Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   20. februarja, 2022 at 17:21

   NE RAVNAJ KOT TISTI, KI PRAVIJO:”KAKŠNO KORIST IMAM OD TEGA, DA HODIM ZA GOSPODOM?”

   To je zares predrzna beseda v odnosu do Boga (prim Mal 3,13-15), predrzna za njegovo uho in srce: NJEGOVE DAROVE SPOŠTUJEŠ BOLJ KOT NJEGA! V RESNICI TO POMENI , DA GA ZANIČUJEŠ; ZAROČNI PRSTAN CENIŠ BOLJ KOT ZAROČENCA.

   Odgovori
2. Hvala says:

   20. februarja, 2022 at 16:20

   Spoštovana Minako!

   Zadnjič ste spraševala za naslove knjig z duhovno vsebino. SVETUJEM VAM TUDI , DA PREBERETE KNJIGO PRILOŽNOST ALI SKUŠNJAVA? UMETNOST RAZLOČEVANJA IN ODLOČANJA-NAPISAL SILVANO FAUSTI.

   Ta knjiga je zares VELIK PRIPOMOČEK, KAKO SE BORITI PROTI ZLU, KAKO VZDRŽATI, V POTRTOSTI IN KAJ STORITI.

   Naj navedem samo nekaj nasvetov:

   ČE SE UPIRAŠ IN BORIŠ PROTI POTRTOSTI IN SE NE PREPUSTIŠ, DA BI TE ZAJELA TEMNA GMOTA, KI TE NAPADA, JE TO NAJVEČJA SVOBODA OD ZLA.

   Kadar si potrt, pomisli, kako te Gospod pušča v preizkušnji, prepuščenega tvojim naravnim močem, ZATO DA BI SE ZNAL UPIRATI. TO ZMOREŠ S POMOČJO, KI TI JO BOG VEDNO DAJE, ČETUDI JE JASNO NE ČUTIŠ. GOSPOD TI JE ODTEGNIL SVOJO TOLAŽBO , VEDNO PA TI OSTAJA NJEGOVA MILOST, DA LAHKO UČINKOVITO PREMAGAŠ ZLO (Sedmo pravilo).

   KAJ MORAŠ MISLITI V POTRTOSTI? Misli na to, DA BO IZID GOTOVO POZITIVEN; POTRTOST TI NI DANA ZATO, DA BI BIL PREMAGAN, AMPAK DA BI ZMAGAL.

   Nisi slepo prepuščen oblasti zla kot njegova vnaprej določena žrtev niti nisi ostal z edinim orožjem svojega dobrega hotenja.

   PROČ Z VDANOSTJO V USODO IN GLEDANJEM NA SEBE KOT NA ŽRTEV OKOLIŠČIN IN PROČ TUDI S POUDARJANJEM VOLJE; BOG , KI TE JE “POKLICAL V OBČESTVO S SVOJIM SINOM” (1 Kor 1,9), JE ZVEST IN NE BO DOPUSTIL, DA BI BIL PREIZKUŠAN ČEZ SVOJE MOČI, OB PREIZKUŠNJI PA TI BO TUDI OMOGOČIL IZHOD IZ NJE IN TI DAL MOČ, DA JO BOŠ LAHKO PRESTAL (/prim, 1 Kor 10,13).

   Padeš in se celo vržeš na tla, samo kadar ti misliš, da je padec neizogiben. Moč zla je njegovo prišepetavanje, zaradi katerega ga imaš za edino možnost, usodno in brez izhoda.

   ZAPOMNI SI, DA NE ZLO, PAČ PA SAMO BOG JE BOG; IN TI SI NJEGOV OTROKZATO SE LAHKO VEDNO ZANESEŠ NANJ.
   VSE ZMOREŠ V NJEM, KI TI DAJE MOČ (prim, Flp 4,13).

   ČE SE OBRNEŠ K ZLU, TE BO ZAČARALO KOT KAČA IN PADEL BOŠ V NJEGOVO ŽRELO. RAJE IMEJ OČI VEDNO UPRTE V GOSPODA; ON POTEGNE TVOJE NOGE IZ MREŽE (prim, Ps 25,15).

   Če se v preizkušnji obrneš k GOSPODU in se mu zaupaš, BOŠ UMEL NJEGOVO LASTNO MOČ.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   ČE SE OBRNEŠ K NJEMU NAMESTU K ZLU, BO TVOJE TEMNO OBLIČJE ZAŽARELO. ( prim Ps 34,6).
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   SKUŠNJAVA JE PREIZKUŠNJA-preizkušnja pomeni poskus, preizkus in zato izkušnjo in izkušenost. SAMO TAKO PRIDEMO DO IZKUSTVA IN POSTANEMO IZKUŠENI.

   ama potrtost ti daje priložnost za spreobrnjenje-tega si vedno potreben!-da postaneš realist, ko spoznaš svoje omejenosti , in da postaneš ponižen, ko si pridobiš zaupanje v Boga.

   VSAKO IZKUSTVO ZAHTEVA DOLOČEN NAPOR. ZATO SE POGOSTO ALI VEDNO PRITOŽUJEŠ. KAKOR DA BI BIL NAPOR KRIVIČEN.

   ZLO ZAHTEVA, DA JE URESNIČENO “TAKOJ”; KAJTI , ČE BOŠ PREMIŠLJEVAL, GA NE BOŠ STORIL!
   ZLO SE NAMREČ STORI V NAGLICI, MEDTEM KO DOBRO RASTE V POTRPEŽLJIVOSTI.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Res, čudovita knjiga, ki nam pomaga DA NE PADAMO NA ZANKE hudobca in njegovega prišepetavanja, sa bomo znali s pomočjo Svetega Duha razločevati.

   Tudi knjiga o pričevanju je bila omenjena. Glede pričevanj bi rekla takole. ĆE ZAUPAMO V BOŽJE BESEDE IN NJEGOVE OBLJUBE GOSPOD USLIŠI MOLITVE, SAJ JIH JE SVETI DUH ŠEPETAL-ZAKAJ NAJ MOLIMO IN PROSIMO, ČE SMO POVEZANI S SVETIM DUHOM.

   Na tej spletni strani potekajo molitve že vrsto let, nisem pa ZASLEDILA PRIČEVANJA (rezen g, Mira in mene- ne vem če sem spregledala), DA BI LJUDJE ZA KATERE SE VRSTO LET MOLI IN PROSI IN SO ŠLI NA POT SPREOBRNENJA NAPISALI, KAKO JIM JE GOSPOD SPREMENIL ŽIVLJENJE. GOSPOD ŽELI SLIŠATI, POVEJ KAJ SEM TI STORIL, KAKO SEM TI SPREMENIL ŽIVLJENJE. Zato se pa pripovedujejo in pišejo zgodbe za vsako življenje posebej.

   Zato je tudi ga. Minako želela knjigo o PRIČEVANJIH, KI BI JO ŠE BOLJ OPOGUMILA IN DALA VERO, DA JE GOSPOD TISTI, KI SPREMINJA NAŠA ŽIVLJENJA!

   Sveta Monika je skoraj dve desetletji molila, preden je bila uslišana. NJENA ZGODBA IN ZGODBA NJENEGA SINA JE ZAPISANA ZA VSE VEČNE ČASE.

   Kadar smo imeli predavanje pri Prenovi je bil tudi določen čas za PRIČEVANJA-KAJ JE GOSPOD STORIL TEBI-KAKO TI JE SPREMENIL ŽIVLJENJE?!

   ZAUPATI MORAMO GOSPODU, VEROVATI, BITI POGUMNI. KAKO SE PRIDE V OBLJUBLJENO DEŽELO?

   Odgovori
   • Miro says:

     20. februarja, 2022 at 16:32

     Osebna pričevanja so res zelo pomembna in potrebna, ker še drugim iskalcem Resnice pomagajo najti pot do Odrešenika Jezusa in življenja po Božji volji. Upam, da se bo poleg gospe Hvala še kdo opogumil in na teh straneh zapisal, kako ga je Sveti Duh vodil iz notranje ječe v svobodo Božjih otrok. Pridi, Sveti Duh!

     Naj Gospod vse obilno blagoslovi!

     Odgovori
3. Miro says:

   20. februarja, 2022 at 15:09

   PAPEŽ FRANČIŠEK: KRISTJANI V MOČI SVETEGA DUHA LJUBIMO TISTE, KI NAM DELAJO HUDO

   »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! V EVANGELIJU DANAŠNJEGA BOGOSLUŽJA DA JEZUS SVOJIM UČENCEM NEKAJ BISTVENIH NAPOTKOV ZA ŽIVLJENJE.« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 7. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

   Gospod misli na tiste najtežje situacije, ki predstavljajo za nas preizkusni kamen, torej na takšne, ki nas postavijo pred tistega, ki je naš sovražnik ali nasprotnik, predenj, ki nam skuša vedno početi hudo. V takšnih primerih je Jezusov učenec poklican, da ne popusti nagonu ali sovraštvu, ne popustiti, temveč iti onkraj, zelo onkraj, onkraj nagona in onkraj sovraštva. Jezus tako pravi: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo« (Lk 6,27). In še bolj konkretno: »Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo« (v. 6,27). Ko mi slišimo tole, se nam zdi, kakor da Gospod zahteva nemogoče. In še, zakaj ljubiti sovražnike? Če se ne odzove nasilnežem, se da vsakemu nasilju prosto pot in to ni pravično. Toda, a je res tako? Zares Gospod zahteva od nas nemogoče, še več, krivične stvari?

   Premislimo torej tisti smisel za krivičnost, ki ga opazimo pri »nastavi še drugo lice« in pomislimo na Jezusa. Med trpljenjem, med krivičnim procesom pred velikim duhovnikom, v določenem trenutku ga eden od stražarjev udari po licu. In kako se On odzove? Ne žali, ne, ampak reče stražarju: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« (Jn 18,23). Zahteva razlog za utrpelo zlo. Nastaviti drugo lice, ne pomeni tiho trpeti, popustiti krivičnosti. Jezus s svojim vprašanjem pokaže na to, kar je krivično. Toda, to stori brez jeze, brez nasilja, celo zelo vljudno. Noče podžgati razpravo, temveč razelektriti zamero. To je pomembno. Istočasno pogasiti sovraštvo in krivičnost ter skušati pridobiti grešnega brata. Ni lahko to storiti, a Jezus je to storil in pravi, da naj delamo tudi mi tako. To pomeni nastaviti drugo lice, saj je Jezusova krotkost močnejši odgovor od prejetega udarca. Nastaviti drugo lice, ni zasilna rešitev izgubljajočega, temveč dejanje tistega, ki ima večjo notranjo moč. Nastaviti drugo lice je premagati hudo z dobrim, ki odpre špranjo v srcu sovražnika tako, da razgali nesmiselnost njegovega sovraštva. Te drže nastaviti drugo lice ne vodi preračunljivost ali sovraštvo temveč ljubezen. Dragi bratje in sestre, zastonjska in nezaslužena ljubezen, ki jo prejmemo od Jezusa, poraja v srcu način delovanja podobnega njegovemu, ki zavrača vsakršno maščevanje. Mi smo navajeni na maščevanja: »Ti si mi naredil to, jaz ti bom naredil tole…«, ali pa ohranjati v srcu zamero. Zamera dela hudo osebi, saj jo uničuje.

   Poglejmo še drugi ugovor: je mogoče, da neka oseba pride do tega, da ljubi svoje sovražnike? Če bi bilo odvisno samo od nas, bi bilo nemogoče. Toda zapomnimo si, da kadar Gospod kaj zahteva, nam hoče to podariti. Gospod od tebe zahteva nekaj, kar ti On ne bo dal že prej? Ko mi pravi, naj ljubim sovražnike, mi hoče dati sposobnost, da to storim. Brez te sposobnosti mi ne bi zmogli, toda On nam to pravi in nam da sposobnost ljubiti. Sveti Avguštin je takole molil, prisluhnite kako lepa molitev je: Gospod, »daj mi to, kar zahtevaš in zahtevaj od mene karkoli hočeš« (Izpovedi, X, 29.40). »Daj mi to, kar zahtevaš in zahtevaj od mene karkoli hočeš«. Kaj ga torej prositi? Kaj nam je Bog zadovoljen podariti? Moč ljubiti, ki ni neka stvar, ampak je Sveti Duh. Moč ljubiti je Sveti Duh in z Jezusovim Duhom lahko odgovorimo na hudo z dobrim, lahko ljubimo tistega, ki nam dela hudo. Tako to počnejo kristjani. Kako žalostno je, ko osebe ali narodi, ki so ponosni, da so kristjani, gledajo na druge kot sovražnike in razmišljajo o vojni! To je zelo žalostno.

   In mi, poskušamo živeti Jezusova povabila? Pomislimo na osebo, ki nam naredila hudo. Vsakdo naj pomisli na nekoga. Običajno je, da smo utrpeli zlo nekoga, pomislimo na to osebo. Morda je v nas zamera. Torej k tej zameri pridružimo podobo krotkega Jezusa med njegovim procesom, po zaušnici. In zatem prosimo Svetega Duha, da deluje v našem srcu. In končno molimo za to osebo. Moliti za tistega, ki nam je storil hudo. Mi pa, ko nam je kdo storil hudo, namesto da gremo takoj to povedati drugim in se čutiti žrtev, se ustavimo ter prosimo Gospoda za to osebo, da mu pomaga. S tem bo manj občutka zamere. Moliti za tistega, ki je z nami grdo ravnal, je prvo, kar spremeni zlo v dobro. To je molitev.

   Devica Marija naj nam pomaga, da bomo delavci za mir do vseh, predvsem pa do tistega, ki je do nas sovražen in nam ni všeč.

   Povzeto po:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-02/papez-francisek-kristjani-v-moci-svetega-duha-ljubimo-tiste-ki.html

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   20. februarja, 2022 at 13:46

   ZAKAJ NAM JE BOŽJE ZAPOVEDI TEŽKO IZPOLNJEVATI? (Aleteia)

   ZAPOVEDIM NE SLEDIMO, KER JIH NE VIDIMO KOT BOŽJI NASVET ZA SREČO, TEMVEČ JIH ČUTIMO KOT OMEJITVE, KI ZAVIRAJO NAŠO VOLJO

   Čudovita prilika o izgubljenem sinu ali o usmiljenem očetu je, kot bi poslušal zgodbo svojega življenja. Oče nas vabi, da ostanemo v njegovi ljubezni, da bi doživeli troedinega Boga, uživali nebeško življenje in izkusili košček večne blaženosti že na tem svetu. Toda kaj storimo, ko nas prevzamejo napuh, sebičnost in greh? Takrat smo bolj podobni izgubljenemu sinu in rečemo: “Oče, daj mi nekaj tistega, kar mi pripada, saj želim videti svet in delati, kar mi srce poželi!”
   Omejitve namesto nasvetov za srečo

   Zato pa Janezovega klica “če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni” (Jn 15,10) ne upoštevamo do potankosti. Namesto da bi jih gledali kot na Božje nasvete za srečo, jih čutimo kot omejitve, ki zavirajo našo svobodno voljo. In tako ošabno trdimo, da lahko preprosto vzamemo, kar nam pripada, in delamo, kar nam srce poželi.

   OČETOV OBJEM, KI NE POJENJA

   In tako smo kot izgubljeni sin nekaj časa uživali in se nam je zdelo, da smo srečni, sledili smo svojemu srcu (uživali smo v lenarjenju, zabavah, neprestanih potovanjih, neurejeni spolnosti itd.), a istočasno smo tudi potrošili bogastvo tega, da smo Božji sinovi, ustvarjeni po njegovi podobi.

   Bili smo razsipni in se znašli v gnoju. In ko se skoraj sprevržemo v živali, smo se zaradi neverjetne Božje milosti in ljubezni v strahu skušali približati Gospodu. Prav to pa je najbolj ganljiva, globoka in čudovita izkušnja, ki zaznamuje naše življenje: izkušnja Božjega usmiljenja, v kateri znova zaživimo. Ta Oče nikdar ne obsoja, temveč nas nežno objame in se raduje z nami. Zato se radujmo in svojo radost delimo tudi z drugimi!

   https://si.aleteia.org/2019/10/02/zakaj-ne-spostujemo-bozjih-zapovedi/

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. februarja, 2022 at 13:59

     Priporočimo se Svetemu Duhu z molitvijo PRIDI, SVETI DUH, potem pa se poglobimo v priloženi evangeljski odlomek, da bomo spoznali, “kje so naše barke”. Najprej pa ta prilika, tako kot vsak evangeljski odlomek, ki ga na tej strani posredujem v razmišljanje, izprašuje vest meni … Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene grešnika!

     PRILIKA O IZGUBLJENEM SINU

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl&m=Lk+15%2C11-32

     Odgovori
5. Miro says:

   20. februarja, 2022 at 12:48

   5 RAZLOGOV, ZAKAJ ITI K SVETI MAŠI TUDI MED TEDNOM (Aleteia)

   SO LJUDJE, KI HODIJO K MAŠI TUDI MED TEDNOM. IN SO LJUDJE, KI PRAVIJO: “ALI NI NEDELJSKA MAŠA POVSEM DOVOLJ?”

   Včasih je v nedeljo zjutraj težko vstati in se odpraviti k maši, ko bi lahko uživali v mirnem nedeljskem jutru. Potem pa duhovnik pri maši povabi, naj pridemo še kdaj med tednom … Zakaj le? Niso med tednom pri maši le “tercijalke” in fanatiki?

   Toda ali ne iščemo neprestano krajev, kjer bi se umirili od vsakdanjega stresa? Ali na različnih koncih in pri različnih ljudeh – svetovalcih, t. i. coachih, gurujih – ne iščemo tolažbe, varnosti, smisla?

   Tu je nekaj razlogov, zakaj je vse to najbolje iskati pri sveti maši.

   1. NABRALI SI BOSTE NOVIH MOČI

   Je za vami naporen dan? Ali pa vas jutri čaka veliko obveznosti? Namesto da se doma “grizete” zaradi skrbi pred prihodnostjo ali utrujeni obležite na kavču pred televizijo, se raje odpravite k maši. Božja bližina vas bo okrepčala in vam dala moči za nove podvige

   2. ZDRUŽITE DUHOVNO S KORISTNIM

   Pogosto se pritožujemo, da nimamo časa za telovadbo in šport, kaj šele za molitev. Če se odpravite k sveti maši večkrat na teden, lahko združite oboje. Do cerkve se odpravite peš ali s kolesom – tako boste hkrati poskrbeli za telesno in duhovno kondicijo.

   3. MIR IN TIŠINA

   Pri nedeljski maši nas veliko stvari zmoti. Morda je duhovnikova pridiga predolga, otroci preglasni, petje neuglašeno … Včasih se je kar težko osredotočiti na dogajanje pri oltarju. Zelo verjetno pa je, da pri maši med tednom ne bo pretirane gneče.

   V tišini napol prazne cerkve se boste gotovo lažje osredotočili nase in na Boga. Predvsem pa je tišina nekaj, kar v teh hrupnih časih zelo potrebujemo in po čemer hrepenimo.

   4. SVETA SPOVED IN ADORACIJA

   Skoraj vsaka župnija ima vsaj enkrat na teden adoracijo – izpostavljeno Najsvetejše. Preverite, kateri dan je to v vaši župniji, in se je udeležite. Imeti Boga pred seboj je res veliko razkošje, kjer lahko Jezusu “iz oči v oči” izpoveste vse, kar vam leži na duši.

   Po nekaterih župnijah (običajno tam, kjer je več duhovnikov, ne le eden) pa je tudi med tednom priložnost za sveto spoved. Kar pomeni – nobene vrste pred spovednico! Kdo pravi, da je dovolj, če gremo k sveti spovedi le pred božičem in veliko nočjo? Zato izkoristite to priložnost tudi med letom in očistite svoje srce.

   5. EDINI PRAVI RAZLOG PA JE …

   Kljub vsem naštetim prednostim pa je edini pravi razlog za obisk svete maše tudi med tednom Jezus sam. Kristjani verujemo, da je On gospodar našega življenja in obisk svete maše bi moral biti nekaj, česar naj bi se veselili. Živimo torej v zavedanju in hvaležnosti, da lahko sveto mašo obiščemo vsak dan (kar v mnogih deželah po svetu ni več samoumevno). Pomislite, kakšen privilegij je to!

   Povzeto po:
   https://si.aleteia.org/2020/01/30/5-razlogov-zakaj-iti-k-sveti-masi-tudi-med-tednom/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   20. februarja, 2022 at 12:45

   ČAS KI GA ŽIVIMO….
   Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez strpnosti, poguma in vztrajnosti! Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma/znanja, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.

   Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije.

   Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote.
   Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo.

   Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.
   Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.

   Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo. Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, naučimo se manj. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si več kvantitete, pozabljamo na kakovost.

   To so časi hitre prehrane a počasne prebave, Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.

   Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev. Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov ter odtujenih in nesrečnih osamljenih ljudi. To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo.

   Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas. Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla. Vzemite si čas zase in za druge ljudi, dokler so med vami, živi in veselite se njihove družbe. Blagoslovite druge ljudi, ki jih srelujete in prinašajte Jezusa kamorkoli pridete z Veslejm in Dobroto ter pomagajte drugim kot Usmiljeni Samaritan!

   Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.

   Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.

   Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami.

   Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.

   Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo.

   Vztrajate in preživite. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”

   In zaupajte v Jezusa Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

   Napisal ameriški stand-up komik George Carlin po smrti svoje žene.

   Addendum:
   Biti srečen pomeni živeti v miru. V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
   če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.

   (Pokojni prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in profesor psihologije na TF Ljubljana ). Gospod Bog ppodari našemu dragemu učitelju Večni Mir in Pokoj v Nebesih!

   Odgovori
7. Janez says:

   20. februarja, 2022 at 12:25

   IZGUBLJENEMU SINU (Und Gott unser Herr sagte: »Komm zurück mein geliebter Sohn zu mir!«)
   Odšel si moj sin od doma, nekam daleč od mene v tujino, med tuje ljudi.
   Hotel si se naužiti življenja v širnem tujem svetu, si rekel in ga spoznati tudi z drugih plati.
   Na svojo dušo in moje nauke o Pravičnem življenju in Dobroti se nisi oziral in
   zato se je tam morala zgoditi zate lekcija, kot se je morala zgoditi zaradi nepravičnega življenja.
   Ves moj denar in delež od dediščine si zapravil z veseljačenjem in hotnicami,
   vse zabave z glasbo in gostijami si si privoščil, vse znance in druge si pogostil.
   Ko Ti je zmanjkalo denarja pa si ostal sam, saj so vsi odšli in si ostal sam brez vsega.
   Pridobil si si izkušnje in ostal si praznih rok in sam, osamljen kljub množici ljudi.
   Poiskal si si delo in pasel koze in svinje za posestnika na njegovih pašnikih in
   imel si malo zaslužka in hrane ter si bil pogosto lačen in osamljen.
   Zahrepenel si po Mojem Domu, kjer se imel vsega Dovolj.
   Sčasoma si začel premišljevati, kaj si storil, ko si odšel v svet od Ljubečega Očeta.

   Poglobil se se vase in uvidel, da zunaj Domače Očetove Hiše ni tako kot Doma.
   Rekel se:«Vrnil se bom k Očetu v Očetovo Hišo, se pokesal in Očeta prosil za odpuščanje.
   Sedaj vidim, kaj vse sem doma imel, pa nisem cenil, imel rad in spoštoval,
   ko sem imel vsega dovolj in sem imel tudi v izobilju Očetovo Neskončno Ljubezen«.
   Tvoj Oče je Tvoja Ljubezen,ki Ti daje vse , Tvoja Duša in Tvoje Življenje.
   Oče gre in hodi od doma in me pričakuje, da se Vrnem k Njemu Domov z Neskončno Milostjo.
   Išče me z Odprtimi Očmi in razširjenimi Rokami ter Odprtim Srcem, še vedno Upa da pridem.
   Ljubi me, čeprav sem se izgubil in sem grešil! Vem, da me ima še vedno Rad!

   Vrnil se bom nazaj k Očetu sklenem, Domov k Njemu, v svoj Notranji Mir, kjer je Njegova Ljubezen.
   Skesan sem, poln žalosti in molitve za Spoved in Odpuščanje in Resnično Obžalujem Vse. Iskreno Obljubim, da ko se bom Vrnil Nazaj k Očetu, da se bom Poboljšal in vse Popravil, kar sem pogrešil. Veliko krivic sem naredil drugim ljudem in mnogo dobrih del opustil za druge. Ljudje smo različni, take nas je Ustvaril Bog. Bog nam ljudem dostikrat govori v različnih jezikih in vsi smo Božji Otroci, ki nas Oče neskončni Ljubi. Vse, brez izjem. In kdo sem jaz, ki bi sodil, kar je Oče naredil v svoji Dobroti za Vse Nas Ljudi?!

   Tedaj tega v sebi nisem le površno rekel: Oče, Odpusti Prosim, Zmotil sem se«,
   ampak sem iskreno rekel in obžaloval moje Grehe.
   Vzel sem si dovolj Časa in se v samoti Odkrito in Neprizanesljivo pomenil Sam s Seboj!.
   Vrnil sem se nazaj Domov k Očetu, ves Ponižen in Skesan in ga prosil na kolenih za Odpuščanje.
   Moj Ljubljeni Oče me je Dvignil s tal in rekel: »Vrnil si se Domov k Meni Moj Ljubljeni Sin. Vse sem Ti Odpustil. Zakaj bil si mrtev, pa si spet Oživel, bil si izgubljen, pa si spet najden«.
   In v Očetovem Domu je vladalo Veliko veselje nad izgubljenim Sinom, ki se je Vrnil nazaj k Očetu.
   In v Sebi sem trdno sklenil:«Nikoli več te ne zapustim Moj Ljubljeni Oče,
   za vedno bom ostal pri Tebi. In Moje Srce bo spet Mirno in Polno Tvoje Ljubezni«.

   Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

   Podlaga za molitev je Prilika o izgubljenem sinu Luka 15,11-32

   Izgubljeni Sin se je Vrnil k Očetu in Oče ga je sprejel in mu odpustil. Prosimo Boga Usmiljenja in Milosti, da prenehajo spori med ljiudmi, vse vojne in sovraštvo, ki ga povzroča med ljudmi hudobec. Dr. Andraž Arko frančiškan je v intervjuju iskreno in odločno povedal, da Bog hoče Ljubezen, Usmiljenje in Dobroto med ljudmi in da izžarevamo in dajemo zgled pravičnega življenja in spolnjevanja Božje Volje vsem drugim ljudem v našem okolju. Ljudi moramo pridobivati in moliti za vse naše nasprotnike in sovražnike, da se bodo z Božjo Pomočjo spreobrnili in postali dobri in pravični v Božjih očeh. Nobeno sovraštvo ni dopustno, ker je preveč gorja na svetu zaradi sovraštva in hudobije. Prosimo Boga, da da bomo prinašali kristjani Kristusovo Luč Odrešenja in Veselega Oznanila Jezusa Kristusa med vse ljudi, saj Bog ne dela razlik. Veliko ateistov se je po Božji Milostio in Božji Vpolji spreobrnilo in postali so goreči Udje Svete katoliške in apostolske Cerkve. Danes sem prispeval molitev papeža Janeza Pavla II. za mir na svetu in goreče bom molil, da se bo po Božji Ljubezni in Dobroti vse prav uredilo. Ne po človeški pameti in volji, ampak po Božji Volji, ki vzdržuje vse Stvarstvo v Gibanju, prenavljanju in presnavljanju na Čudovit in Smotrn Način, ki ga ne umeje nobena človeška pamet. Naj vlada po Božji Milosti krščanska Ljubezen, Sočutje in Usmiiljenje med ljudmi in prispevajmo k Prihodu Božjega kraljestva med nas na Zemljo! Kajti takrat ne bo več hudobije, sovraštva, sporov in tazlikovanja po človeški pameti!

   In molimo za svoje nasprotnike in sovražnike ter vse tiste ki nam nasprotujejo, ker Bog bo po svoji Božji Modrosti in Volji uredil, da bo vse prav!

   Odgovori
8. Hvala says:

   20. februarja, 2022 at 12:19

   EVROPA SE OD RAZSVETLJENJA ČEDALJE BOLJ POMIKA V TEMO ATEIZMA IN TROHNOBO PROPADA

   URESNIČUJE MARIJINO SPOROČILO IZ FATIME?

   IZ FATIME JE PRIŠLO SVOJ ČAS OPOZORILO:”ČE SE NE SPREOBRNETE, BO MNOGO NARODOV EVROPE IZGINILO
   _:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   In zdaj smo pred uresničitvijo te napovedi. Kajti spreobrnili se nismo, narodi pa dejansko izginjajo, ker nočemo živeti. Narodi pa ne umirajo naenkrat, temveč v roku nekaj generacij, podobno morda kakor gozd, ki ga nezmerno sekajo. Najprej posekajo visoka, zrela in stoletna drevesa, ki imajo 50 metrov višine. Naslednja generacija seka gozd, ki ima drevesa do 25 metrov in je že pozabila, da bi morala biti še enkrat višja. Tretja generacija pa seka komaj oblikovana drevesca, misleč, da mora biti drevo tako majhno. In potem je konec.

   Podobno se dogaja evropskim narodom. Fatimska napoved se uresničuje in med nami je čedalje več tujcev, ki nimajo nobenega odnosa do naše kulture, našega jezika, naše zgodovine. Evropa je polna različnih priseljencev, ki še niso postali eno. V Fatimi je Marija rekla, da bo po naših mestih tekla kri. Po kapljicah že teče, potoki prihajajo.
   …….

   https://www.casnik.si/proticepilci-nacenjajo-potrpezljivost-in-pripravljenost-druzbe-za-boj-proti-epidemiji/

   Odgovori
9. Hvala says:

   20. februarja, 2022 at 12:09

   ANDREJ M. POZNIĆ: ONA, ON IN PES

   IN KO GLEDAM SPREHAJAJOČO SE TROJICO, KI SE PO CESTI POMIKA S PSOM NAMESTO Z DOJENČKI ALI MALIMI OTROKI, SE SPRAŠUJEM O NAŠI NARODNI, DRŽAVNI IN VSAKRŠNI PRIHODNOSTI. ALI BOMO PSOM PREDALI NAŠ JEZIK, NAŠO KULTTURO, NAŠO INDETITETO? ALI NAS BODO PSI POPELJALI V “SVETLO PRIHODNOST”, KI JO NENEHOMA OBLJUBLJAJO TISTI, KI NAM UNIČUJEJO SEDANJOST MEDTEM, KO ŽIVIJO SAMI NA VELIKI NOGI? ALI BODO PSI NEGOVALI BOLNE IN OSTARELE? ALI BODO PSI PLAČEVALI DAVKE IN POKOJNINE?

   OTROCI NE SMEJO IMETI TRAVM, JE DOGMA MODERNE VZGOJE, KI PA “PROIZVAJA RAZVAJENČKE”. A NA KONCU IMAMO VRSTO STARŠEV, KI VPISUJEJO SVOJE MALČKE NA FAKULTETO, HODIJO TJA NA GOVORILNE URE IN SE NA FAKSU PONAVLJA VZOREC IZ OŠ. . ZDAJ IMAMO POPOLNOMA NESAMOSTOJNE IN NEODPORNE MLADE LJUDI.

   V zadnjem času sem postal pozoren na trojico, marsikdaj tudi četverico, sprehajalcev. Ona, on in pes ali psa, njen in njegov. Običajno gre za mlada človeka, ki očitno živita pod isto streho kot mož in žena. Gre torej za mlad par, ki je v najboljših letih za ustvarjanje družine. Otroškega vozička ali nosečniškega trebuščka pa ni. Torej gre za ikono neke mentalitete, ki je prodrla in okužila vse pore našega naroda.

   Mlade vzgajamo za mlahavost, za neodločnost, za neodgovornost. Nenehoma se nam otroci smilijo, če doživijo neuspeh (Bog ne daj, da bi dobil zaslužen cvek. Kakšna krivica! Kakšna tragedija! Starši, zaljubljeni v svoje malčke, zaradi le-teh napadajo učitelje besedno, z advokati ali pa pošiljajo nanje šolsko inšpekcijo … ), če srečajo kakšno oviro, ipd. Otroci ne smejo imeti travm, je dogma moderne vzgoje, ki pa »proizvaja razvajenčke«. A na koncu imamo vrsto staršev, ki vpisujejo svoje malčke na fakulteto, hodijo tja na govorilne ure in se na faksu ponavlja vzorec iz OŠ. Zdaj imamo popolnoma nesamostojne in neodporne mlade ljudi. Ta mentaliteta se prepozna tudi v naši trojici. V javnem diskurzu sprejemamo, da smeta mlada človeka sicer živeti skupaj in skrbeti kvečjemu za psa. Drug drugega uporabljata kot predmet uživanja, kar je mogoče, dokler sta mlada, zdrava in študenta. Tako imata tudi veliko časa za potovanja, za počitnice, za hedonizem, v katerem sta bila vzgojena. A kaj, ko se vse to hitro konča. Mlade smo navajali na zapravljanje življenja in sedaj svoje življenje prav zares zapravljajo.

   Življenje terja modrost, da se nekatere stvari morajo narediti ob svojem času. Tako je najboljši čas za poroko, ustvarjanje družine in položitev temeljev za resno, odgovorno in pošteno odraslo življenje prav v dvajsetih letih. Tedaj bi moral biti vsak tudi značajsko dograjen do te mere, da bi bil sposoben nalog odraslega človeka. Namesto zrelosti je ideal mladost, zato dvigamo njeno mejo v štirideseta leta, kar je popoln nesmisel. Mlad je človek največ do 30., potem nepreklicno vstopi v srednja leta, t.j. v zrelost, saj je mladost prehodnost stanje in zelo odvisno od telesnosti (morda pa tudi tu najdemo kakšno sled ideologije, ki trdi, da se človek določa sam, ko vedno znova poslušamo od starih, manj starih, zrelih in vsakršnih ljudi, ki niso več mladi, da se »mlade počutijo«).
   —————-

   https://www.casnik.si/andrej-m-poznic-ona-on-in-pes/

   Odgovori
10. Hvala says:

    20. februarja, 2022 at 11:23

    ATEIZEM JE VERA, KER JE OSEBNA ODLOČITEV O LASTNI NEVERI, JE PA POSKUS DATI SVOJEMU PRAKTIČNEMU BREZBOŽNEMU ŽIVLJENJU NEKE RAZUMSKE OSNOVE

    ATEIZEM UNIČUJE, KAJTI KONČNI CILJ ATEISTA JE NIČ. PRAZNINA, KI NI NITI NIRVANA, TEVEČ PRAVO IN DOKONČNO IZGINOTJE. POT V NIČ PA JE POLNA RUŠEVIN, KAJTI VSAK KONČNO DELUJE V SKLADU S SVOJIM PREPRIČANJEM. VERNIK GRADI BOŽJE KRALJESTVO, NEVERNIK PA GRADI DRUŽBO NIČA IN PRAZNINE. ATEIZEM PELJE DRUŽBO V POPOLN INDIVIDUALIZEM, KAR POMENI V SAMOTO PEKLA ŽE NA TEM SVETU.

    KAR VERUJEMO TO BOMO TUDI POSTALI

    Med vsemi verovanji tega sveta je ateizem najbolj čuden pojav. Človek se odloči, da bo veroval, da Boga ni. Ne verovati v Boga je popolnoma nerazumno dejanje, kajti za tako odločitev je potrebno posiliti vsa dejstva, ki so razumu na razpolago. Celotno vesolje in vse, kar v njem je, razumu pripovedujejo, da ga je nekdo ustvaril. Ateist pa se preprosto odloči, da je kaj takega nemogoče. Zato njemu vesolje ne pripoveduje več ničesar. Čeprav noč pripoveduje noči in vse stvarstvo poje svojemu stvarniku, kar smo danes pravzaprav že sposobni nekako »poslušati« s tehničnimi napravami, si ateist nikoli ne postavi temeljnega vprašanja »od kod vse, kar je« in »čemu vse, kar je«. Ateist naredi nelogičen skok in razglasi taka filozofsko-eksistencialna vprašanja za neznanstvena in vnaprej diskvalificira odgovore, ki jih ponujajo verstva.

    Ateizem je vera, ker je osebna odločitev o lastni neveri, je pa poskus dati svojemu praktičnemu brezbožnemu življenje neke razumske osnove. Vera namreč ima svoje razloge, ki so razumni. Predvsem pa je vera usmerjena v spoznavanje Boga. Krščanstvo nas konkretno uči kdo je Bog in kako rad nas ima. Kdo je Jezus, Božji Sin in kaj je storil za nas. Vabi pa nas, da se pustimo od tega nagovora prevzeti in se potegujemo za obljubo vstajenja in večnega življenja v skupnosti z Bogom. Ateist, posebno evropski, ki je ateist nasproti krščanstvu, se definira kot nevernik glede na Boga, ki ga oznanja Cerkev. Ateizem zato nikoli ni prvotna človeška drža, ampak je vedno posledica neke izkušnje Boga in »njegovih«, se pravi Cerkve in cerkve, njenih naukov in zgledov. Ateist ne moreš postati zaradi simpatije, temveč zaradi antipatije do nekoga in nečesa. S tem izhodiščem pa je človek presneto blizu sovraštvu in ne smemo se čuditi, da je le-to vgrajeno v vsak sistem, ki se napaja v ateizmu. Komunizem, npr. se je avtodefiniral kot »znanstveni ateizem«, pa je bil daleč od vsake znanstvenosti in je bil pravzaprav prava religija ateistov. Ker pa ateizem ne more ustvariti skupnosti v smislu tega, kar dela Jezus v Cerkvi, je najbolj naraven izraz tega verovanja pravzaprav fanatična politična stranka, ki je strogo hierarhično urejena in je poslušnost zagotovljena s »petimi grami svinca« iz pištole. Fanatičnost komunistov pri izgradnji sveta brez Boga je fascinantna prav tako kakor pogubna za vsakega, ki ni delil njihovega prepričanja. Misijonarskost ateista je prav v doslednosti njegovega nasilja nad drugimi brez primere v zgodovini. A njihovi napori s pomočjo »prisvojitve države« (predvsem naša šola je še vedno ateistična!) rojevajo neslutene sadove tako, da postaja Jezusovo vprašanje o tem ali bo našel vero na zemlji, ko bo prišel, pravzaprav resna stvarnost.

    Nezmožnost odnosov

    Ker ateizem sloni na izvorni negaciji, nikakor ne more ustvariti pozitivnega odnosa. Ne med ljudmi, ne do stvari ni sposoben vzpostaviti spoštljivega in potrjujočega odnosa. Ateisti se ne družijo v skupnosti (cerkve), temveč kvečjemu v društva/lobije s katerimi potem vplivajo na javno življenje, vedno v smislu izvorne antipatije. Ateizem uničuje, kajti končni cilj ateista je nič. Praznina, ki ni niti nirvana, temveč pravo in dokončno izginotje. Pot v nič pa je polna ruševin, kajti vsak končno deluje v skladu s svojim prepričanjem. Vernik gradi božje kraljestvo, nevernik pa gradi družbo niča in praznine. Ateizem pelje družbo v popoln individualizem, kar pomeni v samoto pekla že na tem svetu. Zato je ateizem pravzaprav pravi satanski otrok in je zlo, ki v ozadju napaja več kot en uničevalen, koroziven in koruptiven pojav v družbi.

    Za pravo razumevanja stanja v družbi moramo ateizem uvrstiti med verovanja, ki so osebna in nerazumna, zato jih je silno težko izkoreniniti. Ker je nerazumen, ne sprejema intelektualnih argumentov, ker je oseben prevzame vse človeške ravni in jih zastruplja celostno, zato so ateisti, neverniki, pravzaprav slepi tam kjer vernik vidi luč, ki razsvetljuje vsakega človeka.

    Slovenija je že od leta 1945 v rokah strupenega in zlohotnega ateizma. Ateizacija javnega življenja je popolna do te mere, da ateizem sprejemamo ne le kot prevladujočo verovanje, temveč kot določujočo misel. Že skoraj 70 let sistematično izganjajo krščanstvo iz naše narodne zavesti, naše kulture in navad. Zadnji primer je izgon Cankarjevega Očenaša hlapca Jerneja iz parlamenta, a stvar se ne konča tu. Vsak vernik, posebno laiki v javnih službah, hitro postanejo tarče diskriminacije in preganjanja, če na kateremkoli področju postanejo vodilni. Večini je pot na vodstvena mesta tako ali tako zaprta!

    Biti ateist je osebna odločitev, ki ni razumna, ker je verovati v nič silno težko, ker je odločitev za ateizem posledica slabe izkušnje z božjim na zemlji in ker graditi za nič nima nobenega smisla. Od tod do sebičnosti ni daleč. Ateist, ki govori o solidarnosti tega ne more misliti resno, ker solidarnost nasprotuje njegovemu prepričanju. Na oblasti imamo ateiste, prave nevernike, prave anti-kristjane. Njihova dejanja potrjujejo, da so njihove besede o solidarnosti prazne, saj njihova dejanja (davki) bijejo po najbolj nedolžnih in pomoči potrebnih v naši družbi.

    Vera v nič je pravzaprav eden od temeljnih problemov naše družbe, naših medsebojnih odnosov in vprašanje, ki bo odločalo o naši prihodnosti. Kar verujemo, to bomo tudi postali.

    https://www.casnik.si/ateizem-je-vera/comment-page-2/

    Odgovori