Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    TRPLJENJE JE ŠOLA LJUBEZNI, KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI IN ŠOLA SOČUTJA

    TRŠLJENJE JE CENA ODREŠENJA
    :
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Jezus pravi, da je največja ljubezen v tem, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Umreti za drugega, je višek trpljenja. Brez darovanja ni ljubezni. Zakaj se sprenevedamo, čemu trpljenje, saj je jasno: Če hočeš ljubiti, moraš trpeti. Ljubezni brez odpovedi, žrtve, umiranja, torej brez trpljenja, preprosto ni. Trpljenje je torej šola ljubezni!

    ——————————————————————————————————————————————————-

    Jezus pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Jezus pokaže pot do te krotkosti in ponižnosti. Sam sprejema nase križ zasramovanja in ponižanja. Čeprav bi se lahko izognil trpljenju, saj je imel božjo moč, v ponižnosti sprejme vse ponižanje in nosi križ. Zakaj? Da bi se tudi mi ne sprenevedali, čemu trpljenje. Brez sprejetega ponižanja, se ne bomo naučili ponižnosti, brez tihega prenašanja trpljenja, ne bomo postali krotki. A prav v ponižnosti in krotkosti je prostor za sočloveka. Trpljenje je torej šola krotkosti in ponižnosti, da bi lahko živeli v ljubezni z drugimi.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    Zakaj je Jezus premogel toliko sočutja do najbolj ubogih? Ker je ves čas sprejemal nase trpljenje: zavrženost ob rojstvu, skušnjave v puščavi, nerazumevanje in odrinjenost pri oznanjevanju, prezir in poniževanje na križu. Trpljenje, ki je sprejeto iz ljubezni do sočloveka, je šola sočutja, zato ga potrebujemo.

    In ne nazadnje: Trpljenje je cena odrešenja.

    Jezus trpi, da nas, če se ga oklenemo, opere naših grehov, da uniči smrt, ki smo ji po grehu zapisani. Jezusovo trpljenje je cena za naše odrešenje. In zakaj naše trpljenje? Da zadostimo za svoje grehe in če nam uspe še kaj več, da s svojim trpljenjem sodelujemo pri Jezusovi žrtvi. Tako so veliki verniki, kot npr. Frančišek Asiški in Pater Pij nosili celo Kristusove rane in dopolnjevali s svojim trpljenjem Jezusovo žrtev.

    Ko tako pomislimo, si moramo priznati, da je naše ugankarstvo okrog iskanja smisla trpljenja predvsem izmikanje trpljenju samemu. Jezus je odgovoril na vprašanje čemu trpljenje! Vzemimo nase svoj križ in stopimo v šolo ljubezni, krotkosti in ponižnosti ter sočutja. Bodimo pogumni in s Kristusom brez upora sodelujmo pri odrešenju. Naj bo tvoj križ sodelovanje pri odrešenju tebe in bližnjih.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/488

  2. Hvala says:

    DEVICA MARIJA IZ PRVE ROKE POZNA BOLEČINE IN TRPLJENJE, KI JIH IZKUŠAJO MNOGI LJUDJE

    Veliko je pretrpela v svojem kratkem zemeljskem življenju, prestajala je neznosne bolečine. Prerok Simeon ji je napovedal: “Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src” (Lk 2,35).

    https://si.aleteia.org/2020/09/16/kako-vam-marija-lahko-pomaga-prestajati-vsako-trpljenje/

  3. Hvala says:

    GREHI POSAMEZNIKA RANIJO POSAMEZNIKA IN CELOTNO TELO-OBČESTVO. ZATO SE LAHKO PO DUHOVNIKU, KI PREDSTAVLJA KRISTUSA IN CELOTNO CERKEV, SPRAVIMO Z BOGOM IN CERKVIJO.

  4. Miro says:

    MOLIMO ZA MIR V UKRAJINI!

    KO Z ZASKRBLJENOSTJO SPREMLJAMO DOGAJANJE V UKRAJINI, NAPADE NA DRŽAVO
    IN AGRESIJO, TUDI NAD CIVILISTI, JE ENA NAJBOLJ SMISELNIH STVARI, KI JIH LAHKO
    STORIMO, DA SE OBRNEMO PO POMOČ K BOGU.

    EDEN OD NAČINOV, NA KATERE LAHKO PROSIMO ZA MIR, JE TUDI NASLEDNJA MOLITEV:

    Dobri Bog,

    ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za
    spremembo src in misli, za deeskalacijo razmer v Ukrajini ter povrnitev
    dialoga.

    Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi
    državi. Odpri svetovnim voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš
    skupni dom in da narode veliko več stvari združuje kot ločuje ter bi se
    odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

    Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za
    bolečino prizadetih pomagal tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim
    in vsem, ki bežijo pred napadi.

    Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v tvoje varstvo in
    pomoč. Pomagaj nam, da bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri,
    da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir.

    Povzeto po:
    https://www.iskreni.net/molimo-za-mir-v-ukrajini/

    Kraljica miru, prosi za nas!

  5. Hvala says:

    ZAKAJ MORAJO NEDOLŽNI TRPETI?

    GLAVNI KRIVEC ZA TRPLJENJE JE ČLOVEK SAM!

    Pri vprašanjih zakaj zlo, zakaj trpljenje, čemu krivice, neenakost, lakota, bolezni, invalidnost in smrt na tem našem svetu, morda pomislimo, da je Bog naredil vse narobe. Zakaj naš svet ni popoln? Kriminalci in hudobni ljudje so zdravi, dobri ljudje pa trpijo. Zakaj Bog dovoli, da umre mati mladoletnih otrok, ničvrednež, ki dela slabo in ogroža bližnjega, pa je zdrav. Mi bi takemu poslali infarkt ali raka, materi pa zdravje! Toda Bog ni hotel imeti le popolnega sveta, ki se neizogibno ravna po njegovih zakonih, to je že imel, ko je ustvaril materialni svet z vsemi njegovimi čudovitimi zakoni, hotel je nekaj več: ustvaril je človeka in mu vdihnil neumrljivo dušo ter mu dal sposobnosti, da bi ustvarjeni svet še izpopolnjeval. Dal mu je nadvse dragocen dar – svobodo. Sam se lahko odloča, kaj bo storil. Dar svobode pa se lahko uporabi za dobro ali za slabo. Vemo, da sta prva človeka, ki ju Sveto pismo imenuje Adam in Eva, na tem izpitu padla. Bolj sta verjela hudobnemu duhu (kači), kot pa Bogu. To je bil greh napuha (»bosta kakor Bog«) in nezaupanja do Boga. Nekaj se je v človeški naravi prelomilo, temu pravimo izvirni greh.
    To niso pravljice za otroke.
    V nas je neka dvojnost, kot pravi sv. Pavel: »V sebi odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih« (Rim 7, 21-23). Če ne bi vedeli za izvirni greh, si ne bi mogli razložiti, kako to: vemo, kaj je prav, pa vendar nas strasti in poželenje silita, da delamo narobe.
    Večino trpljenja in gorja povzroči prav greh. Če bi obvladali svoje strasti in bi živeli v miru in slogi, bi ne bilo lačnih otrok, ločenih družin, zapuščenih starčkov, brezposelnih in lačnih. Naš pesnik Simon Gregorčič je lepo zapisal: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat…« Za vse hudo in za vse krivice Bog ni nič kriv, krivi smo sami.
    So bolezni, pohabljenost, invalidnost, smrt »enake možnosti za vse«?. Tu pa je Bog kriv? Ljudje bi s pravilno uporabo razuma, lahko premagali mnoge bolezni. Če bi farmacevtska industrija ne temeljila na pohlepu velikih multinacionalk po dobičku, bi bilo tudi marsikaj drugače. Glavni krivec za trpljenje je človek sam. Res je, vsi nimamo enakih možnosti na vseh področjih. Vendar za srečo to ni bistveno. Naši predniki so imeli veliko manj materialnih dobrin, manj udobnosti, malo šol, pa so bili najbrž bolj srečni, kot smo mi sedaj, ker so imeli veliko več vere. Tudi danes ni rečeno, da je tisti, ki ima veliko, bodisi intelektualnih zmožnosti ali zdravja in lepote (športniki, pevci, filmski igralci), premoženja, tudi bolj srečen. Poglejmo te afriške otroke na sliki, nimajo skoraj ničesar, kar imajo otroci pri nas, pa kar prekipevajo od veselja.

    https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/79-pismo-meseca/13272-zakaj-morajo-nedolzni-trpeti

    • Hvala says:

      ČE ŽELIMO, DA BOMO ŽIVELI KAKOR JEZUS NAROČA IN NE DELALI GREHOV, JE POTRREBNO ŽIVLJENJE IZROČITI NJEMU, KI JE POT RESNICA IN ŽIVLJENJE, ČLOVEK SE NE MORE OBVAROVAT SAM, DA NE BI DELAL GREHOV-NEMOGOČE
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      • Hvala says:

        GREŠIMO, KO KRŠIMO BOŽJE ZAPOVEDI.

        Zato, še enkrat ponavljam, BOŽJO BESEDO JE POTREBNO POZNATI, JO PREBIRATI, JO VSRKATI V SVOJE SRCE IN PO NJEJ ŽIVETI. ŽIVETI TAKO KOT ZAPOVEJUJE BOG, POTEM BOMO IZPOLNILI NJEGOVO VOLJO IN DOŽIVELI IZOBILJE ŽE NA TEM SVETU.

        Problem je, ker je Božje zapovedi težko IZPOLNJEVATI, ZATO ČLOVEK ODNEHA IN ŽIVI PO SVOJE, KER MISLI PO ČLOVEŠKO, NAMESTO DA BI IZROČIL SVOJE ŽIVLJENJE GOSPODU IN V NJEGA ZAUPAL, DA GA BO VODIL.

        KAJ JE REKEL BOG:

        LJUDSTVO SE UPIRA
        ……………………………..

        9 Kajti to je uporno ljudstvo,
        lažnivi sinovi,
        sinovi, ki ne marajo poslušati
        Gospodove postave.
        10 Vidcem pravijo: »Ne imejte videnj!«
        in prerokom: »Ne prerokujte nam odkrito!
        Govorite nam to, kar ugaja,
        prerokujte nam prevare.
        11 Zavijte s poti, krenite s steze,
        spravite izpred nas Svetega Izraelovega!«
        12 Zato tako govori Sveti Izraelov:
        Ker zaničujete to besedo
        in se zanašate na nasilje in prevaro
        ter se opirate nanju,
        13 zato vam bo ta krivda
        kakor razpadajoča razpoka, izbočena v visokem obzidju,
        ki hipoma, v trenutku pride njegov razpad (Iz 30,9-13)

        15 Kajti tako vam je rekel Gospod Bog, Sveti Izraelov:
        Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni,
        v mirovanju in zaupanju je vaša moč,
        pa niste hoteli (Iz 30,15)

        VPRAŠAM, KAKO NAJ ČLOVEK ŽIVI, ČE NE POZNA BOŽJE BESEDE-ZAPOVEDI, KAKO NAJ BO BOGU VŠEČ?!
        ———————————————————————————————————————–

  6. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »NARAVNA LJUBEZEN HOČE TRI STVARI: PRISOTNOST LJUBLJENE OSEBE,
    NJENO POPOLNO POSEST IN POPOLNO ZEDINJENJE Z NJO. JEZUS JE V NADNARAVNEM REDU
    TEMU ZAKONU LJUBEZNI V POLNOSTI ZADOSTIL Z EVHARISTIJO.«
    (sv. Peter Julijan Eymard)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    sv. Peter Julijan Eymard, prosi za nas!

  7. Miro says:

    UKRAJINCI V MEDŽUGORJU

    Dne, 25. februarja 2022, so na griču prikazovanj molili skupni rožni venec za mir v Ukrajini in po svetu. Molitev se je pričela ob 20. uri in je potekala na pobudo ukrajinskih duhovnikov, ki jih je v Medžugorju približno petdeset.

    Več o tem nahttp://www.medjugorje.si/ukrajinci-v-medzugorju.html#more-3145

    Kraljica miru, prosi za nas!

  8. Hvala says:

    ČE LJUBIŠ GOSPODA, PREBIVAŠ V NJEM, KAJTI ČLOVEK JE TAM, KJER JE NJEGOVO SRCE

    Gospodova obljuba :”ČE ME KDO LJUBI, SE BO DRŽAL MOJE ZAPOVEDI IN MOJ OČE GA BO LJUBIL. PRIŠLA BOVA K NJEMU IN PREBIVALA PRI NJEM (Jn 14,23).

    Poglejmo, kaj hoče Jezus povedati s temi BESEDAMI. KAJ JE BISTVO? DRŽATI SE ZAPOVEDI!!!
    Tisti, ki ne pozna zapovedi, se jih ne drži, zato je potrebno kot sem že večkrat poudarila, BRATI, PREMIŠLJEVATI IN OSVOJITI V SRCE BOŽJO ZAPOVED. BRATI IN PROSITI SVETEGA DUHA ZA VODSTVO IN RAZLAGO BOŽJE BESEDE.

    Ljudje smo zelo slabotna bitja, iščemo rešitve, kje bi najprej prišli do rezultatov, da bi prenehalo trpljenje, da bi zaživeli, iščemo razne molitve in to in ono, VENDAR BISTVO PA POZABLJAMO. VSAK ČLOVEK MORA VSAK DAN HODITI PO POTI SPREOBRNENJA IN SE DRŽATI BOŽJIH ZAPOVEDI.

    To bi moralo biti jasno. Avtomobila ne moreš voziti, če ne veš kaj pomenijo prometni znaki, mar ni tako?!. Če bi jemali Božjo Besedo resno, bi z vso silo tekli k NJEJ.

    KAJ JE ŠE BISTVO NA NAŠI POTI DO VEČNOSTI?

    Gospoda je potrebno PROSITI IN DELATI NA TEM, DA NE BI ČLOVEK IMEL NAVEZANOSTI NA ZEMELJSKE DOBRINE-MALIKE, KAJTI VSAKA NAVEZANOST NA MALIKE ODDALJUJE ČLOVEKA, DA BI ŽIVEL V SVOBODI, KI JO JEZUS OBLJUBLJA IN DAJE. Če je človeško srce pri maliku, ni pri Bogu!

    ČISTITI DUŠO- človek se ne more sam spreobrniti, sam si dati novo srce in si vdihniti Svetega Duha. ČLOVEK MORA DOPUSTITI BOGU, DA V NJEM DELUJE, GA SPREMINJA, GA PREOBLIKUJE, človeška miselnost pa je kontra temu, ja sam bom se glasi znani stavek, itd. itd….HODITI K ZAKRAMENTU SVETE SPOVEDI, VSAK DAN SE SPOMNITI, DA NE VEŠ SEKUNDE ZA NAPREJ, ČE BOŠ ŠE ŽIVEL…

    DOPUSTITI BOGU, DA VODI TVOJE ŽIVLJENJE IN TE SPREMINJA IN OBLIKUJE, DA SE BO TVOJA VOLJA ZDRUŽILA Z NJEGOVO IN BOŠ IZPOLNIL GOSPODOV NAČRT NA ZEMLJI!

    BOG JE REKEL:

    Kdor ljubi vzgojo, ljubi spoznanje,
    kdor sovraži opomin, ostane surovež (Prg 12,1)

    Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota,
    modrost pa prebiva s skromnimi (Prg 11,2)

    2 Kdor je brez pameti, zaničuje svojega bližnjega,
    razumen mož pa molči (Prg11,12)

    7 Spomin na pravičnega bo blagoslovljen,
    ime krivičnih bo strohnelo (Prg 10,7)

  9. Miro says:

    NADŠKOF METROPOLIT MSGR. STANISLAV ZORE VABI V NEDELJO IN NA PEPELNIČNO SREDO K MOLITVI ZA MIR V UKRAJINI

    Dragi bratje in sestre, zaskrbljeno spremljam vojno v Ukrajini in vabim vse slovenske katoličane, da molijo za mir.

    V tem trenutku negotovosti in preizkušnje so vsi državni voditelji dolžni storiti vse, da ustavijo nasilje v Ukrajini; vsi verniki pa moramo okrepiti molitev za mir in tamkajšnje prebivalce. Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci (prim. Mt 5,9). Zato vabim duhovnike, da v nedeljo, 27. februarja 2022, pri vseh svetih mašah darujejo sveto mašo za mir in pravičnost (RM str. 795), vernike povabijo k molitvi za mir ter med prošnjami vernikov dodajo dve posebni prošnji:

    1. Gospod Bog, Knez miru, pomiri sovraštvo in odpravi krivice, ki vladajo med narodi, da bosta po vsem svetu vladala mir in pravičnost.

    2. Gospod Bog, Knez miru, prosimo te za mir v Ukrajini. Vse prebivalce Ukrajine še posebej obvaruj vojnih grozot in slehernega nasilja.

    Prav tako vabim duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da molijo rožni venec in litanije Matere Božje za mir v Ukrajini.

    Vse Slovenke in Slovence lepo vabim, da se na pepelnično sredo pridružimo pobudi papeža Frančiška, ki je naslednjo sredo (2. marec 2022) razglasil za poseben dan molitve in posta za mir. Papež pravi: »Jezus nas je učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Vse vabim, da pepelnično sredo, 2. marca, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne.«

    Kraljica miru – prosi za nas!

    Msgr. Stanislav Zore,
    ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

    https://katoliska-cerkev.si/nadskof-metropolit-msgr-stanislav-zore-vabi-v-nedeljo-in-na-pepelnicno-sredo-k-molitvi-za-mir-v-ukrajini

  10. Miro says:

    KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE! – KDOR ČE SE SKUPINI MOŠKIH, KI SE MED SEBOJ POGOVARJAJO, PRIDRUŽI ŽENSKA, VČASIH SLIŠIMO: “HVALA BOGU, DA SI PRIŠLA, TAKO SMO VSAJ LJUDJE!” VSI VEMO, DA NITI MOŠKI NITI ŽENSKA NISTA POPOLNA, CELEGA ČLOVEKA DOBIMO ŠELE Z ZDRUŽITVIJO MOŠKE POLOVICE Z ŽENSKO POLOVICO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,1-12)

    Od tam je prišel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi. Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Če se skupini moških, ki se med seboj pogovarjajo, pridruži ženska, včasih slišimo: “Hvala Bogu, da si prišla, tako smo vsaj ljudje!” Vsi vemo, da niti moški niti ženska nista popolna, celega človeka dobimo šele z združitvijo moške polovice z žensko polovico. “Iz te osnovne zakonitosti življenja,” piše akademik Anton Trstenjak, “ki najde svojo celoto in popolnost šele v združitvi moških lastnosti z ženskimi, izvira tudi človekovo prahrepenenje moškega bistva po ženskem in ženskega po moškem.”

    To “prahrepenenje” s preprosto besedo imenujemo ljubezen. To čustvo se vleče nazaj vse do prvih začetkov človeškega rodu. Bog je videl Adama – bitje, ustvarjeno po njegovi podobi in sličnosti –, kako zaman išče svoj par med stvarmi, ki ga obdajajo. “Zanj se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna.” Zato Bog Stvarnik uvidevno modruje: “Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.” In ustvaril je Evo, prvo ženo, mater vseh živih, in jo privedel – če govorimo po človeško – k Adamu. S tem je bila ustanovljena družinska skupnost, ki je od vseh človeških skupnosti najpomembnejša. Je podlaga za vse druge, širše skupnosti, kot so narod, družba pa tudi Cerkev. Po Božji podobi ustvarjeni človek je narejen tako, da ne more biti sam. V človeškem srcu je ljubezen, iskra podobnosti z Bogom, saj ljubezen povezuje med seboj tri Božje osebe. Ljubezen vedno potrebuje nekoga, da se mu razodene.

    Večina ljudi na svetu ima “poklic”, da ob svojem času, ko dosežejo duševno in telesno zrelost, osnujejo skupnost, ki ji pravimo družina. O družini je bila napisana cela gora knjig in izrečenih je bilo veliko lepih in globokih misli. Temeljna pa je ta, ki jo je Jezus navedel pred farizeji: “Zaradi tega (zaradi ljubezni, medsebojne privlačnosti) bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.” Iz ljubezni, ki jo nosi v svojem srcu, in iz potrebe, da bi to ljubezen nekomu dal, v zameno pa bi od njega prejel ljubezen, zrel človek zapusti družino, v kateri se je rodil in kjer je odraščal. V družini ima vsakdo svoje poslanstvo in nalogo. Mož naj bi bil modra glava družine, žena pa njeno srce, ki s svojo prirojeno nežnostjo prinaša v družinsko skupnost toplino, brez katere ni zdrave rasti. Otroci naj bi s hvaležnim in učljivim srcem posnemali vse dobro, kar na starših vidijo. Krščanski zakonci imajo pravico in dolžnost, da vsak zase in drug za drugega prosijo Boga, naj v njih okrepi milost zakramenta svetega zakona. To ni enkrat za vselej sklenjeni obred, ampak neusahljivi vir milosti in moči, ki se mora stalno obnavljati. Otrok raste ob različnih vplivih, predvsem svoje domače družine. “Večine lastnosti, ki oblikujejo njegov značaj, se otrok naleze že zgodaj v domači hiši, v družini od staršev pa tudi od drugih članov družine,” piše dr. Anton Trstenjak, ko govori o odnosih med starši in otroki. “Glavni vpliv, s katerim starši oblikujejo svoje otroke, ni namerni zgled, temveč je njihovo vsakdanje ravnanje in govorjenje, pri katerem niti ne mislijo, da z njim vplivajo na otroke. Mirno lahko rečemo: glavni zgled, s katerim starši otroka vzgajajo, ni v tem, kaj delajo, kaj govorijo, marveč v tem, kaj in kakšni so.

    “Prenesimo to pravilo na versko vzgojo. Pedagogi poudarjajo, da otrok podobo Boga oblikuje po podobi svojih staršev. Zato je zelo pomembno, da si starši prizadevajo za medsebojno spoštovanje in ljubezen. To je edino pravo ozračje vzgoje v družini, skupnosti, ki je toliko bolj posvečena, kolikor bolj v njej raste medsebojna spoštljiva ljubezen.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Popravek v naslovu gornjega prispevka: KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE! – ČE SE SKUPINI MOŠKIH, KI SE MED SEBOJ POGOVARJAJO …

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja