Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    EGOIZEM, SEBIČNOST IN TRMA LAHKO IZ ODNOSA NAPRAVIJO UNIČUJOČO KEPO, KI RUŠI, PODIRA, KRHA (Aleteia)

    ODNOSI SO VTKANI V VSAK NAJMANJŠI PROSTORČEK NAŠIH ŽIVLJENJ

    Župnik Martin Golob glede odnosov takole pojasnjuje (vlog št. 83):

    Človek je bitje odnosov. Prazniki so možnost, da drug drugemu izrazimo pozornost. Odnos lahko človeku da krila ali pa ga potre. »V življenju sem uspešen le zato, ker imam zelo dober odnos z ženo. To ne pomeni, da se ne skregava, nesoglasja pa razčiščujeva sproti,« mi je pred kratkim dejal prijatelj.

    Pri odnosu je ves čas treba biti pozoren in buden. V okolici imamo gotovo veliko lepih primerov odnosov, ni pa nam treba daleč, da vidimo tudi zavožene. Ohranimo zavest toplih in ljubečih odnosov vedno pred očmi.

    Več o tem v Martinovem novem vlogu na:
    https://si.aleteia.org/2022/03/11/egoizem-sebicnost-in-trma-lahko-iz-odnosa-napravijo-unicujoco-kepo-ki-rusi-podira-krha/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    BOŽJE JAGNJE ZA REŠITEV SVETA

    »EVHARISTIČNI KRIŽEV POT«

    1. POSTAJA : PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, dopustil si, da so te vklenjenega, prebičanega, s trnjem kronanega obsodili na smrt. Molče si sprejel strašno Pilatovo obsodbo. Postal si plen okrutne, s sovraštvom nasičene množice, ki je zahtevala tvoje žrtvovanje.

    Jezus v evharistiji; tako kot si postal žrtveno jagnje, si še danes med nami Božje Jagnje, ki odjemlješ naš greh. Dal si se obsoditi Pilatu, da nas v evharistiji, v življenju darovanja rešuješ obsodbe in smrti greha. Postal si kruh in dal, da razpolagamo s tvojim svetim telesom.

    Prosimo te Jezus, da ne bi nikoli nikogar obsojali in da bi vedno izpričevali resnico, tudi za ceno obsodbe na človeškem sodišču.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    (avtor: Marcel Bories, Ma vie par la croix, Pariz, 1951; prevedel p. Martin Perc, 1972; posodobil p. Silvin Krajnc, 2005)

  3. Miro says:

    PREPROST POGOVOR Z BOGOM

    MOLITEV JE PREPROST POGOVOR Z BOGOM. ON NAM GOVORI, MI POSLUŠAMO.
    PRIPOVEDUJEMO MU, ON POSLUŠA. POSTOPEK V OBE SMERI: GOVORJENJE IN
    POSLUŠANJE. POGOSTO MOLITE TAKOLE: »JEZUS V MOJEM SRCU, VERUJEM, DA
    ME NEŽNO LJUBIŠ. LJUBIM TE.«

    ČIM VEČ MOLITE, TEM LAŽJA POSTAJA MOLITEV. ČIM LAŽJA POSTAJA, TEM VEČ
    BOSTE MOLILI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, (Zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    SVET JE BIL USTVARJEN V BOŽJO SLAVO

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve (293): “Svet je bil ustvarjen v božjo slavo”

    To je temeljna resnica, ki jo Sveto pismo in izročilo nenehno oznanjata in proslavljata: “Svet je bil ustvarjen v božjo slavo” (1. vat. koncil: DS 3025). Bog je vse ustvaril, razlaga sv. Bonaventura, ne zaradi pomnožitve slave, marveč zaradi razodevanja slave in zaradi priobčevanja svoje slave” (sent. 2,1,2,2,1). Bog namreč nima drugega razloga za stvarjenje kakor svojo ljubezen in svojo dobroto: Stvari so izšle iz roke, ki jo je odprl ključ ljubezni” (sv. Tomaž Akv., sent. 2, prol).

    Prvi vatikanski koncil razlaga: V svoji dobroti in z vsemogočno močjo je ta edini pravi Bog – ne zato, da bi pomnožil svojo blaženost ali da bi pridobil svojo popolnost, temveč zato, da bi svojo popolnost razodeval z dobrotami, ki jih podeljuje stvarem – s popolnoma svobodnim sklepom v začetku časov iz nič ustvaril hkrati obojno stvarstvo, duhovno in telesno… (DS 3002).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/III-svet-je-bil-ustvarjen-v-bozjo-slavo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  5. Janez says:

    Dr. Danijel Brkič: Molitev je odnos z Bogom
    Molitev je več kot besede. Molitev je odnos z Bogom, ki je Oče, zato je vsaka molitev dar. Prava molitev spreminja mene, ne pa Božjih načrtov in sklepov Božje volje. Ni govor o Bogu, ampak je pogovor z Bogom. Cilj vsake molitve je Bog, ne pa odgovor na molitev. Kajti Boga ljubim zaradi njega samega, ne pa zaradi uslišanja molitve. Obstaja notranja molitev – naša želja po Bogu, zrenje Boga, naše poboženje. Ne gre za to, da se izenačimo z Bogom, ampak da nas povsem zapolni Božja svetloba. Kajti duša se želi osvoboditi vsega, kar ni Bog. Duša želi ljubiti vse, kar ljubi Bog. Če je naša želja po Bogu trajna, je trajna tudi naša molitev. Kdor si želi Boga, moli v srcu tudi takrat, ko je jezik tiho. Kdor pa si Boga ne želi, lahko vpije kolikor hoče, a je za Boga nem (Avguštin). Neprenehna molitev je izraz stalne odvisnosti od Boga. Je kot naše dihanje, ki je spontano, naravno in samodejno; tudi takrat, ko spimo. Moliti pomeni dihati zrak molitve.
    Krščanska molitev pozna tudi izkustvo tišine. Pred Bogom se moramo umiriti, kajti naša notranjost je podobna steklenici z motno vodo, polna skrbi, hrupa, vznemirjenosti in dvomov. Ko motna voda v steklenici nekaj časa stoji pri miru, se naredi usedlina, ostala voda pa se zbistri. Tako je tudi z našim srcem. Bog se razodeva v tišini, ker je prijatelj tišine. Zakaj takšna tišina ni mrtva? Zato, ker jo oplodi Božji Sveti Duh. Neki človek je verjel, da je molitev samo govorjenje. Končno je dojel, da je prava molitev poslušanje (Soren Kierkegaard). Kdor v molitvi vpije, misli, da je Bog daleč. Prava molitev raste tako, da prerašča v globino tišine, kajti manj ko imam za povedati Bogu, bolj mu prisluhnem. Bolj ko v meni raste Božja Beseda, bolj izginjajo in zmanjkujejo moje človeške besede (Avguštin). Tišina je Božji govor; vse drugo je slab, neustrezen in nezadosten prevod. Samo tišina v meni je sposobna ustvariti notranji prostor za Boga, da lahko v meni moli Sveti Duh, rekoč: Aba, Oče (Gal 4,6). Takrat se v meni nastani Božja ljubezen, kajti Sveti Duh je ljubezen ljubezni. Naučiti se moram, da je prava svetost notranja, ne pa zunanje moraliziranje.
    Ljudje smo lačni molitve. V bistvu smo molitvena bitja. Moliti se naučimo tako, da molimo. Za Boga je tudi kratka molitev dovolj dolga. Kajti pri molitvi je bolje imeti srce brez besed kot pa besede brez srca.

    Radio Prvi: prof. dr. Danijel Brkič, pastor v Cerkvi Dobrega pastirja v Novem mestu in profesor na protestantski fakulteti v Zagrebu.

  6. Janez says:

    Papež Frančišek: ‘Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti’
    »Dragi bratje in sestre, Božje odpuščanje je tisto, kar vsi potrebujemo. Je največje znamenje njegovega usmiljenja. Vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, je poklican, da ta dar podeli z vsakim bratom in sestro, ki ju sreča. Vsi, ki jih je Gospod postavil ob nas, družinski člani, prijatelji, kolegi, župljani, vsi so kakor mi potrebni Božjega usmiljenja.

    Psalm 51, ki ima naslov Miserere, je spokorna molitev. Priznanju krivde sledi prošnja za odpuščanje. Molivec se pusti očistiti Gospodovi ljubezni in tako postane nova stvaritev, zmožen pokorščine, trdnosti duha in iskrenega slavljenja. Naslov Miserere, ki ga je psalmu dodelilo starodavno hebrejsko izročilo, se nanaša na kralja Davida in njegov greh, storjen z Batšebo, ženo Urije Hetita. Kralj David, ki ga je Bog poklical, da pase ljudstvo in ga vodi po poti pokorščine božji postavi, izda svoje poslanstvo. Zagreši prešuštvo z Batšebo in zatem dá umoriti njenega moža. Prerok Natan predrami njegovo krivdo in mu jo pomaga prepoznati. V tej izpovedi greha se nahaja trenutek sprave z Bogom. Kdor moli s tem psalmom je povabljen imeti enaka čustva skesanosti in zaupanja v Boga, kakor jih je imel David, ko se je pokesal in se, čeprav kralj, ponižal. Ni ga bilo strah izpovedati krivde in pokazati lastno nesrečo pred Gospodom; obenem pa je bil prepričan v njegovo usmiljenje.

    Psalm se začne z naslednjimi besedami:
    ‘Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti,
    v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe!
    Popolnoma me operi moje krivde,
    mojega greha me očisti.’

    Odpuščanje – to, kar zares potrebujemo
    Prošnja je namenjena usmiljenemu Bogu, da bi se v svoji veliki ljubezni, kakor je ljubezen očeta ali matere, usmilil, podelil milost, z dobrohotnostjo in sočutjem izkazal svojo naklonjenost. Je žalostna prošnja Bogu, ki edini lahko osvobodi greha. Uporabljene so podobo kot: izbriši, umij me, očisti me. V tej molitvi se pokaže resnična človekova potreba: Edina stvar, ki jo zares potrebujemo v svojem življenju, je to, da nam je odpuščeno, da smo osvobojeni hudega in njegovih posledic smrti. Življenje nam veliko krat dá izkusiti takšne situacije, v njih pa moramo predvsem zaupati v usmiljenje: Bog je večji od našega greha … Njegova ljubezen je ocean, v katerega se lahko potopimo brez strahu, da bi bili premagani. Za Boga odpustiti pomeni dati nam gotovost, da nas On nikoli ne zapušča. Kar koli si očitamo, On je še vedno tu in je vedno večji od vsega.

    Grešnik, ki postane novo bitje
    Kdor moli s tem psalmom in išče odpuščanje, prizna svojo krivdo. In s tem, ko jo prizna, slavi Božjo pravičnost in njegovo svetost. Prav tako prosi za milost in usmiljenje. Psalmist se izroči Božji dobroti in vé, da je Božje odpuščanje nadvse učinkovito, saj ustvarja to, kar pravi. Ne skriva greha, ampak ga uniči. Odstrani ga v njegovi korenini, odstrani ga v celoti. Zato spokornik tudi postane ponovno čist, vsak madež je odstranjen in on je bolj bel od neomadeževanega snega.

    Mi grešniki z odpuščanjem postanemo nova bitja, napolnjeni z duhom in polni veselja. Zdaj se za nas začne nova stvarnost: novo srce, nov duh, novo življenje. Mi grešniki, ki nam je bilo odpuščeno, ki smo sprejeli božjo milost, lahko celo druge učimo, da ne bi več grešili. Kadar pademo zaradi greha, moramo stegniti roko k Očetu – Gospod nas bo prijel in nam pomagal vstati. To je dostojanstvo, ki nam je dano z Božjim odpuščanjem. Vedno nas postavlja na noge, kajti Bog je moškega in žensko ustvaril zato, da bi stala pokončno.

    Psalmist moli:
    ‘Čisto srce, o Bog, mi ustvari,
    duha stanovitnosti v meni obnovi …
    Uporne bom učil tvojih potov,
    grešniki se bodo vrnili k tebi.’

    Da bomo priče Božjega odpuščanja
    To, kar zares vsi potrebujemo, je Božje odpuščanje, ki je največje znamenje njegovega usmiljenja. Vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, pa je poklican, da ta dar podeli z bratom in sestro, ki ju sreča. Vsi namreč potrebujemo Božje usmiljenje. Lepo je, ko nam je odpuščeno, a tudi mi moramo odpustiti drugim. Na priprošnjo Marije, Matere usmiljenja, naj nam Gospod pomaga, da bomo priče njegovega odpuščanja, ki očiščuje srce in spreminja življenje.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 30.3.2016)

    Addendum:
    KAJ NAJBOLJ POTREBUJEMO?
    Če bi najbolj potrebovali moč,
    bi nam Bog poslal vojskovodja.
    Če bi najbolj potrebovali oblast,
    bi nam Bog poslal politika.
    Če bi najbolj potrebovali vednost,
    bi nam Bog poslal filozofa.
    Če bi najbolj potrebovali denar,
    bi nam Bog poslal bogataša.
    Če bi najbolj potrebovali napredek,
    bi nam Bog poslal znanstvenika.
    Če bi najbolj potrebovali razvedrilo,
    bi nam Bog poslal zabavljača.
    Ker najbolj potrebujemo ljubezen,
    odpuščanje in spravo,
    nam je Bog poslal Odrešenika. Amen

    http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2021_10-11-12.pdf

  7. Hvala says:

    SVETOPISEMSKI TEMELJI ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE (revija Prenova-februar 2015, str. 12)

    https://doczz.net/doc/6883999/revija-prenova

    • Hvala says:

      DUHOVNO OZDRAVLJENJE, NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN FIZIČNO OZDRAVLJENJE

      Jezusovo službo ozdravljanja pa najdemo napovedano v Iz 53,5. On nas želi rešiti iz greha – duhovno ozdravljenje, nam dati svoj mir – notranje ozdravljenje in nas osvoboditi bolečin in bolezni – fizično ozdravljenje.

      • Hvala says:

        Človek je bil ustvarjen po Božji podobi, a ko je grešil, je to podobo popačil. V 1 Mz 3,7–13 najprej zasledimo, da kompleks manjvrednosti in krivda izhajata iz sramežljivosti. Pred padcem človek ni občutil manjvrednosti, saj je bil pod Božjim varstvom; greh je potem povzročil, da je začel tako gledati na svoje stanje. Drugi izraz ranjenih čustev je občutek zapuščenosti (1 Mz 3,14–24). Zapuščenca, kot sta bila Adam in Eva, sta občutila čustvene bolečine in osamljenost. Tako človek postane anskiozen.

  8. Hvala says:

    Spoštovani molivci in prosilci milosti!

    Pogrešam pričevanja, posebno še tistih, ki že dolgo časa prosite za določene milosti in vztrajate v hoji za Jezusom. Mogoče bi se kdo opogumil in napisal kakšno je napredovanje v molitvah, KAJ JE JEZUS STORIL, KAKO VAM JE SPREMENIL ŽIVLJENJE itd..

    Pogrešam tudi našo Sanjo, ki je prosila za uslišanje, da bi bila nazaj s fantom, ki jo je zapustil. Napišite kaj, bodite pogumni, Gospod želi, da smo hrabri v življenju, napišite, kako vas je Jezus tolažil itd….

    MOČ, POGUM IN VZTRAJNOST NA POTI Z JEZUSOM DAJE SVETI DUH.

  9. Hvala says:

    KDOR SODELUJE S SVETIM DUHOM IMA TRPLJENJE V ŽIVLJENJU

    ME MORE OBSTAJATI KRŠČANSKO ŽIVLJENJE BREZ SVETEGA DUHA, KI JE SPREMLJEVALEC VSAKEGA DNE, JE OČETOV DAR

    Krščansko življenje, ki samo sebe sicer imenuje krščansko življenje, a ne pusti prostora Duhu in ne dovoli, da bi ga Duh vodil, je pogansko življenje, preoblečeno v krščansko. Duh je protagonist krščanskega življenja, Duh – Sveti Duh, ki je v nas, ki nas spremlja, spreminja, z nami zmaguje.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/6781

  10. Hvala says:

    VERA SE PREĆIŠČUJE PREKO STISK IN DA SE TO, KOLIKO V RESNICI LJUBIM, POKAŽE ŠELE SKOZI STISKE. TO SE VIDI, KO JE ČLOVEK NA KRIŽU. KRISTUSOVA LJUBEZEN SE VIDI NA KRIŽU, NE V KANI GALILEJSKI.

    NEBES SI NE MOREMO ZASLUŽITI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    “Nebes si ne moremo zaslužiti. Zaradi naših dobrih del ne bomo prišli v nebesa. Prišli bomo zato, ker smo krščeni, ker smo Božji otroci, ker smo dediči nebeškega kraljestva, ker smo posinovljeni v Jezusu Kristusu in Oče ne more zavreči svojih sinov in hčera. Če se pa tega zavedamo, če se nas ta Ljubezen dotakne, potem pa začnemo tudi delati dobra dela in prav je, da v njih vztrajamo. In potem pride do sodelovanja milosti in dela ter oboje skupaj postane slavljenje Boga že na tem svetu, živimo nebeško logiko že tukaj.”

    https://si.aleteia.org/2021/11/13/nebes-si-ne-moremo-zasluziti-kako-pa-bomo-prisli-tja-brat-jakob/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je, naša vera se prečiščuje preko hudih stisk.

    KOLIKO MOČNA JE NAŠA VERA, KOLIKO LJUBEZNI IMAMO DO JEZUSA SE VIDI NAJBOLJ TAKRAT, KO JE ČLOVEK PRIBIT NA SVOJ KRIŽ, TAKRAT, KO SE ZAČNE UMIRANJE SAMEMU SEBI.

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas (Mirenski grad)

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja