 2022 at 10:16

   Brat Roger Taize: Usmiljenje
   »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.« (Mt 5,7). Jezus usmiljenim ne obljubi nič več kot to, kar že živijo – usmiljenje. V ostalih blagrih obljuba vsebuje nekaj več, vodi dalje: žalostni bodo potolaženi; čisti v srcu bodo Boga gledali. Toda kaj več bi Bog lahko dal usmiljenim? Usmiljenje je polnost Boga in človeških bitij. Usmiljeni že živijo Božje življenje. »Usmiljenje« je stara beseda. Tekom svoje dolge zgodovine je pridobila zelo bogat pomen. V grščini, jeziku Nove zaveze, je beseda za usmiljenje eleos. Ta beseda nam je znana iz molitve Kyrie eleison, ki je klic po Gospodovemu usmiljenju. V grški verziji Nove zaveze je eleos običajen prevod za hebrejsko besedo hesed. Hesed je ena najlepših besed v Svetem pismu. Pogosto je prevedena preprosto kot ljubezen.

   Hesed, usmiljenje ali ljubezen, je del besednjaka zaveze. Z Božje strani pomeni neomajno ljubezen, zmožnost obdržati odnos živ za vedno, ne ozirajoč se na to, kaj se zgodi: »moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe« (Iz 54,10). Ker je Božja zaveza z njegovim ljudstvom zgodba o prelomljenih obljubah in ponovnih začetkih (2 Mz 32-34), je jasno, da ta brezpogojna ljubezen vključuje odpuščanje in mora nujno biti usmiljena. Eleos se uporablja tudi kot prevod druge hebrejske besede, rachamim. Ta se pogosto uporablja skupaj z besedo hesed, a je čustveno bolj nabita. Dobesedno pomeni črevesje – je množinska oblika besede rechem, maternica. Usmiljenje ali sočutje v tem primeru pomeni ljubezen, ki jo čutiš, globoko naklonjenost matere do svojega majhnega otroka (Iz 49,15), nežnost očeta do svojega potomca (Ps 103,13), močno ljubezen med brati in sestrami (1 Mz 43,30).

   Usmiljenje v svetopisemskem pomenu je mnogo več kot samo en vidik Božje ljubezni. Usmiljenje je na neki način Božje bitje. Bog Mojzesu trikrat pove svoje ime. Prvič mu reče: »Jaz sem, ki sem« (2 Mz 3,14). Drugič: »Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti« (2 Mz 33,19). Usmerjenost stavka je ista, toda milost in usmiljenje sta zamenjana z bitjem.

   Za Boga biti to, kar je, pomeni biti milostljiv in izkazovati usmiljenje. To se potrdi v tretji razglasitvi Božjega imena: »Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi« (2 Mz 34,6). To zadnjo obliko so prevzeli tudi preroki in psalmisti, posebno v Psalmu 103, v 8. vrstici. V osrednjem delu (vrstice 11–13) se psalmist čudi neverjetnemu obsegu Božjega usmiljenja: »Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je njegova dobrota silna …«. Usmiljenje je potemtakem Božja vzvišenost, njegova transcendenca. A hkrati tudi Božja človečnost, če lahko tako rečemo: »Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki …«. Tako vzvišen in hkrati tako blizu, da lahko odnese vse zlo: »Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva.« Usmiljenje je, kar je v Bogu najbolj božje, in tudi, kar je najbolj vzvišeno v človeških bitjih. »On te krona z dobroto in usmiljenjem,« pravi Psalm 103. Ta vrstica bi morala biti prebrana v luči vrstice iz Psalma 8, kjer je rečeno, da Bog krona človeška bitja »s slavo in častjo«. Ustvarjena po Božji podobi so človeška bitja poklicana, da z Bogom delijo slavo in lepoto. A to, da smo lahko resnično deležni Božjega življenja, nam omogočata dobrota in usmiljenje.

   Jezusove besede »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36) odmevajo staro zapoved »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet« (3 Mz 19,2). Jezus je Božji svetosti podelil obraz usmiljenja. Usmiljenje je najčistejši odsev Boga v človeškem življenju. »Prek usmiljenja do svojega soseda si podoben Bogu« (sv. Bazilij Veliki). Usmiljenje je Božja človečnost. In je tudi Božja prihodnost človeških bitij.

   Brat Roger, ustanovitelj Taizeja

   Odgovori
7. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 8:41

   MISEL BOŽJEGA SLUŽABNIKA: »POMISLI RESNO: ČEMU SI NA SVETU, KAM GREŠ?
   NE POZABI, DA ŽIVIŠ SAMO ENKRAT. ŽIVLJENJE TI JE BILO DANO, DA UMREŠ NA
   TEM SVETU. LE ZA KRATEK ČAS SMEŠ OSTATI NA ZEMLJI. RESNIČNO SREČEN BOŠ
   LE V NEBESIH.« (božji služabnik Friderik Baraga)

   Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
   Božji služabnik Friderik Baraga, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 8:31

   »TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NJEGA POSLUŠAJTE!« – S TEMI BESEDAMI JE BOG OČE ČLOVEŠTVU DAL JEZUSA KRISTUSA KOT EDINEGA IN DOKONČNEGA UČITELJA. STAVEK »POSLUŠAJTE GA!« JE NAPOLNJEN Z VSO BOŽJO AVTORITETO IN Z VSO BOŽJO LJUBEZNIJO DO ČLOVEKA. POSLUŠATI JEZUSA V RESNICI NI LE DOLŽNOST IN POKORŠČINA, AMPAK JE TUDI MILOST, PRIVILEGIJ, DAR. ON JE RESNICA: ČE BOMO HODILI ZA NJIM, SE NE BOMO VARALI; ON JE LJUBEZEN: NE IŠČE DRUGEGA KAKOR NAŠO SREČO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,2-13)

   Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.

   In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+9%2C2-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   »TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NJEGA POSLUŠAJTE!« S temi besedami je Bog Oče človeštvu dal Jezusa Kristusa kot edinega in dokončnega učitelja. Stavek »Poslušajte ga!« je napolnjen z vso Božjo avtoriteto in z vso Božjo ljubeznijo do človeka. Poslušati Jezusa v resnici ni le dolžnost in pokorščina, ampak je tudi milost, privilegij, dar. On je resnica: če bomo hodili za njim, se ne bomo varali; on je ljubezen: ne išče drugega kakor našo srečo.

   Besedi »Poslušajte ga!« seveda nista namenjeni le onim trem učencem, ki so bili na gori Tabor, ampak Kristusovim učencem vseh časov. Seveda pa si moramo zastaviti vprašanje: »Kje Jezus govori danes, da bi ga lahko slišali?«

   Jezus nam govori predvsem po naši vesti. Vsakokrat, ko nam vest očita, da smo kaj slabega storili, ali pa nas spodbuja, naj storimo nekaj dobrega, nam govori Jezus po svojem Duhu. Glas vesti je v nas zato, da nam posreduje Božji glas.

   Toda vest sama še ne zadostuje. Lahko ji je ukazati, naj reče tisto, kar bi mi radi slišali. Zato jo morata razsvetljevati in podpirati evangelij in cerkveno učiteljstvo. Evangelij je posebno izbrano mesto, kjer nam Jezus danes govori. Nešteto ljudi je to v svojem življenju izkusilo.

   Redni kraj, kjer nam danes govori Jezus, je Cerkev, govori nam po njenem izročilu in učiteljstvu naslednikov apostolov. Kdo nam bo zagotovil verodostojno razlago, če ne Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil prav s tem namenom? Zato je pomembno, da si prizadevamo spoznavati njen nauk, da ga spoznavamo neposredno.

   Skoraj enako pomembno, kot je vedeti, kje danes Jezus govori, je pomembno tudi vedeti, kje ne govori. On zagotovo ne govori po čarovnikih, vedeževalcih, čarodejih, piscih horoskopov, dozdevnih zunajzemeljskih sporočilih; ne govori na spiritističnih seansah, po okultizmih.

   Ko Bog reče: »Poslušajte ga!«, je vsega tega konec. En sam je srednik je med Bogom in ljudmi. V Kristusu imamo vse odgovore.

   Danes so, žal, ti poganski obredi spet v modi. Kadarkoli oslabi resnična vera, poraste vraževernost.

   Opozoriti moram še na neko drugo področje, kjer Jezus ne govori, vendar mu ves čas dajejo besedo. To so t. i. zasebna razodetja, nebeška sporočila, prikazovanja in različni glasovi. Ne govorim, da Kristus in Devica Marija ne moreta govoriti tudi preko takih sredstev. To sta v preteklosti že storila in to seveda lahko delata tudi danes. Toda preden vzamemo zares, da gre za Jezusa in Marijo, ki govorita, ne pa za bolestno fantazijo posameznika ali pa še slabše, za prekanjence, ki izkoriščajo dobro vero ljudi, je treba imeti zagotovila. Na tem področju je treba počakati na sodbo Cerkve in je ne prehitevati. Če počakamo, ničesar ne izgubimo, kajti medtem imamo že vse tisto, kar nam je potrebno za spoznanje Božje volje in za življenje po njej, če seveda to hočemo.

   Sv. Janez od Križa je rekel: »Odkar je Bog na gori Tabor rekel o Jezusu ‘Poslušajte ga!’, je on sam na neki način onemel. Povedal je vse, nič novega ni, kar bi še razodel. Kdor zahteva od njega nova razodetja ali odgovore, ga žali, kot da še ni dovolj jasno vsega povedal. Bog še naprej vsem ponavlja isto besedo: ‘Poslušajte ga! Berite evangelij: tam boste našli več in ne manj od tistega, kar iščete.’«

   Današnji evangelij nam sijajno prikazuje Jezusa Kristusa kot učitelja Cerkve in človeštva. Tudi mi se spustimo z našega malega Tabora, nesoč v srcu močan odmev Očetovega povabila: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   19. februarja, 2022 at 6:52

   V BOŽJI BESEDI JE VSEBOVANA TOLIKŠNA SILA IN MOČ, DA JE TA BOŽJA BESEDA ZA CERKEV OPORA IN ŽIVLJENJSKA ČILOST, ZA OTROKE CERKVE TRDNOST VERE, HRANA DUŠE TER ČISTI IN NEUSAHLJIVI STUDENEC DUHOVNEGA ŽIVLJENJA

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve (131): “V božji besedi je vsebovana tolikšna sila in moč, da je ta božja beseda za Cerkev opora in življenjska čilost, za otroke Cerkve trdnost vere, hrana duše ter čisti in neusahljivi studenec duhovnega življenja” (BR 21). “Kristusovim vernikom mora biti na široko odprt dostop do Svetega pisma” (BR 22).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/V-svete-pismo-v-zivljenju-cerkve/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Minako says:

    18. februarja, 2022 at 21:01

    Obema se iskreno zahvaljujem. Sama bi pa dodala samo eno oddajo, ki sem jo že večkrat poslušala in ki me je resnično zelo nagovorila in mi pomagala, da po malem spreminjam moj pogled na moj na moje življenje. Oddajo je sicer od decembra lani, najdete jo na Arhiv radia ognjišče, oddaja Via positiva: Bog mi je spregovoril v jeziku, ki sem ga lahko razumela. Gostja je Nataša Rupena. Njeno pričevanje mi je tako poseglo v življenje.
    Če boste imeli čas za poslušanje..

    Odgovori
    • Hvala says:

      19. februarja, 2022 at 9:46

      Spoštovana Minako!

      Lepo da poslušate oddaje po vašem vzgibu in prebirate duhovne knjige, VENDAR BI REKLA TAKOLE: NA PRVEM MESTU JE BRANJE, POSLUŠANJE BOŽJE BESEDE IN PO NJEJ SE TRUDITI ŽIVETI, KAJTI BOŽJA BESEDA OZDRAVLJA , OSVOBAJA, ODPUŠČA GREŠNOST, NAM DAJE PRAVO MODROST PO SVETEM DUHU, BOŽJA BESEDA JE VSE , JE PRAVO ŽIVLJENJE V JEZUSU KRISTUSU.

      Zraven pa vključimo tudi tako kot vi svetujete oddaje , itd…da bomo drug drugega še opogumili, spomnili itd…

      Dobro ga. Minako, še pišite!

      Odgovori
      • Minako says:

        19. februarja, 2022 at 10:01

        Gospa Hvala, iz srca vam hvala. Vaša Vera je nalezljiva. Ne znam vam povedati, ampak resnično postajam oziroma se trudim postati boljši človek, bolj živet v Jezusu, odkar še bolj zavzeto prebiram zapise na tej strani. Je pa res, da nekako iščem bližnjice, kar seveda ni prav, pri prebiranju Božje besede. Lažje mi je brati kakšno duhovno knjigo. Ampak prav preko te strani, spoznavam RESNICO. In to je samo JEZUS.
        Presveto Jezusovo srce usmili se me.
        Jezus ti vodi moje življenje, trudim se ti prepustiti.

        Odgovori
        • Hvala says:

          19. februarja, 2022 at 13:12

          Ga. Minako!

          Lepo poveste, poveste iskreno, to je dobro. Vsi smo grešniki, zato pa je Jezus prišel in dal življenje zaradi naših grehov.

          Nič ne skrbite, ON BO POSKRBEL ZA VAS, SAMO ZAUPATI MU JE POTREBNO SPREJEMATI NJEGOVE BESEDE-ZAKONE -ZAPOVEDI.

          Kdo pa lahko kaj sam naredi? Nobeden človek!

          Od začetka je težko brati in srkati BOŽJO BESEDO , sčasoma pa vam bo Bog razkrival s SVOJIM SVETIM DUHOM GLOBINE NJEGOVE IZREČENE BESEDE, MOČ, POGOVOR , KI GA VODI Z VAMI , POKAZAL VAM BO ZA PRETEKLOST KAR JE POMEMBNO ZA VAS ALI VAŠ ROD, SEDANJOST IN PRIHODNJE REČI itd….NJEGOVA LJUBEZEN SE BO RAZLIVALA PO VSEM VAŠEM TELESU, DUŠI IN DUHU!

          Lepo pa je in potrebno, da beremo duhovna dela, kajti karizmatiki in ostali ljudje, ki pišejo zgodbe življenja in dogodke, sodelujejo s Svetim Duhom, kličejo Ga na pomoč in nekateri so tudi napisali v knjigah -da tisti, ki bodo brali določeno knjigo, ki so jo napisali NAJ JIH GOSPOD OZDRAVI, itd….

          VSE DOBRO!

          Pa pišite in izlivajte svoje SRCE K BOGU!

          Odgovori