Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   27. februarja, 2022 at 13:23

   ČASI SO TAKI, KAKRŠNI SMO LJUDJE, IN NE NASPROTNO
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   https://si.aleteia.org/2021/12/04/casi-so-taki-kakrsni-smo-ljudje-in-ne-nasprotno/

   Odgovori
2. Miro says:

   27. februarja, 2022 at 12:46

   PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA OB ZAČETKU ŠKOFIJSKEGA POSTOPKA ZA BEATIFIKACIJO MAGDALENE GORNIK (23. februar 2022)

   »Magdalenino svetniško življenje nas danes nedvomno nagovarja v dveh držah. Živimo v svetu, v katerem Bog postaja vedno bolj odsoten. Z različnimi postopki se Boga izriva iz javnega življenja in se ga odriva v območje zasebnega. Za Magdaleno je bil evharistični Kristus v Najsvetejšem zakramentu in v svetem obhajilu globoko doživljana in živeta resničnost. Ko je leta 1847 prejela prvo sveto obhajilo, je Bog v njenem srcu vnel tako gorečo ljubezen, da so ji pošle telesne moči in je komaj mogla priti od obhajilne mize nazaj na svoje mesto. Od leta 1848 je potem skoraj pol stoletja živela samo od svete evharistije in mistične jedi, ki jo je prejemala v zamaknjenjih.

   Magdalenin zgled more tudi nam pomagati, da bomo začeli najprej globoko verovati v Jezusovo ostajanje z nami in njegovo pripravljenost, da za vsakega izmed nas postane hrana na poti krščanskega življenja in na poti večnega življenja. Potem pa naj nam Magdalenin zgled pomaga, da bomo začeli s prenovljeno ljubeznijo začeli pristopati k obhajilu. Naj njena povezanost z evharističnim Kristusom prenovi evharistično življenje v naši krajevni Cerkvi.

   Druga velika krepost Božje služabnice Magdalene Gornik pa je njen odnos do trpljenja. Prav v tem času se v naši družbi ponovno pojavljajo pobude, praktično skoraj zahteve po samomoru z medicinsko pomočjo. V bistvu gre za to, čeprav je sama pobuda zavita v lepše izraze. Tako imenovano »medicinsko pomoč« bodo morali nuditi farmacevti in zdravniki. V naši preteklosti, tudi v »mračnem srednjem veku«, kakor ga krivično ožigosamo, so zdravniki zdravili, rablji pa so morili. Danes pa bi radi vse pomešali med seboj, da bo celoten postopek bolj »human«. Kljub temu pa zdravljenje in pomoč pri samomoru ostajata daleč vsaksebi.« (odlomek iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta)

   Celotna pridiga gospoda nadškofa na:
   https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-ob-zacetku-skofijskega-postopka-za-beatifikacijo-magdalene-gornik

   Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2022 at 12:57

     BOŽJA SLUŽABNICA MAGDALENA GORNIK V NAS OŽIVLJA GOREČO LJUBEZEN DO EVHARISTIJE

     https://www.druzina.si/clanek/bozja-sluzabnica-magdalena-gornik-v-nas-ozivlja-goreco-ljubezen-do-evharistije-foto

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
     Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!

     Odgovori
3. Janez says:

   27. februarja, 2022 at 12:01

   Papež Frančišek: Ljudje naj molijo za politike in politiki naj molijo za ljudi
   Moliti za vse
   »V današnjem berilu iz Prvega pisma Timoteju (glej 1 Tim 2,1-8) apostol Pavel poziva k molitvi za vse ljudi, tudi za tiste, ki so na oblasti. Poziv je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu in gre torej za univerzalno prošnjo. Moli se naj ‘brez jeze in brez prepirljivosti’. Opravljajo se naj ‘prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi’, istočasno pa tudi ‘za kralje in vse oblastnike’, da bodo ‘živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu’.

   Pavel nekoliko izpostavlja okolje verne osebe: to je molitev. Tukaj gre za molitev priprošnje: ‘Naj vsi molijo za vse, da bi lahko živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu.’ Moliti, da bi to bilo mogoče. A imamo en namig, ob katerem bi se želel ustaviti: ‘Za vse ljudi.’ In potem doda: ‘Za kralje in vse, ki so na oblasti.’ Gre torej za molitev za vladarje, za politike, za osebe, ki so na odgovornih položajih, da bi lahko vodili politično institucijo, državo, provinco.

   Kdo med nami moli za politike?
   Politiki so pogosto deležni laskanja s strani svojih pristašev, a prav tako so deležni žalitev. Tudi duhovnike in škofe se žali. Nekateri si to tudi zaslužijo, To je žal postala že navada – ‘rožni venec žaljivk in kletvic, diskvalifikacij’. Pa vendar, kdor je na oblasti je odgovoren voditi državo. In mi, ali ga puščamo samega, ne da bi Boga prosili, naj ga blagoslovi? Za oblastnike se ne moli. Lahko bi se celo zdelo, da jih molitev žali. Takšen je naš odnos do oseb, ki so na oblasti. A sv. Pavel pojasni, zakaj moliti: Moliti za vsakega med njimi, da bodo ljudje lahko naprej živeli tiho, mirno in dostojanstveno. Spomnimo se, kako so Italijani pred kratim živeli ‘krizo vlade’. Kdo med nami je molil za oblastnike? Kdo med nami je molil za parlamentarce? Da bi se lahko dogovorili in naprej vodili domovino? Zdi se, da duh patriotizma ne pride do molitve. Pride do diskvalifikacij, sovraštva, prepirov. ‘Hočem torej – piše Pavel – da moški molijo na vsakem kraju in povzdignejo svete roke brez jeze in prepirljivosti.’ Treba je razpravljati in to je naloga parlamenta. Treba je razpravljati, a ne s poniževanjem drugega. Moramo moliti za drugega, za tistega, ki ima drugačno mnenje od našega.

   Tudi politiki morajo moliti za ljudstvo
   Oprl bi se še na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 7,1-10), s katerim je tudi odgovoril tistim, ki mislijo, da je nek politik preveč komunist ali pa je pokvarjen. O politiki ni treba razpravljati, treba je moliti. So tudi takšni, ki pravijo, da je politika umazana. A Pavel VI. je trdil, da je politika najvišja oblika dejavne ljubezni. Lahko je umazana, kakor je lahko umazan vsak poklic, vsak. Mi smo tisti, ki nekaj umažemo, stvar sama po sebi pa ni umazana. Mislim, da se mi moramo spreobrniti in moliti za politike vseh barv, vseh! Moliti za voditelje. To nas prosi Pavel. Ko sem poslušal Božjo besedo mi je prišlo na misel to zelo lepo dejstvo v evangeliju: oblastnik, ki moli za enega od svojih; ta stotnik, ki moli za enega od svojih. Tudi oblastniki morajo moliti za svoje ljudstvo, kakor je ta molil za svojega služabnika: ‘Moj služabnik je, jaz sem zanj odgovoren.’ Oblastniki so odgovorni za življenje države. Lepo je pomisliti, da če bo ljudstvo molilo za svoje vladarje, bodo vladarji prav tako zmožni moliti za ljudstvo, kakor je ta stotnik molil za svojega služabnika.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2019)

   Molimo za politike in državnike ter za prenehanje vojne v Ukrajini. Naj Gospod Bog pomaga, da se ne bo konflikt nadaljeval z vojno in orožjem in da bo po Božji Milosti in Usmiljenju prevladal razum in sočutje! Molimo za svoje sovražnike , je dejal Jezus in prosimo, da se bo srd umaknil strpnosti in miroljubni koeksistenci; da bo vojna v Ukrajini takoj prenehala po Božji Dobroti inn Usmiljenju.

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2022 at 12:51

     Najlepša hvala za molitveno pobudo. Molimo:

     Dobri Bog,

     ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za
     spremembo src in misli, za deeskalacijo razmer v Ukrajini ter povrnitev
     dialoga.

     Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi
     državi. Odpri svetovnim voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš
     skupni dom in da narode veliko več stvari združuje kot ločuje ter bi se
     odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

     Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za
     bolečino prizadetih pomagal tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim
     in vsem, ki bežijo pred napadi.

     Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v tvoje varstvo in
     pomoč. Pomagaj nam, da bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri,
     da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir. (vir: iskreni.net)

     GOSPOD JEZUS KRISTUS, SIN BOŽJI, USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA!

     Odgovori
4. Miro says:

   27. februarja, 2022 at 11:54

   PO BLIŽNJIH ME JE BOG OHRANJAL PRI ŽIVLJENJU (Aleteia)

   OBLEŽALA JE DUŠEVNO, TELESNO IN DUHOVNO POPOLNOMA IZTROŠENA, ZDAJ SE VESELI POLNOSTI ŽIVLJENJA

   https://si.aleteia.org/2022/02/27/po-bliznjih-me-je-bog-ohranjal-pri-zivljenju/

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2022 at 13:06

     Bogu hvala, za poučno pričevanje gospe Nataše Rupene o zdravilni in odrešenjski moči našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

     SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

     Odgovori
5. Janez says:

   27. februarja, 2022 at 10:29

   Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)
   Želim si, da me Bog ne samo včasih obišče kot gosta, ampak da v meni trajno prebiva. A me vodi in navdihuje ko ga prosim in molim k Njemu. To zveni za kakšne agnostike kot otroška in naivna molitev. Tako mislim in verujem, da je prav. To je moj Credo. Mene pa ne motijo bodice agnostikov, ker vem da vse premorem v Njem, ki mi daje Moč. Kaj ni bil včasih Bog prisoten v jeruzalemskem templju in stanuje danes v mogočnih katedralah? Kralj Salomon je rekel pri posvetitvi templja: »Toda mar more res Bog prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1 Kr 8,27).Boga ne moremo zapreti v nobeno katedralo, najsi bo še tako bleščeča. Bog je omniprezenten in Ljubeč do vseh ljudi enako. On je Stvarnik vsega kar obstaja in je Deum Creator.

   Vsa nebes nebesa ne morejo dojeti Boga, kaj šele ljudje. Bog je za nas ljudi dimenzija, ki ji ni mogoče priti do dna. Ki je tudi poustvarjeni fizikalni Cernski prapok ne more razvozlati. Stalno odkrivamo nove sončne sisteme, katerih neskončnosti si ne moremo predstavljati. Če je že vesolje v svoji celoti za nas preobsežno, da bi ga raziskali, koliko bolj je potem Bog kot njegov Stvarnik. Takoj ko bi Boga lahko doumeli, ne bi bil več Bog, ampak le neka človeška predstava ali zamišljena hipoteza, ki smo si jo domislili, ki jo lahko nekdo spreminja glede na versko pripadnost in določbe koncilov ali pa jo v obliki kipa postavi v kot. Bog ni religiozni priročnik! On je ki je izven vseh naših pojmov in predstav. Tako daleč in tako blizu nas in v nas je. Zaslutimo ga v smotrni naravi in v Dobroti ter Odrešenju vseh Ljudi na Zemlji. Pa tudi v naših bližnjih in v Stvarstvu, ki nas okbroža.

   Kadar prisluhnem religijam in njihovim primitivnim ali filozofskim razlagam, podvomim v kompetentni človeški razum, da bi zmogel Boga razumeti. Kdo pa sem jaz da bi to sodil in razumel, kar je Božje? Deum scire nemo potest nisi Deum docente! Naš krščanski Bog je Troedini Bog Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha, ki poživlja in navdihuje. On je navdihnil svetopisemske pisatelje in nam dal Biblijo, da jo beremo, kaj nam pripoveduje. On tudi po svoji Milosti in Božji Volji suvereno navdihne in razodene izbranim ljudem o Božjih Skrivnostih in Verskih Stvareh, da kaj več razumemo.

   V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.«Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov človeški ponos razbit, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen in ošaben, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Veselje.

   Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott?

   Moli mo za Mir v Ukrajini in na svetu, da se bodo po božji Milosti in Dobroti ustavili vojni spopadi, ko so žrtve, begunci in veliko trpljenja med nedolžnimi ljudmi. Ustavi Gospod sovraštvo in maščevanje ter umiri strasti. Umirajo vojaki in civilisti in veliko je bežečih brezdomcev sredi Evrope. Gospod Bog prosim pošlji Svetega Duha, da bo vplival na ruskega voditelja, na ukrajinskega voditelja in na vse druge svetovne državnike, da se bodo ustavili vojaški spopadi in bo nastopil mir v Ukrajini in v svetu. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2022 at 14:24

     Hvala za pobudo za mir v Ukrajini in po svetu.

     Kako pa je z objavljenim člankom “Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)”, žal spet ni jasno. Kaj je iz originala in katerega; kaj pa je “nekoliko popravljeno”?

     Molimo:

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Odgovori
     • Hvala says:

       27. februarja, 2022 at 16:04

       Glede na objavljeni članek “Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)” bi dodala svoje mnenje:

       Če objavimo neki članek, ki ima svojega avtorja, ga objavimo v originalni verziji avtorja, potem pa posebej dodajamo oz. napišemo svoje razmišljanje, komentar itd…. Ne vem, oz, ne razumem, da bi original verzije , ki imajo znane avtorje mi popravljali oz dajali originalu svoj prispevek, brez da navedeno, kaj je dodano oz, spremenjeno.

       Če smo delo nekoga popravljali (meni se zdi to žaljivo), pomeni, da se z nečim, kar je napisal ne strinjamo, zakaj bi sicer popravljali?!

       G. Miro, če boste še vi podali komentar glede tega.

       Odgovori
       • Hvala says:

         27. februarja, 2022 at 17:30

         Že objavljeno:
         Janez says:
         8. maja, 2020 at 10:52
         Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno in dopolnjeno!)

         Odgovori
         • Miro says:

           27. februarja, 2022 at 18:41

           Se popolnoma strinjam. Takšno objavljanje, popravljanje in dopolnjevanje prispevkov drugih avtorjev lahko služi za:

           ŠOLSKI PRIMER, DA SE TAKO Z AVTORSKIMI PRISPEVKI NE DELA!

           Žal je bilo takšnih “predelav” na tej spletni strani že več. Morda pa bo g. Janez vendarle pojasnil, kaj pomeni “nekoliko popravljeno in dopolnjeno”. Ali pa je najboljše, da se še naprej “glavo tišči v pesku”?
   • Miro says:

     28. februarja, 2022 at 9:28

     Ponovno bi rad opozoril, da nikakor ni v redu, ker očitno ni volje, da bi se korektno razčistilo, kako je s to sporno zadevo.

     PRVA VARIANTA: Janez says: 8. maja, 2020 at 10:52,
     Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno in dopolnjeno)

     DRUGA VARIANTA: Janez says: 27. februarja, 2022 at 10:29,
     Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)

     Dejstvo je, da omenjeni varianti nista popolnoma identični in ni jasno, kaj je v obeh variantah navedeno kot razmišljanje g. Ludwiga Schneiderja, kaj pa je pripisal oziroma popravil g. Janez.

     Minister Gregor pa nič?

     Odgovori
   • Hvala says:

     28. februarja, 2022 at 12:58

     Spoštovani g. Janez!

     Velikokrat ste nam svetovali kako naj poslušamo in delamo tako kot je učila Sveta mati Terezija in kot naroča papež Frančišek. Kaj sta ta dva povedala oz, naročila? Uporabili naj bi vsak dan kot osnovo za medsebojno komuniciranje tri besede: OPROSTI, PROSIM IN HVALA! TO JE OSNOVA V ŽIVLJENJU VSEH NAS, TAKO KOT JE OSNOVA ZA ŽIVLJENJE TELESA KRUH IN VODA.

     Vsi ljudje pogrešimo, grešimo, imamo padce itd, vendar odgovornost za svoja dejanja naj bi prevzeli.

     Če svetujemo kako moramo ravnati s svojimi sobrati kar naroča Bog, naj to tudi udejanjimo. G. Miro je prosil , da bi obrazložili zadevo. Če ne veste ali ne želite povedati, lahko napišete dve besedi ali tri. Ne vem , se ne spomnim ali ne povem itd…samo da je resnica. Medsebojni odnosi SO OSNOVA V ŽIVLJENJU VSAKEGA ČLOVEKA, SO OSNOVA ZA MIR V DRUŽINI, V DRŽAVI, V SVETU.

     Večkrat smo že govorili, da ni tisto kar svetujemo kako naj živimo glavno, glavno je , kako mi dajemo vzgled drugim ljudem, ki niso verni.

     Upam, da boste z Gospodovo milostjo storili, kar vas prosi g, Miro.

     To pišem zelo dobronamerno. Vsak pri sebi naj pogleda in izboljša kar je potrebno , da se bomo čimbolj približali Jezusu in ravnali ter živeli tako kot naroča On .

     Lepo vas pozdravljam in vse dobro želim!

     Odgovori
6. Miro says:

   27. februarja, 2022 at 7:24

   SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022 – II. DEL

   2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

   Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

   Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[1] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

   Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[2] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

   Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Vsi smo bratje, 193).

   3. »ČE SE NE UTRUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

   Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

   Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

   Povzeto po https://katoliska-cerkev.si/sporocilo-svetega-oceta-za-post-2022-i-del

   Odgovori
7. Miro says:

   27. februarja, 2022 at 7:20

   BOG Z RAZODETJEM SVOJEGA SKRIVNOSTNEGA IMENA JHWH POVE, KDO JE, IN S KATERIM IMENOM GA JE TREBA KLICATI

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   206 Z razodetjem svojega skrivnostnega imena JHWH, “Jaz sem tisti, ki je”, ali “Jaz sem tisti, ki sem” ali tudi “Jaz sem, ki sem jaz”, pove Bog, kdo je, in s katerim imenom ga je treba klicati. Kakor je Bog skrivnost, je skrivnostno tudi božje ime. To je razodeto ime in hkrati kakor odklonitev imenovanja, in prav s tem to ime najbolje izrazi Boga kot tistega, ki je, se pravi neskončno nad vsem, kar moremo o njem razumeti ali povedati: je “skriti Bog” (Iz 45,15), njegovo ime je neizrekljivo (prim. Sod 13,18), to je Bog, ki se ljudem napravlja bližnjega.

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/II-bog-razodene-svoje-ime/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   27. februarja, 2022 at 6:40

   GOVORJENJE O DRUGIH-ZASEBEN POGOVOR MED ZAKONCEMA ALI OPRAVLJANJE?

   “Če rečemo nekaj, kar bo škodilo ugledu druge osebe zato, da dosežemo nekaj dobrega ali ker je to nujno glede na dane okoliščine, ne moremo reči, da je to greh obrekovanja.” Za kakšne olajševalne okoliščine gre, da o drugih lahko govorimo, ne da bi pri tem grešili? Prva je, da o skrivnosti druge osebe spregovorimo le s tistimi ljudmi, s katerimi je to res potrebno. Druga je, da ima razkritje dober učinek; tretja je, da skrivnost razkrijemo s čistim namenom; četrta je, da hočemo s tem delati dobro ali se izogniti hudemu zlu.

   Sveti Hieronim je rekel: “Pazite, da si ne umažete jezika in ušes; se pravi, ne govorite slabo o drugih in ne poslušajte, kaj o njih govorijo.” Sveti Tomaž Akvinski dodaja: “Kdor sliši obrekovalca in bi ga lahko ustavil, pa se nad obrekovanjem naslaja, je enako kriv.”

   https://si.aleteia.org/2019/08/28/govorjenje-o-drugih-zaseben-pogovor-med-zakoncema-ali-opravljanje/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Večkrat se spomnim na našo mamo Sveto Marijo. Spočela je od Svetega Duha.

   Jožef je kmalu spoznal, da je resnični gospodar njegove žene sam Bog. To v veri tudi sprejme, zato Marije pred ljudmi noče osramotiti kot tiste, ki otroka ni spočela z njim, temveč ga je spočela v moči Svetega Duha. Jožef je spoznal, da mora sprejeti Božje načrte, in se je hotel umakniti iz skupnega domovanja, ker je vedel, da pa ljudje tega ne razumejo.

   Marija bi tako v Nazaretu ostala svobodna in bi vsi kazali s prstom zgolj na Jožefa, da jo je zapustil samo z otrokom. Tako bi Jožef zavaroval Marijo pred javno obsodbo. Ljudje bi pač rekli, da je Jožef slabič in nesposoben skrbeti za svojo zakonito ženo Marijo in za svojega otroka. V tem Jožefovem namenu se nam razodeva njegova pravičnost, predvsem v odnosu do Marije. Po angelovem posredovanju si Jožef premisli in dokončno vzame Marijo za svojo zakonito ženo k sebi ter prevzame odgovornost zanjo in za otroka (prim. Mt 1,18-25).

   LJUDJE NE RAZUMEJO, NISO RAZUMELI PRED 2000 LETI IN TUDI DANES NE RAZUMEJO , KER TO KAR SE VIDI NA ZUNAJ, S ČLOVEŠKIMI OČMI JE LAHKO DALEČ OD RESNICE. Pustimo svoja človeška ugibanja in opravljanje , da ne bomo na sodni dan zelo presenečeni. Bog ima tudi danes načrte z ljudmi, vendar nekateri tega ne morejo ali pa nočejo razumeti!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. februarja, 2022 at 20:34

   »PUSTITE OTROKE, NAJ PRIHAJAJO K MENI, IN NE BRANITE JIM, KAJTI TAKŠNIH JE BOŽJE KRALJESTVO« – OTROCI SO NAJLEPŠI SAD BLAGOSLOVA, KI GA JE STVARNIK DAL MOŠKEMU IN ŽENSKI – GOSPOD SODI NAŠE ŽIVLJENJE TAKO, DA POSLUŠA TISTO, KAR MU PRIPOVEDUJEJO ANGELI OTROK, ANGELI, KI VEDNO GLEDAJO OBLIČJE OČETA, KI JE V NEBESIH. VEDNO SE VPRAŠAJMO, KAJ BODO TI ANGELI OTROK PRIPOVEDOVALI BOGU O NAS!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,13-16)

   Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Otroci so najlepši sad blagoslova, ki ga je Stvarnik dal moškemu in ženski. A mnogi otroci so že od začetka zavrnjeni, zavrženi, oropani svojega otroštva in svoje prihodnosti. Nekdo, kot da bi to hotel upravičiti, bi si celo upal reči, da je bila napaka, da so bili rojeni na svet. To pa je sramotno: Ne nalagajmo otrokom svoje krivde! Otroci niso nikoli nikakršna napaka! Kaj nam pomagajo slovesne deklaracije o človekovih in otrokovih pravicah, če potem kaznujemo otroke zaradi napak odraslih.

   Vsi odrasli smo odgovorni za otroke in zato mora vsak storiti tisto, kar lahko, da bi se omenjene razmere, torej trpljenje otrok, spremenile. Vsak otrok, ki je izrinjen, zavržen, ki živi na ulici in prosjači, ki je brez šole, brez zdravstvene oskrbe, je krik, ki se dviga k Bogu, in obtožuje sistem, ki smo ga mi odrasli zgradili.

   Spomnimo se evangeljskega prizora. Pustite otročiče k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.’ Želim si, da bi to postalo nekaj normalnega za vse otroke. Res je, da imajo otroci z velikimi težavami pogosto izjemne starše, ki so pripravljeni na vsako žrtev in vsako velikodušnost. Vendar pa se teh staršev ne bi smelo pustiti samih. Spremljati bi morali njihov napor in jim tudi ponuditi trenutke skupne radosti in brezskrbnega veselja, da jih ne bi zajela terapevtska rutina.

   Ko gre za otroke, ne bi smeli slišati tistih uradnih fraz, kot so: ‘Navsezadnje pa, nismo dobrodelna ustanova.’ Ali: ‘V svojem privatnem življenju je vsak svoboden, da počne, kar hoče.’ Otroke pogosto doletijo posledice življenja, ki ga izčrpava nestalno ali slabo plačano delo, nevzdržen delovni urnik, neučinkoviti transport. Otroci prav tako plačujejo ceno nezrelih zvez in neodgovornih ločitev, katerih prve žrtve so. Živijo pod vplivom kulture poostrenih subjektivnih pravic in tako postanejo prezgodaj ‘odrasli’ otroci. Pogosto doživljajo nasilje, ki ga niso zmožni predelati, in pred očmi odraslih so se prisiljeni navaditi na propadanje.

   Cerkev, tako v preteklosti kot danes, se s svojo materinskostjo daje na razpolago otrokom in njihovim družinam. Staršem in otrokom tega našega sveta prinaša Božji blagoslov, materinsko nežnost, trdno grajo in odločno sodbo. Pomislite na otroke, z otroki se ne šali! Predstavljajte si, kakšna bi bila družba, ki bi se enkrat za vselej odločila in sprejela naslednje načelo: ‘Res je, da nismo popolni in da delamo mnogo napak, a ko gre za otroke, ki pridejo na svet, se ne bo nobena žrtev odraslih zdela predraga ali prevelika, da ne bo noben otrok mislil, da je napaka, da ni nič vreden in da je prepuščen ranam življenja in oblastnosti ljudi.’ Takšna družba bi bila zares nekaj lepega, veliko bi ji bilo odpuščeno.

   Gospod sodi naše življenje tako, da posluša tisto, kar mu pripovedujejo angeli otrok, angeli, ki vedno gledajo obličje Očeta, ki je v nebesih. Vedno se vprašajmo, kaj bodo ti angeli otrok pripovedovali Bogu o nas.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    26. februarja, 2022 at 15:37

    Ponovno spomnimo, da ob vrsti raznih prispevkov ne bi prezrli naslednjega povabila:

    NADŠKOF METROPOLIT MSGR. STANISLAV ZORE VABI V NEDELJO IN NA PEPELNIČNO SREDO K MOLITVI ZA MIR V UKRAJINI

    https://katoliska-cerkev.si/nadskof-metropolit-msgr-stanislav-zore-vabi-v-nedeljo-in-na-pepelnicno-sredo-k-molitvi-za-mir-v-ukrajini

    Skratka, zelo pomembno je, da veliko molimo za mir v Ukrajini in po svetu. Pri tem je močno duhovno orožje, kot je poudarjal sv. pater Pij, prav sveti rožni venec, pa tudi post v ta namen. Ponovno prilagam naslednjo molitev za mir.

    Dobri Bog,
    ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za
    spremembo src in misli, za deeskalacijo razmer v Ukrajini ter povrnitev
    dialoga.

    Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi
    državi. Odpri svetovnim voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš
    skupni dom in da narode veliko več stvari združuje kot ločuje ter bi se
    odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

    Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za
    bolečino prizadetih pomagal tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim
    in vsem, ki bežijo pred napadi.

    Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v tvoje varstvo in
    pomoč. Pomagaj nam, da bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri,
    da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir.

    Iskreni.net

    Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori