Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   14. marca, 2022 at 11:07

   Mirenski grad: PREPOZNAJMO SVOJ NAPUH IN SE POBOLJŠAJMO!

   Obstaja nekaj indicev, preko katerih se lahko začnem zavedati napuha, ki v meni živi in me uničuje. Naj naštejem zgolj nekaj preprostih primerov:

   Neposlušnost in samovolja ter zato potrebna ponižnost
   Sveti pater Pij je imel milost, da je na telesu nosil Kristusove rane imenovane stigme. Vendar jih je po ukazu Cerkve moral skrivati, zastirati pred ljudmi. In pater Pij je bil poslušen Cerkvi. Še več, Cerkev ga je poniževala, a ostal ji je zvest. Sveti pater Pij nam naroča: »Vselej se postavite na zadnjo mesto, vse ljudi imejte za boljše od sebe. V veselih in žalostnih trenutkih se vedno ponižajte pred mogočno Božjo roko, ponižno in potrpežljivo sprejemajte ne le, kar ugaja vaših čutom, temveč, še bolj vse bridkosti, ki vaj jih pošilja, da bi bili bolj sprejemljivi zanj in vselej bolj vredni Nebeške domovine«.

   Božja volja se razodeva preko naših predstojnikov
   Prav je, da smo predstojnikom pokorni in jih ubogamo. In ko oblast npr. ukaže nošenje mask v zaprtih prostorih in karanteno, da bi zaustavili širjenje epidemije koronavirusa je prav, da smo pokorni in ubogljivi! In ko Bog preko Cerkve, škofov in duhovnikov npr. zaradi epidemije nekaj zapove, moramo biti duhovniki in verniki ubogljivi in spoštljivi ter spoštovati obiske svetih maš z upoštevanje razdalje med verniki in z drugimi zahtevami! Kdor ni sposoben biti poslušen Bogu, Oblastem, pr3edstojnikom v službi in Cerkveni avtoriteti, ni sposoben biti poslušen ne državi, ne družbi, kaj šele v čisto človeških odnosih. V vseh odnosih bodisi človeških, v službi in družbi, bodisi z Bogom je ogromno poslušnosti in uboganja, ter zelo malo prostora za samovoljo. Bog že ve zakaj!

   Več vrednega doprinosa naj da tisti, kdor je prejel več talentov od Boga
   Nekdo, ki ima smisel, pa čeprav je napravil samo poklicno šolo, lahko uspešno vodi svoje podjetje ali družbo. Veliki svetovni voditelji, so bili na splošno precej neizobraženi. Izobrazba, poreklo, denar, vpliv ter moč še ni garancija za dobro in sposobno ter odgovorno vodenje v prid ljudi in družin, da živijo s plačo in dohodki od dela, ker so družbeno odgovorno do ljudi in do družbe. Pa kljub temu, se ljudje radi okitimo z izobrazbo, poreklom, denarjem, vplivom in se imamo za več vredne. Že apostol Peter opozarja, svari in grozi pred tovrstnim napuhom: »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša« (1 Pet 5,4-6)

   Zato je prav, če nekdo napravi dobro delo, da leva roka ne ve kaj je dala desna; ne pa da se važimo, da pokažemo da se ta dobrota vidi; in da se imam zato za več vrednega, kot tisti, ki je napravil potiho in naskrivaj dobro delo, ki pa se ne vidi. Pred Bogom smo vsi enaki, toda nekateri si domišljajo, da si iz ‘ta boljš družine’. Ter zato pričakujejo določene privilegije in bonitete: »Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« (Lk 13,4-5) Tisti, ki je trudi za krščansko življenje, ki dela za ZASTONJ ali za BOHLONAJ za druge ljudi, pa tudi s tem, ko je prisoten pri vseh obredih, je lahko samo neizmerno hvaležen, da ima pogum, veselje in voljo izpolnjevati Božjo voljo. A če se bom napuhnjeno imel za več vrednega od drugih, manj srečnih in manj obdarjenih, bom ravno tako brez Milosti v Božjih Očeh, ne bom imel Božjega Blagoslova in Uspeha in bom podoben farizeju.

   Sojenje in obsojanje drugih; pred svojim pragom pa ne pometemo
   Kolikokrat smo to že pisali in obravnavali, pa še vedno tako radi sodimo druge! Kakor da ne moremo drugače, čeprav poznamo Jezusovo zapoved: »Ne sodi, da ne boš sojen«! Če radi kažemo na druge, jih obsojamo in sodimo, potem smo zagotovo napuhli. Cerkev obsoja greh, nikdar pa ne obsoja grešnika, ker daje priložnost grešniku, da se spove grehov in poboljša. . Če bi temu ne bilo tako, potem Jezus tisti grešnici Magdaleni, ki so jo hoteli kamenjati ne bi odpustil. Obsoja pa greh, ki ga je storila, zato pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,11). Če bi temu ne bi bilo tako, potem ne bi bilo nobenega zakramenta, ne bi bilo Cerkve. Na to ne smemo pozabiti, da moramo biti Usmiljeni in Odpuščati tako kot Jezus. Tisti hip, ko bi grešili bi bili brez Jezusove Odrešitve kaznovani od Boga in bi bili obsojeni na pekel ter uničeni. Bog pa ni uničil ne hudiča, ne Adama in Evo, ne Kajna, niti ne Mojzesa, Davida, Salomona, niti Petra. Vsakemu Bog da možnost, da prizna svojo napako, svoj greh, se pokesa in spreobrne,m ker nas Ljubi in nam Odpušča. Ker Bog ne more uničiti, nekaj, kar je ustvaril. Ljubezen mu to preprečuje. Da celo hudiča ne more in noče uničiti, ker ga ljubi (Origen). Čeprav hudič ne ljubi Gospoda Boga, seje sovraštvo in hudobijo, ker je padli hudobni angel, ki ga je ustvaril Bog je Bog to predvidel z Božjim Načrtom. Bog že ve zakaj!

   Da, Cerkev tudi npr. pravi, da je laž greh, da je kraja greh, da je grdo govorjenje in preklinjanje greh itd. Ne obsoja pa grešnika, to je razlika. Cerkev ravna Ad Rem, ne Ad Personam! Vsi grešimo, samo da so grehi nekaterih vidni, pri drugih pa nevidni. Boga pa vse vidi in vse Ve, Zato se Greh Delati ne sme! In tisti grehi, ki so vidni, niso vedno hujši od nevidnih. Tudi ne moremo vedeti čisto za vsak nagib, ki nekoga primora v greh. Sodbo in obsodbo grešnika pa pustimo Bogu. Bog bo sodil ne mi grešni ljudje, ki smo vsi enaki pred Bogom! Sami pa se potrudimo, da bomo tuje grehe, tudi če so nas osebno prizadeli, opravičili in pozabili. Kajti če ne bomo opravičili in pozabili, tudi ne bomo nikdar odpustili in če ne bomo odpustili bomo kakor hudič. Jezus je grešnico najprej opravičil: »»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7), šele nato ji je lahko odpustil.

   Krivice in ponižanja
   Če često čutimo, da se nam je zgodila krivica. Če težko prenašam tuje napake in slabosti. Da vsi narobe delajo razen mene. Da me nihče ne razume in spoštuje. Da sem žrtev bolnega družinskega debla, ter da so vsi ostali krivi za mojo nesrečo, potem sem tako globoko v napuhu, da je čudež da sploh še diham in živim. Napuhnjenci za vsako figo točijo take krokodilje solze, da bi z njimi lahko zalil Saharo. Njihova užaljenost, za čisto malenkostne stvari je večja in trajnejša kot Večno življenje v Nebeškem kraljestvu. Potrpimo in vzemimo svoj križ na rame in hodimo za Kristusom! Brez Napuhnjenosti in pritoževanja, kako se nam godijo krivice. Kdo jih pa ne doživlja?

   Duhovni napuh
   Je zelo težka oblika napuha. Najbolje ga ponazorimo z besedami francoskega krščanskega pisatelja G. Bernanosa: »Draga mati opatinja, vi in vaše sestre redovnice ste čisti kot angeli, a ste obenem ohole in napuhnjene kot hudiči, ker nimate Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote«. To seveda ne pomeni, da je bolje grešiti, kot živeti po pravilih in izvajati pobožne vaje. Tukaj gre predvsem za kakovost kako izvajamo verske obveznosti pred količino, kakor pravi tudi Jezus sam: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Kdor trpi zaradi duhovnega napuha se rad pohvali, da zmoli dovolj veliko število rožnih vencev, da nima nobene slabe vesti pred Bogom in ne pred Ljudmi. Kdor trpi zaradi duhovnega napuha, si skuša sam, brez Božje milosti zagotoviti prostor v Nebeškem kraljestvu. Vso svojo teologijo in vero osredotoči okoli ene same poljubne zapovedi, drugega pa ne vidi in ne sliši!. Največkrat si skuša z zunanjim, moralno neoporečnim življenjem, kupiti vstopnico za v Nebesa in pri tem pozablja na Boga in Njegove Zapovedi, da je pred 6. Božjo zapovedjo še pet drugih mnogo pomembnejših in za 6. Božjo zapovedjo še štiri zapovedi, ki tudi niso zanemarljive.

   ZDRAVILA ZOPER NAPUH
   Ponovimo: napuh je greh in je kot plevel, ki se razširja na vrtu in ga mora vrtnar temeljito očistiti ter izločiti, da ne zaduši rasti povrtnin in se razraste. Vedimo pa, da ga razen po izjemnem posredovanju Božje milosti, sami ljudje ne moremo docela izkoreniniti in odstraniti. Bog celo svetnikom dopušča določeno mero slabosti, zato da se ne bi prevzeli in jih preizkuša ali so še vedno zvesti Bogu. Ali ljubijo Boga in so poslušni? Moramo pa plevel napuha nenehno puliti, uničevati, ker nas bo drugače prerastel in uničil vse tisto dobro, kar raste na naši življenjski njivi. In ne da s prstom kažemo na druge; sami ga očistimo, prvo pri sebi!

   Zakaj Bog dopušča napuh, zlo in slabosti? Zaradi naše ponižnosti, ki je najpomembnejše zdravilo in pot do nebes. Tako pripoveduje apostol Pavel: »Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12, 7-10). Ponižnost je nasprotje napuha, kakor je ljubezen nasprotje sebičnosti. Napuh in sebičnost hodita z roko v roki, kakor ljubezen in ponižnost.

   Nadalje je prav je da se udeležujemo verskih obredov in sprejemamo obhajilo pri sveti maši. Češčenje pa ni samo takrat, ko je Jezus slovesno izpostavljen v monštranci, temveč ga častimo vsakič in morda najbolj iskreno takrat, ko pridemo v prazno cerkev, ko nas nihče ne vidi in nihče ne sliši. Ko samo stojimo, sedimo ali klečimo pred zaprtim tabernakljem. Mnogi svetniki so to počeli in ker so to počeli so svetniki. In da veliko in pogosto molimo k Bogu in ga prosimo Milosti in Usmiljenja, da ne zaidemo in se ne izgubimo na stranpota, kjer ni Boga. Veliko je zank in skušnjav, kamor se lahko hitro izgubimo in pozabimo na Boga!

   Ko pridemo v Cerkev moliti, tudi ko ni svete maše, častiti Jezusa, se ne odtrgamo samo od vsakodnevnega dela ali lenarjenja, temveč pokažemo največjo mero ponižnosti in ljubezni do Boga. In se z Bogom v molitvi pogovorimo in ga prosimo Pomoči in Milosti. Danes kar nekaj slovenskih župniji nima dovolj duhovnikov, čeprav potrebujejo Boga in duhovnika, saj verniki potrebujejo Božjo Pomoč in Usmiljenje, da bodo ostali stanovitnio v veri in bili zvesti Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Brez Boga lahko hitro nekam zaplavamo in se izgubimo. Bog je naša Navigacija da bo naša plovba Življenja Varna in da bomo šli v pravo smer, ki vodi k Bogu. Naj bo trenutno duhovno stanje kakršno koli že je: dobro ali slabo: »Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo« (Jn 15,6-7) Ni pa mogoče biti v Jezusu in Jezus ne v nas, če pred Njim bežimo in se ga izogibamo. In pozabimo na Boga ter smo samozadostni, oholi, napuhnjeni in arogantni brez Ljubezni in Usmiljenja! Bodimo čimbolj podobni Jezusu in bodimo Dobri in Usmiljeni, kot je bil naš Učenik in Odrešenik na Zemlji!

   Mirenski grad (Peter Žakelj)

   Hvala gospod Žakelj za podučno pridigo, da bomo ponižno in skromno šli vase in premislili misli in besede iz pridige. Drug drugemu bodimo ogledalo in v oporo ter učimo se kaj je Božja Volja za nas.

   Odgovori
   • Miro says:

     14. marca, 2022 at 12:56

     KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O PONIŽNOSTI

     »ČE PA KOMU OD VAS MANJKA MODROSTI, NAJ JO PROSI OD BOGA, KI JO VSEM RAD
     DAJE IN NE SRAMOTI – IN DANA MU BO.« (Jak 1,5)

     Več o novem obnašanju in ponižnosti na:
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1840&t=5#Poni%9Enost

     Molimo: Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
     • Miro says:

       14. marca, 2022 at 14:18

       In kaj storiti, da bomo drug drugemu ogledalo in v oporo, da bomo spoznavali, kaj je za nas Božja volja? Kje in kako se odpirati milosti našega Odrešenika Jezusa, da bo ozdravljal našo ranjeno notranjost?

       SV. MATI TEREZIJA NAS TAKOLE POUČUJE:

       »VSAK DAN PREŽIVITE ENO URO V ADORACIJI PRED GOSPODOM IN NIKOLI NE STORITE NIČ TAKEGA, ZA KAR VESTE, DA JE NAROBE. POTEM BO VAŠE ŽIVLJENJE POLNO.«

       Sv. Mati Terezija, prosi za nas, da bomo z Božjo pomočjo odkrili pot do zdravilnega in odrešenjskega studenca svete Evharistije!

       Odgovori
       • Miro says:

         14. marca, 2022 at 14:20

         SVETO OBHAJILO

         Dober dan, prijatelj!
         V svetem obhajilu
         sem tvoj sodobnik, človek tvojega časa,
         tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju.
         Tam sem, pri tebi sem, tako resničen in tako živ
         kakor tvoji domači, tvoji otroci, tvoji sorodniki.

         Pomisli malo … Nisem neka mrtva stvar,
         niti neka sveta, častitljiva stvar,
         nekaj, kar je treba v svetem strahu spoštovati.
         Če bi bil v evharistiji samo kaj takega,
         bi imel do neke mere prav,
         da hodiš brezbrižno mimo mene.

         Poživi nekoliko svojo vero. Tukaj te čakam jaz.
         Jaz, ki sem Mir, Moč, Svoboda, Življenje.
         Jaz, ki sem človek kakor ti,
         s telesom in s srcem, ki zna ljubiti.

         Oseba sem in ne stvar. Jaz sem dejal Tomažu:
         »Potipaj moje roke in mojo stran, poglej moje rane!«
         Si me prišel pogledat, si prišel potipat mojo stran?
         Si prišel, da prisluhneš bitju mojega srca?
         Si prišel, da mi poveš, kaj te skrbi?

         Prišel si k obhajilu, praviš,
         prišel si, ker je »bila prilika«,
         prišel si, da me prejmeš kakor vsi …
         Mislim, da si prejel samo neko stvar!
         Si pomislil, si razmišljal, da si prejel svojega Boga,
         svojega Brata, Prijatelja in Odrešenika?

         Nikar ne reci: »Ne čutim potrebe … Morda kasneje …
         To je samo za duhovnike in nune …
         K obhajilu grem za veliko noč, to je zame dovolj!«

         »Če ne boš jedel mesa Sinu človekovega,
         če ne boš pil njegove krvi,
         ne boš imel življenja v sebi.«
         Kako hočeš potem živeti?
         Kako hočeš biti srečen,
         kako hočeš upati v večno življenje?

         Pridi o tem razmišljat k meni.
         Pozdravljen! Tvoj Gospod.

         (Jean-Bernard Doyon)

         Odgovori
         • Hvala says:

           14. marca, 2022 at 14:32

           Res je g. Miro BREZ OČIŠČEVANJA SVOJIH DUŠ, PRIZNAVANJA, DA BREZ BOGA NE MOREMO REČI SOČLOVEKU NITI BESEDICE OPROSTI IN BREZ SVETE EVHARISTIJA NI OZDRAVLJENJA!

           Beseda oprosti- pa takšen napor da jo človek izgovori, mar ne?!
2. Janez says:

   14. marca, 2022 at 10:52

   Papež Frančišek: Usmiljenje in tolažba
   V starozavezni knjigi preroka Jeremija, 30. in 31. Poglavje, je Božje usmiljenje predstavljeno z vso svojo zmožnostjo spodbujanja in odpiranja žalostnih src za upanje. Bog nikoli ne zapusti človeka, ampak ga ljubi z neskončno ljubeznijo ter spreobrnjenemu srcu vedno poklanja tolažbo. Ob svetopisemski zgodbi izgnanega Izraela, ki se vrača v svojo domovino, se spomnimo na migrante današnjega časa, ki se pogosto znajdejo pred zaprtimi vrati in zaprtimi srci.

   Kje je Bog? Kako je mogoče tolikšno trpljenje?
   Jeremija se obrne na Izraelce v tuji deželi in jim napove vrnitev v domovino. Vrnitev je znamenje neskončne ljubezni Boga Očeta, ki ne zapušča svojih otrok, ampak zanje skrbi in jih rešuje. Izgnanstvo je bilo za Izrael uničujoča izkušnja. Vera se jim je zamajala, kajti v tuji deželi brez svetišča in bogočastja, potem ko so videli uničeno deželo, je bilo težko še naprej verovati v Gospodovo dobroto. Ob tem lahko pomislimo na Albanijo, ki je po mnogih preganjanjih in uničenju uspela vstati v svojem dostojanstvu in veri. Tudi mi lahko včasih živimo neko vrsto izgona, ko zaradi osamljenosti, trpljenja, smrti mislimo, da nas je Bog zavrgel. Koliko krat slišimo osebe, ki trpijo in se čutijo zapuščene, reči: Bog me je pozabil. Koliko naših bratov in sester v tem času zares živi težke razmere izgona, ko so daleč od svoje domovine, ko imajo pred očmi razvaline svojega doma, v srcu pa strah in bolečino ob izgubi dragih oseb. V teh primerih se nekdo lahko vpraša: Kje je Bog? Kako je mogoče, da se toliko trpljenja lahko zgrne na nedolžne moške, ženske in otroke? Ko migranti poskušajo stopiti na drugo stran, se jim zaprejo vrata. In ostanejo tam, na meji, ker so zaprta mnoga vrata in mnoga srca. Današnji migranti, ki trpijo brez hrane in ne morejo vstopiti v drugo državo, ne čutijo sprejema. Zelo rad slišim, kadar narodi in vlade odprejo srce in vrata.

   Bog ni odsoten. Bog je blizu. Bog je zvest
   Na to vprašanje nam daje odgovor prerok Jeremija. Izgnano ljudstvo se bo lahko vrnilo v svojo deželo in izkusilo Gospodovo usmiljenje. To je veliko oznanilo tolažbe: Bog ni odsoten, niti v današnjih dramatičnih razmerah. Bog je blizu in opravlja velika dela zveličanja za tistega, ki vanj zaupa. Ni treba podleči obupu, ampak še naprej biti prepričani, da dobro premaga zlo in da bo Gospod obrisal vsako solzo ter nas osvobodil vsakega strahu. Po Jeremiju Gospod takole spregovori svojemu ljudstvu: ‘Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto. Spet te bom pozidal in boš pozidana, devica Izraelova! Spet se boš krasila s svojimi pavkami in nastopala v rajalnem plesu’ (Jer 31,3-4). Gospod je zvest in ne zapušča v obupu. Bog ljubi z neskončno ljubeznijo, ki je ne more zaustaviti niti greh. Zahvaljujoč Njemu se človekovo srce napolni z veseljem in tolažbo.

   Zmaga življenja nad smrtjo in blagoslova nad prekletstvom
   Prerok Jeremija, ko govori o tolažilnih sanjah vrnitve v domovino, takole nadaljuje: ‘Prišli bodo in vriskali na Sionski višini, žareli od veselja zaradi Gospodove dobrote: zaradi žita, novega vina in svežega olja, zaradi mlade drobnice in goveda. Njihovo življenje je kakor obilno namakan vrt, onemoglost se jih ne loti več’ (Jer 31,12).

   V veselju in hvaležnosti se bodo pregnanci vrnili na Sion, se po sveti gori povzpeli v Božjo hišo. Tako bodo lahko ponovno peli hvalnice in molili Gospoda, ki jih je osvobodil. Ta vrnitev v Jeruzalem in k njegovim dobrinam je opisana z glagolom, ki dobesedno pomeni ‘pritekati, teči’. Ljudstvo vidimo v paradoksalnem trenutku, ko kakor polna reka teče proti Sionski višini, se vzpenja proti vrhu gore. S to drzno podobo je izpostavljeno, kako veliko je Gospodovo usmiljenje.

   Zemlja, ki jo je ljudstvo moralo zapustiti, je postala plen sovražnikov in pusta. Sedaj pa ponovno oživi in se razcveti. Tudi sami pregnanci bodo kakor namakan vrt, kakor rodovitna zemlja. Izrael, ki ga Gospod ponovno pripelje v domovino, je priča zmage življenja nad smrtjo in blagoslova nad prekletstvom. Tako je ljudstvo okrepljeno in potolaženo od Boga. V domovini bodo prejeli življenje iz izvira, ki jih bo namakal zastonj.

   Največja tolažba se uresniči na veliko noč
   Na tej točki prerok naznani polnost veselja in v imenu Boga reče: ‘Njihovo žalovanje spremenim v veselje, po stiski jih potolažim in razveselim’ (Jer 31,13). Tudi psalmist pravi, da kadar se bodo vrnili v domovino, se bodo njihova usta napolnila s smehom, z zelo velikim veseljem. To je dar, ki ga Gospod želi pokloniti tudi nam s svojim odpuščanjem, ki spreobrača in spravlja. Prerok Jeremija nam vrnitev izgnancev predstavlja kakor simbol tolažbe, ki je dana spreobrnjenemu srcu. Gospod Jezus pa je s svoje strani prinesel dopolnitev tega prerokovega sporočila. Prava in radikalna vrnitev iz izgnanstva ter tolažilna luč po temni krizi vere, se uresniči na veliko noč s polnim in dokončnim doživetjem Božje ljubezni, usmiljene ljubezni, ki daje veselje, mir in večno življenje.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.3.2016)

   Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo!

   Gospod Bog prosimo Te Usmili se nas grešnikov in Ustavi Vojno v Ukrajini! Zvpja je Oblast in Slava na Veke Vekomaj! Prosimo Te Gospod Bog nagovori s Svetim Duhom srca in duše vseh pomembnih svetovnih in evropskih državnikov in politikov ter predsednika Putina v Rusiji, da prenehajo spopadi, prenehajo umirati civilisti v Ukrajini in bežati pregnani begunci v sosednje države. Reci le Besedo in omeči zakrknjena srca, da preneha sovrašzvo in maščevanhje in podari nam vsem Božji Mir!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. marca, 2022 at 13:06

     Dobri Bog,

     ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za spremembo src in misli,
     za deeskalacijo razmer v Ukrajini ter povrnitev dialoga.

     Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi državi. Odpri svetovnim
     voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš skupni dom in da narode veliko več stvari združuje,
     kot ločuje, ter bi se odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

     Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za bolečino prizadetih pomagal
     tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim in vsem, ki bežijo pred napadi.

     Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v Tvoje varstvo in pomoč. Pomagaj nam, da
     bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri, da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir.
     Amen.

     Vir: https://www.iskreni.net/molimo-za-mir-v-ukrajini/

     Odgovori
3. Miro says:

   14. marca, 2022 at 9:04

   PAPEŽ FRANČIŠEK: V IMENU BOGA VAS PROSIM, USTAVITE TA POKOL!

   Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek zaradi nadaljevanja napada na Ukrajino vzkliknil: »V imenu Boga vas prosim, ustavite ta pokol!« (po zapisu p. Ivana Hercega)

   Dragi bratje in sestre, pravkar smo molili k Devici Mariji. Ta teden je mesto, ki nosi njeno ime, Mariupol, postalo mučeniško mesto zaradi grozne vojne, ki pustoši Ukrajino. Nobeni strateški razlogi ne opravičujejo zverinskega ubijanja otrok, nedolžnih in nemočnih civilistov, potrebno je samo prenehati neupravičeno oboroženo agresijo, preden bo ta mesta spremenila v pokopališča.

   Z bolečino v srcu svoj glas pridružujem glasu preprostih ljudi, ki prosijo za konec vojne. V imenu Boga, prisluhnite kriku tistih, ki trpijo in naj se preneha bombardiranje ter napadi. Resnično in odločno se usmerite na pogajanja. Humanitarni koridorji naj bodo dejanski in varni. V imenu Boga vas prosim, ustavite ta pokol!

   Ponovno hočem spodbuditi k sprejemu številnih beguncev, v katerih je navzoč Kristus ter se zahvaliti mreži solidarnosti, ki se je oblikovala. Vse škofijske, redovniške skupnosti prosim, naj povečajo molitev za mir. Povečajte trenutke molitve za mir. Bog je samo Bog miru, ni Bog vojne, in kdor podpira nasilje, skruni njegovo ime. Sedaj v tišini molimo za vse, ki trpijo in zato, da Bog spremeni srca za trdno odločitev za mir.

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-03/papez-francisek-v-imenu-boga-vas-prosim-ustavite-ta-pokol.html

   Prosim, da na prošnjo svetega očeta okrepimo molitve za trpeče ljudi in za čim prejšnje prenehanje vojne.

   MOLIMO ZA MIR V UKRAJINI

   Kralj miru, prosimo Te, da pomagaš povsem ustaviti spopad
   v Ukrajini, da bi lahko ljudje ponovno zaživeli v miru. Pomagaj
   jim razrešiti njihovo zapleteno situacijo z vso svojo previdnostjo.
   Odpri skrinjo modrosti in vedenja, da bo njihovo dostojanstvo
   obnovljeno in vse krivice popravljene.

   Jezus, kličemo k Tebi, da zaustaviš načrt uničenja in odvrneš
   od Ukrajine vse hudo, kar se pripravlja zoper njo. Pomagaj tudi
   vsem njihovim zaveznikom, prijateljem in prostovoljcem, da bi
   uspešno udejanjali svoje poslanstvo. Ojačaj željo po pogovoru
   in iskanju dobrih rešitev za dolgotrajni mir.

   Gospod, potolaži vse ljudi, ki so v stiski in jim daj občutiti, da
   niso sami in zapuščeni. Tudi nam pokaži, kaj lahko storimo, da
   izboljšamo položaj naših bratov v Ukrajini ali olajšamo trpljenje,
   ki ga doživljajo zaradi izgube miru in dobrin.

   Sveti Duh, pridi in izlij milosti na vse ljudi, ki so sprožili ta
   spopad, da bi odložili orožje. Daj, da bi spoznali, kako so se
   zapletli v zanko zla in jim daj dovolj ponižnosti, da bi zmogli
   to tudi priznati. Podari jim novo srce, ki bo sočutno in vedno
   iskalo dobro za vse narode in ljudi, ne le za svoje ozke interese.

   Kralj miru, pošlji Svetega Duha, da ožari s svojim dihom ljubezni
   nas vse. Amen.

   (vir: Operando)

   Kraljica miru, prosi za mir v Ukrajini.

   Odgovori
4. Miro says:

   14. marca, 2022 at 8:48

   Ponovno bi spomnil na zapiske sestre Marije od presvete Trojice (Louisa Jaques), v katerih je tudi pričujoči odlomek.

   »DA SE ZACELIJO RANE, KI JIH TRPI MOJA CERKEV …«

   Ko je nekoč sestra Marija od presvete Trojice (Louisa Jaques), jeruzalemska klarisa, premišljevala križev pot, ji je GOSPOD JEZUS pri 8. postaji zaupal naslednje besede: »Glej, zravnal sem se, da govorim jokajočim ženam. Človek pozablja svojo bolečino ob misli na trpljenje drugih. Za druge morate bolj moliti kot zase, moliti za vzvišene namene Cerkve, da se duše zveličajo; da zmagata resnica in vera; za misijone, za duhovnike, za vidno edinost moje Cerkve; da se zacelijo rane, ki jih trpi moja Cerkev v svojem zemeljskem življenju. Te rane slabijo njeno delovanje, zastirajo njeno svetlobo, svetlobo mojih besed. Prositi morate Boga za božje darove: za Vero, za Zvestobo, ki se kaže v dejanski ljubezni do bližnjega, za skladnost z božjo milostjo, ki je sad Upanja« (Zapiski sestre Marije od presvete Trojice).

   Gospod Jezus, po Tvoji milosti verujemo Vate, ki deluješ v moči Svetega Duha. Hvala Ti za besede življenja, polne milosti in
   upanja. Prosimo Te, pomagaj nam tako moliti, delati in ljubiti, da bo v skladu s tistim, kar hočeš Ti. Naj bo vedno in povsod slavljeno Tvoje presveto Telo in Tvoja presveta Kri – zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   14. marca, 2022 at 7:41

   JEZUS ČAKA V TIŠINI

   TIŠINA NAM DAJE NOV POGLED NA VSE. POTREBUJEMO JO, DA BI SE LAHKO
   DOTAKNILI DUŠE. JEZUS NAS VEDNO PRIČAKUJE V TIŠINI. V TEJ TIŠINI NAS BO
   POSLUŠAL, GOVORIL NAŠI DUŠI IN TU BOMO SLIŠALI NJEGOV GLAS. TEŽKO JE
   DOSEČI NOTRANJO TIŠINO, VENDAR SE MORAMO POTRUDITI. V TIŠINI BOMO
   NAŠLI NOVO MOČ IN PRAVO EDINOST.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

   Odgovori
6. Hvala says:

   13. marca, 2022 at 20:34

   BOG JE REKEL:

   KAR JE TOREJ BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE (Mt 19,6)

   Razmišljam oz. sem že večkrat poudarila: ČE ČLOVEK NE BI BEŽAL PRED TRPLJENJEM, BI PREJEL BOŽJE MILOSTI IN TAKO BI Z BOŽJO POMOČJO IZVRŠIL BOŽJO VOLJO, IZPOLNIL NAČRT SVOJEGA GOSPODA BOGA.

   VENDAR, KER TUDI KRISTJANI NE ZAUPAJO V MOČ GOSPODOVE BESEDE IN OBLJUBE, RAVNAJO PO SVOJI VOLJI IN MISLIJO DA DELAJO PRAV. IZGOVARJAJO SE, DA NE MOREJO ŽIVETI Z ZAKONCEM, KER NI VZDRŽNO. TE BESEDE KRISTJAN NE BI SMEL IZUSTITI.

   KAKO LAHKO NEKDO, KI PRAVI, DA JE KRISTJAN, DELA MIMO BOŽJIH ZAKONOV PO SVOJI VOLJI? SEVEDA DELA PO SVOJI VOLJI ZATO, KER NE VERUJE, DA JE JEZUS TISTI, KI LAHKO POPOLNOMA OBRNE IN SPREMENI ŽIVLJENJE LJUDI, SEVEDA TISTIM, KI NJEMU VERUJEJO.

   NE VEM, KAKO SI SPLOH DRZNEMO DVOMITI V BOŽJE OBLJUBE? KADAR JE PRISOTEN NAPUH IN EGOIZEM IN NEPOTRPEŽLJIVOST JE TO MOGOČE.

   NA KOGA SE ZANAŠATI – NA ČLOVEKA, KI DANES JE, JUTRI PA JE ŽE LAHKO PRAH ALI NA VSEMOGOČNEGA BOGA?

   POTREBNO JE NEPRESTANO MOLITI K SVETEMU DUHU, KAJTI VSI KATERI SE DAJO VODITI SVETEMU DUHU PREJMEMO MOČ IN SPOZNANJA OD BOGA.

   JEZUS JE REKEL: 12 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu (Jn 14,12).

   VIDIMO KAJ PRAVI JEZUS, V ČEM JE POTEM PROBLEM? PROBLEM JE V ČLOVEKU.

   ČE JE BOG NAROČIL, DA TISTO KAR JE ON ZDRUŽIL NAJ ČLOVEK NE LOČI, JE ČLOVEŠKA PREDRZNOST, NEPOTRPEŽLJIVOST , SVOJEGLAVOST, EGOIZEM IN NEZAUPANJE NAREDILO SVOJE.

   DESET STVARI, O KATERIH NAM JEZUS GOVORI O PRESVETEM OLTARNEM ZAKRAMENTU JE NAPISANIH (Prenova marec 2022), navedla bom danes samo eno:
   NIKOLI NE ZAPUSTI OSEBE, KI TI JE DALA SVOJO PRISOTNOST ZA VEDNO.
   …………………………………………………………………………………………………………………..

   Odgovori
7. Hvala says:

   13. marca, 2022 at 20:02

   HAGIOTERAPIJA-TERAPIJA ZA DUŠO

   Že samo ime pove, da gre za zdravljenje svetega s svetim. Grška beseda »hagios« pomeni svet in za nas kristjane je najbolj svet Bog, ki je v hagioterapiji tudi zdravilo in zdravnik človekove duhovne duše. Beseda »therapeo« pa je prvotno pomenila slaviti, častiti, v sedanjem pomenu pa zdraviti.

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Pojem, ki ga marsikdo sliši prvič, deluje novo, sveže in zanimivo – gre za duhovno pomoč človeku, ki trpi. Drugače povedano: duhovni karitas, duhovna medicina …
   Kaj je hagioterapija?

   Pojem, ki ga marsikdo sliši prvič, deluje novo, sveže in zanimivo. Gre za strokovno duhovno pomoč človeku, ki trpi. Drugače povedano: gre za duhovni karitas, saj je predmet hagioterapije človekovo duhovno področje in njegova duhovna duša. Je tudi neke vrste duhovna medicina, saj zaradi večje jasnosti in preglednosti na tem področju dela uporablja medicinsko terminologijo.

   Hagioterapija je po besedah mag. Mirana Kelvišarja, župnika na Uncu in hagioasistenta, v prvi vrsti karizma in poslanstvo, ki je lastno Skupnosti MiR, ki je delovno-študijska skupnost in jo je ustanovil zagrebški profesor dr. Tomislav Ivančić. »Gre za sad izkustva vere profesorja Ivančića, teologa in kanonika zagrebške nadškofije, ki se je začel pri delu s študentsko skupino, ki jo je vodil v začetku 70. let 20. stoletja. Te vsebine so poglabljali in v 90. letih so prišli do koncepta hagioterapije, ki je bil nekakšen odgovor na trpljenje hrvaškega ljudstva in vojakov, ki so prestali hudo preizkušnjo vojne,« razloži mag. Kelvišar. Skupnost MiR Slovenija živi karizmi hagioterapije in evangelizacije po načinu prof. Ivančića iz Zagreba. Leta 2003 jo je priznala tudi Slovenska škofovska konferenca in ji dovolila delovanje na celotnem področju naše domovine.

   Kaj je hagioterapija?

   Že samo ime pove, da gre za zdravljenje svetega s svetim. Grška beseda »hagios« pomeni svet in za nas kristjane je najbolj svet Bog, ki je v hagioterapiji tudi zdravilo in zdravnik človekove duhovne duše. Beseda »therapeo« pa je prvotno pomenila slaviti, častiti, v sedanjem pomenu pa zdraviti. V človeku so namreč različna življenjska področja, ki so sveta in nedotakljiva, saj brez njih človek ne more obstajati, funkcionirati in uspeti. Če so ta duhovna področja prizadeta, vsekakor potrebuje takšen človek hagioterapevtsko pomoč.

   »Lahko jo imenujemo tudi duhovna medicina, saj na področju hagioterapije uporabljamo tudi terminologijo s področja medicine, da lahko človeku predstavimo, za kaj gre,« pojasni mag. Kelvišar. Gre torej za novost tako na znanstvenem kot terapevtskem področju, saj se ukvarja z raziskovanjem človekove duhovne dimenzije in njenih zakonitosti ter ugotavlja različne vrste patologije, jih diagnosticira in zdravi. O tem, da je diagnosticiranje težav na duhovnem področju pogosto zahtevno in težko, je govoril že papež Janez Pavel II.

   Komu je hagioterapija namenjena?

   Vsekakor vsem, ki trpijo zaradi različnimi duhovnih travm, stisk, itd… V Centra za hagioterapijo v Turnem (Šentjur pri Celju) in na Uncu, kjer deluje mag. Kelvišar, tako prihajajo ljudje, ki so utrpeli pomanjkanje ljubezni s strani staršev, agresivnost, občutili duhovno praznino, zboleli za depresijo, jih pestijo strahovi, samomorilne misli, ljudje, ki so doživeli zlorabe, se težko sprejemajo ali trpijo za različnimi vrstami odvisnostmi …

   Samo za katolike ali odprto za vse?

   Zanimalo nas je, ali je potem glede na ustanovitelja dr. Ivančića, ki je teolog, hagioterapija namenjena le katoliškemu krogu ljudi. Mag. Kelvišar pojasni, da gre za tisto vrsto duhovne pomoči, s katero pomagajo tako vernim kot nevernim: »Je neke vrste evangelizacija na nov, svež način, o katerem sta govorila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Ni pa namenjena samo vernim ljudem. Za neverne pa hagioterapijo prilagodimo njihovemu prepričanju. Tako jim govorimo o Bogu kot tistem, ki je izvor dobrega, lepega, resničnega. Boga predstavljamo torej kot ljubezen, dobroto. Saj tudi filozofi govorijo o Bogu kot o Biti – o tistem, ki je izvor vsega, ki obstaja od vekomaj in je vzrok vsega, kar je nastalega.«

   Z roko v roki s sodobnimi znanstvenimi izsledki

   Mag. Kelvišar odgovarja: »Človek je trodimenzionalno bitje: telo, psiha in duh. Današnji znanstveniki s celičnim biologom dr. Liptonom odkrivajo, da je vsaka celica prežeta z duhovno dimenzijo, da ima vsaka celica v sebi zavest in odločitev. Zato je zelo pomembno, kakšne odločitve izbiramo in nosimo v sebi ter kako delujemo. Hagioterapija tako pri svojem delu upošteva izsledke sodobnih znanosti, kot so filozofija, teologija, medicina, biologija idr. naravoslovne znanosti. Med njimi na primer antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

   Avstrijski nevrolog, psihoterapevt in ustanovitelj logoterapije Viktor E. Frankl pa govori o tem, da se vsak človek bolj ali manj zaveda, da Bog obstaja – zato govori o ‘Bogu podzavesti’ in trdi, da je ateist samo tisti človek, ki ima negativen odnos do Boga, ki je resničnost našega življenja. Zato V. E. Frankl govori o nevrotičnosti pri ateistih.

   Nevrologa Ramachandran in Amen pa sta pri raziskovanju možganov odkrila, da v možganih obstaja t.i. ‘točka oz. modul Bog’, ki aktivira vse druge človekove sposobnosti. Zakaj sta tej točki oz. modulu dala takšen naziv? Oba imenovana nevrologa sta odkrila, da ta ‘točka oz. modul Bog’ aktivira vse človekove sposobnosti samo tedaj, ko človek moli, bere in premišljuje Sveto pismo, ko meditira, skratka, ko se versko ‘angažira’. Med drugimi tudi znani biolog dr. Lipton govori o tem, da je vsaka človeška celica prežeta z duhom, kar potrjuje to, kar uči teologija, da je človek zares poduhovljeno telo oz. utelešen duh.«

   Hagioasistent poveže človeka z izvorom zdravja

   Hagioterapija povzema najnovejša spoznanja znanosti in »dejansko so to najnovejše stvari, ki spregovorijo o tem, kako je človek velika skrivnost in čudež, kako je duhovna dimenzija tista, ki ga dviga nad vsa ostala bitja in ga povezuje z izvorom našega življenja, tj. z Bogom. Naloga hagioasistenta pa je, da človeka, ki je v stiski, pripelje in poveže s tem izvorom zdravja, sreče in polnosti življenja, ki je troedini Bog.« pravi mag. Kelvišar.

   Od ponovnega zdravja do celovite vere

   V desetih letih javnega delovanja so si v Skupnosti MiR Slovenija nabrali kar nekaj izkušenj z zdravljenjem na področju hagioterapije. Mag. Kelvišar pravi, da gre za izredno lepe izkušnje, v katerih so videli in doživeli, kako so se ljudje prerodili, ozdravili, postali svobodni, znova srečni, kako so si v življenju spet postavili zdrave temelje, vstopili v celovito, osebno in zrelo vero, o kateri govori dokument »Pridite in poglejte«.

   Vsega tega se v skupnosti veselijo in to jih spodbuja pri njihovem poslanstvu, ki ga lahko spremljate tudi na njihovi spletni strani http://www.mir-slo.si, kjer lahko naročite tudi vse njihove publikacije. Izdajajo glasilo HAGIO.SI, organizirajo hagioterapevtske večere (v Ljubljani in Mariboru), kot tudi duhovne vaje in predavanja. S svojim delovanjem želijo biti v pastorali pomoč in spodbuda našim župnijam, Cerkvi in vsem ljudem.

   https://www.druzina.si/clanek/hagioterapija-terapija-za-duso

   Odgovori
8. Miro says:

   13. marca, 2022 at 19:38

   JEZUSOVA SPREMENITEV

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,28-36)

   Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C28-36&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. marca, 2022 at 19:38

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE

     https://portal.pridi.com/2022/03/07/nedelja-13-marec-druga-postna-nedelja/

     Odgovori
9. Hvala says:

   13. marca, 2022 at 16:09

   RAZMIŠLJAM O JEZUSOVI BESEDI:

   ČE NAMREČ DELATE DOBRO TISTIM, KI DELAJ DOBRO VAM, KAKŠNO PRIZNANJE VAM GRE? TUDI GREŠNIKI DELAJO ISTO (Lk 6,33).
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
   Zakaj kristjani delamo razlike med ljudmi? Zakaj ne molimo javno za (posiljevalce, ljudi, ki ne dajejo plačila za pošteno delo, istospolne zveze, pedofile, za tiste, ki javno ponižujejo ljudi, ki izvajajo vsak dan nasilje itd…….?.)

   Razmišljam, …..KAKO ŽIVETI PO TEJ JEZUSOVI ZAPOVEDI? Z MOLITVIJO , Z GOSPODOVO MILOSTJO IN NJEGOVIM CELOVITIM USMILJENJEM.

   Milost tvoja naj nas spremlja / skozi vse življenje, / z njo bomo odšli veseli / v boje in trpljenje.

   (Filip Terče

   Odgovori
10. Miro says:

    13. marca, 2022 at 15:52

    DUŠE MOLITVE SO DUŠE TIŠINE

    ZELO TEŽKO JE MOLITI, ČE NE VEMO, KAKO MOLITI. POMAGATI SI MORAMO, DA SE
    NAUČIMO. NAJPOMEMBNEJŠA JE TIŠINA. DUŠE MOLITVE SO DUŠE GLOBOKE TIŠINE.
    NE MOREMO V BOŽJO BLIŽINO, ČE SE PREJ NE ODENEMO V ZUNANJO IN NOTRANJO
    TIŠINO. ZARADI TEGA SE MORAMO PRIVADITI NA TIŠINO DUŠE, OČI IN JEZIKA.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, (Zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori