Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. marca, 2022 at 11:45

   BOG URESNIČUJE SVOJO ZAMISEL: BOŽJA PREVIDNOST

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve (302): Stvarstvo ima svojo lastno dobrost in popolnost, vendar ni prišlo iz Stvarnikovih rok v celoti dokončano. Ustvarjeno je “v stanju poti” (“in statu viae”) naproti poslednji popolnosti, ki jo je treba še doseči in za katero ga je namenil Bog. Ukrepe in posege, s katerimi Bog skrbi za svoje stvarstvo in ga vodi k tej popolnosti, imenujemo božjo previdnost:

   Bog ohranja in vlada s svojo previdnostjo vse, kar je ustvaril, “ko z močjo sega od kraja do kraja in vse prijetno ureja” (Mdr 8,1). Kajti “vse je odkrito in očitno njegovim očem” (Heb 4,13), tudi to, kar se bo zgodilo po svobodnem delovanju stvari (prim. 1. vat. koncil: DS 3003).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/V-bozja-previdnost/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   15. marca, 2022 at 11:34

   KAJ SO POSTAJE KRIŽEVEGA POTA NAŠEGA BOGA IN KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ NJIH ZASE?

   Postaje križevega pota, znane tudi v Rimu in Jeruzalemu kot Via Dolorosa (Pot Trpljenja Jezusa Kristusa na Golgoto), vsebujejo opis dogodkov v Kristusovem pasijonu [opis dogodkov v času Kristusovega trpljenja, smrti], ki spodbujajo kristjane, ko premišljujejo o neprimerljivi žrtvi, ki jo je naredil Bog za njihovo večno odrešitev prekletstva greha in smrti. Postaje križevega pota služijo kot močni opomniki na veliko ljubezen, zaradi katere je Jezus odložil svoje božanske privilegije in umrl, da bi dosegel odrešitev s svojo nadomestno spravno žrtvijo za Božje izvoljene. Obstaja široko sprejeta izročilna verzija, ki opisuje zadnje ure Kristusovega ponižanja za vse tiste ljudi, ki jih je odkupil in Odrešil s svojo smrtjo na Križu na Golgoti. Dejanski dogodki križevega pota Jezusa, ki priča o Jezusovi odločilni zmagi nad hudičem, ki jih Sveto pismo vseh ne navaja (to so predvsem postaje Jezusovega križevega pota 3, 4, 6, 7 in 9, ki jih ni v Bibliji) so:

   1. Jezus je obsojen na smrt.
   2. Jezusu dajo križ.
   3. Jezus prvič pade.
   4. Jezus vidi mater Marijo.
   5. Simon iz Cirene je prisiljen nositi križ.
   6. Veronika obriše kri z Jezusovega obraza.
   7. Jezus drugič pade.
   8. Jezus vidi žene iz Jeruzalema.
   9. Jezus tretjič pade.
   10. Jezusu slečejo oblačila.
   11. Jezusa pribijejo na križ – križanje.
   12. Jezus umre na križu.
   13. Jezusovo telo snamejo s križa – snetje telesa ali žalostinka.
   14. Jezusovo telo položijo v grob.

   V nadaljevanju so podani opisi vseh štirinajstih postaj svetopisemskega križevega pota Odrešenika Jezusa na Golgoti po Evangeliju z navedbo evangelistov.

   Prva postaja križevega pota: Jezus na Oljski gori (Evangelij po Mateju 26,36–46; Evangelij po Marku 14,32–42; Evangelij po Luku 22,39–46).
   V pričakovanju strašne napovedane smrti z grozljivim mučenjem Jezus vpraša svojega Očeta, ali je mogoče, da gre ta kelih srda nad grehom mimo njega. Ali se lahko odkupitev za Božje ljudstvo doseže kako drugače kot z njegovo smrtjo na križu? Njegova molitev je še en prikaz njegove resnične, ponižne, človeške poslušnosti, predane volji njegovega Očeta. Jezus je na robu vstopa v trpljenja polno krivico, sovraštvo, posmehovanje, izdajo in telesno bolečino, ki si jih sploh ne moremo predstavljati. A zaradi ljubezni do svoje neveste, Cerkve, in spoštovanja do svojega Očeta se Jezus odloči, da bo prestal vse, kar je potrebno, da nas osvobodi krivde in prekletstva greha. Čeprav je bilo to izredno boleče, se je Jezus odkrito predal Očetovi volji za naše dobro in njegovo slavo. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Evangelij po Janezu 15,13).

   Druga postaja križevega pota: Juda izda Jezusa in Jezusa primejo (Evangelij po Mateju 26,47–56; Evangelij po Marku 14,43–50; Evangelij po Luku 22,47–53; Evangelij po Janezu 18,2–11).

   Juda ravna v imenu vseh Adamovih namerno uporniških potomcev. Mi vsi, ko smo še vedno v duhovno mrtvem stanju izvirnega greha, ravnamo samo uporniško in izdajalsko. Nekateri kot Juda si želijo politično revolucionarnega Mesija, orodje za njihovo lastno željo po moči. Drugi, kot nekateri v Jezusovi skupini, se želijo boriti z orožjem in taktiko tega padlega sveta. Jezus zavrne vse samopromocijske igre moči, saj ve, da je resnična bitka proti hudiču, grehu, smrti in peklu. Prostovoljno in mirno gre svoji smrti naproti, da bi porazil sovražnike Boga in njegovega ljudstva. Sile teme nimajo moči nad njim, vendar se jim preda, da bi dosegel njihov propad.

   Tretja postaja križevega pota: Peter zataji Jezusa (Evangelij po Mateju 26,69–75; Evangelij po Marku 14,66–72; Evangelij po Luku 22,54–62; Evangelij po Janezu 18,15–18. 25–27).
   Peter, ki še ni na novo rojen po Božjem Svetem Duhu (Evangelij po Janezu 20,22; Apostolska dela 1,4–5.8), je tipičen primer spodletelih prizadevanj vsake neobnovljene religiozne osebe, ki skuša ohranjati predanost Kristusu z omahljivo močjo grešne človeške volje. V svojem mesu, brez Svetega Duha, se je Peter hvalil, da je pripravljen umreti z Jezusom, Jezus pa je napovedal njegovo izdajo. Peter, podobno kot vsi neprerojeni ljudje, se ne more niti identificirati kot Jezusov učenec, kaj šele umreti z njim. Čeprav je Peter tako blizu, da vidi Jezusa, ne more brez neposrednega, fizičnega posredovanja Gospoda storiti ničesar s svojo predanostjo Kristusu. Ob svojem popolnem porazu se bridko razjoče. Za takšne je Kristus dal svoje življenje, da bi jih rešil. Tisti, ki spoznajo, da so popolni neuspehi po Božjih popolnih, svetih in pravičnih merilih, to storijo, ker so dobili milost spreobrnitve in vere v Kristusa (Pismo Rimljanom 2,4; Pismo Efežanom 2,8–9).

   Četrta postaja križevega pota: Jezusa obsodi sanhedrin [tj. véliki zbor] (Evangelij po Mateju 26,57–68; Evangelij po Marku 14,53–65; Evangelij po Luku 22,66–71; Evangelij po Janezu 18,19–24).
   Véliki zbor starešin (sanhedrin), ki ga je sestavljalo sedemdeset duhovnikov, pismoukov in en véliki duhovnik, je bil politično in moralno pokvarjena, najvišja verska oblast v judovstvu. Jezus je neposredno izzval in spodkopal njihovo oblast v svojem javnem učenju. Zato so skovali zaroto, da bi ga nezakonito ubili kot krivega bogokletja. Ker niso poznali niti Svetega pisma niti Boga, ki ga je razodevalo, niso spoznali Jezusa kot Kristusa, utelešenega Boga, prerokovanega Mesija. Ker so bili zaslepljeni s svojo željo po začasni politični moči, so zavrnili svojega dolgo pričakovanega večnega Kralja, ker ni prišel, da bi jih rešil pred Rimljani, ampak pred prekletstvom večne smrti kot Božje pravične kazni za njihov greh. Zatom je Jezus naš Učenik in Odrešenik.

   Peta postaja križevega pota: Jezus pred političnimi voditelji (Evangelij po Mateju 27,11–23; Evangelij po Marku 15,1–15; Evangelij po Luku 23,1–25; Evangelij po Janezu 18,28–40).
   Niti kralj Herod niti Poncij Pilat nista našla krivde na Jezusu in oba sta ga želela osvoboditi, ampak véliki zbor je zmanipuliral Pilata, da je ukazal njegovo usmrtitev. Ker je véliki zbor vladal judovstvu v skladu z izkrivljeno, legalistično verzijo Mojzesove postave, prepleteno s človeškim izročilom (npr. Mišna in Talmud), je Jezus, ki je živel v popolni poslušnosti čisti Mojzesovi postavi od Boga, predstavljal veliko grožnjo njihovi vladajoči oblasti nad Judi. Jezus je zvesto učil zavezno odrešitev samo po Božji milosti, samo po veri v nasprotju z legalistično, na delih temelječo, farizejsko religijo rabinskega judovstva v zavezništvu s politično močjo vélikega zbora. Zato ni le spodkopal njihove verske oblasti, ampak je tudi predstavljal resno grožnjo njihovemu družbenemu položaju in preživljanju. Še danes je Božje sporočilo o odrešitvi samo po njegovi suvereni milosti brez primesi človeških prizadevanj nepriljubljeno. Brezbožneži z arogantno, padlo naravo hočejo vedno sami doseči svojo odrešitev ali vsaj imeti svoj delež v njej, zato da si lahko pripišejo vsaj del slave. Ampak odrešitev je samo od Boga, ki ne deli svoje slave z nikomer (Izaija 42,8). Verski legalisti in farizeji tega ne morejo prenesti, zato obsodijo sami sebe z obsodbo Boga in izpustitvijo morilca, kakršni so bili sami.

   Šesta postaja križevega pota: Jezusa prebičajo in ga okronajo s trnjem (Evangelij po Mateju 27,24–31; Evangelij po Marku 15,15–20; Evangelij po Janezu 19,1–3).
   Več kot petsto let prej je Izaija v 53. poglavju prerokoval, da bo Jezus ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd in da bo njegovo ljudstvo ozdravljeno po njegovih ranah. Ozdravljenje, ki se omenja v peti vrstici, je duhovno ozdravljenje – ozdravljenje prekletstva greha, večne duhovne smrti v peklu. Odpuščanje grehov, ki je prineslo obnovljen odnos z Bogom, je ozdravljenje, ki ga je prinesla Kristusova prebičanost za njegove izvoljene. Zdaj pa je naša sprava v Kristusu le duhovna, vendar bo v polnosti poslednjih stvari prinesla tudi popolno fizično ozdravljenje z vstalim telesom, ki bo živelo večno nepropadljivo kakor Jezus zdaj (Prvo pismo Korinčanom 15; Razodetje 21–22).

   Sedma postaja križevega pota: Jezus vzame svoj križ nase (Evangelij po Janezu 19,16–17).
   Ko je Jezus vzel nase svoj križ, je nosil več kot les. S križem je nosil grehe tistih, za katere je prišel, da bi umrl kot odkupnina zanje. Jezus, Božje Jagnje, je postal nadomestilo namesto nas, da bi trpel kazen, ki so si jo zaslužili naši grehi. Umrl je, da bi pravzaprav odkupil in jamčil odrešitev svojih izvoljenih (Evangelij po Janezu 10,11–16). Kristusova žrtev ni splošna spravna žrtev, ki bi preprosto omogočala odrešitev vsakomur. Je posebna spravna žrtev, darovana izrecno za tiste, ki so bili vnaprej določeni za odrešitev. Kristusove ovce se odzovejo na njegov glas in so mu pripravljene slediti v smrt (Prvo Petrovo pismo 2,21–25; Evangelij po Mateju 10,38; 16,24–25). Vzeti svoj križ, orodje počasne, mučne smrti, pomeni umreti sebi vsak dan, ker zdaj živimo v Kristusu kot popolnoma nove stvaritve (Drugo pismo Korinčanom 5,17–21). Kristusovi učenci, tako kot Jezus, živijo predani Bogu in se odrečejo vsemu za Božjo slavo.

   Osma postaja križevega pota: Simon iz Cirene nosi Jezusov križ (Evangelij po Mateju 27,32; Evangelij po Marku 15,21; Evangelij po Luku 23,26).
   V Božji previdnosti je Simon iz Cirene, za katerega se zdi, da hodi po svojih opravkih, v mogoče običajnem delu svojega rutinskega dne, prisiljen v službo za Kralja, ki koraka proti zmagi. Preprosto je »prihajal s polja,« ko so mu nenadoma rimski vojaki ukazali, naj nese Jezusov križ. Zaradi silne moči cesarstva se rimskim vojakom ni upiralo. V nasprotju z Jezusom, ki je bil pripravljen sam nositi svoj križ, ga je bil Simon iz Cirene prisiljen nositi. Bodite pozorni, da je nosil križ za Jezusom (Evangelij po Luku 23,26, glej Evangelij po Luku 9,23–24). Zagotovo to ni naključje, saj je vse pod Božjim suverenim nadzorom. Isti Bog, ki je deloval po ribi (Jona 1,17; Evangelij po Mateju 17,27), deluje po vojakih. Mi vsi, ki nosimo svoj križ za Jezusom, smo tudi »prisiljeni« v to (Apostolska dela 9,1–17; Drugo pismo Korinčanom 5,14; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Kološanom 3,3). Jezus izbere svoje učence in jim naroči, naj hodijo za njim (Evangelij po Mateju 8,22; 9,9; Evangelij po Janezu 1,43; 15,16; 21,22). Da, kralj vesolja nas je prestregel, ko smo bili ovce, ki so tavale, hodile po svojih opravkih, in nam »vsilil« svoj milostni, ljubeči in odrešujoči neustavljivi klic ter nas pripravil, da se prostovoljno predamo v njegovo službo. Da, kristjani slišijo Gospodov obvezujoči glas, zaradi katerega se prostovoljno pridružijo Jezusu v njegovem trpljenju (Drugo pismo Timoteju 1,8).

   Deveta postaja križevega pota: Jezus sreča žene iz Jeruzalema (Evangelij po Luku 23,27–31).
   Celo ko je Jezus trpel hude bolečine in ponižanje, ga ni skrbelo zase, ampak za duše tistih, tako Judov kot poganov, ki so se spopadali z neopisljivim začasnim pomanjkanjem in večno obsodbo za njihov greh, ker so ga zavrnili kot svojega Kralja. Velika stiska prihaja – preganjanje Jezusovih učencev s strani zlobnih sil tega padlega sveta in Božja nepotešljiva jeza nad tistimi, ki se nočejo spreobrniti. Prihaja leto 70 po Kr. Ker so Judje zavrnili Jezusa, bodo rimske legije uničile Jeruzalem na najstrašnejši način (Evangelij po Luku 19,41–44; 21,5–24), kar je zaznamovalo Božjo začasno zavrnitev Judov kot izvoljenega ljudstva (Pismo Rimljanom 11). Jezus prerokuje, da je njegovo križanje prelomna točka, ki bo pognala v tek konec sedanjega sveta. S tem se začne sedanji čas milosti, dokler ne pokliče vseh izvoljenih, potem pa uniči svoje sovražnike, ki preganjajo njegovo Cerkev, in sproži njegovo večno vladanje nad vsem (Evangelij po Mateju 24,1–35; Evangelij po Marku 13; Razodetje). Naša osebna situacija, kot se nanaša na te stvari, bi morala biti naša glavna skrb.

   Deseta postaja križevega pota: Jezus je križan (Evangelij po Mateju 27,33–54; Evangelij po Marku 15,22–39; Evangelij po Luku 23,33–47; Evangelij po Janezu 19,16–30).
   Božjega usmiljenja in človeške brutalnosti si skoraj ne moremo predstavljati. Jezus moli za tiste, ki se mu posmehujejo, ga zlorabljajo in ga bodo ubili! Kolikim izmed njih je bila kasneje podarjena odrešujoča vera? On nakloni večno življenje zločincu, ki se pokesa, medtem ko skupaj umirata. Triurni popolni sončni mrk dramatično pokaže v fizičnem kraljestvu popolno temo, ki se dogaja nevidno v duhovnem svetu. Jezus trpi v popolni temi ločenosti od Boga Očeta za vse grehe vseh tistih, ki bodo kdaj koli odkupljeni z njegovo krvjo. Jezus je gotov, stanoviten, zvest in zmagoslaven do konca. Samo utelešeni Bog je lahko dosegel to spravo! Čeprav nihče od prisotnih ni v celoti razumel, kar se je pravkar zgodilo, je teža in pomembnost teh dogodkov močno pritiskala na nekatere. Če se ozremo nazaj, vemo, da je bilo to hudobno dejanje ljudi v skladu z večno božanskim namenom in odlokom Boga za odrešitev vseh, ki bodo verovali v Kristusa. Zdaj ko smo slišali: »Le kako bomo ušli mi, če nam ni mar za tako veliko odrešenje« (Pismo Hebrejcem 2,3). »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Jezus je naš Brat, Odrešenik in Učenik!

   Enajsta postaja križevega pota: Jezus obljubi raj tatu, ki začne verovati (Evangelij po Luku 23,39–43).
   Razširjeno poznavanje Jezusovega učenja, pristnih čudežev in trditev, da je on edina pot sprave z Bogom, dejansko jamči, da je ta obsojeni zločinec točno vedel, s kom govori. Prebral je lahko napis nad Jezusovo glavo in slišal posmehljive obtožbe množice, da je Jezus kralj Judov. Videl je lahko, kako se je Jezus vedel v smrti, kot se ne bi mogel noben smrtnik. Priča je Jezusu, ki umira, tako kot je napovedal, da bo (Evangelij po Janezu 3,13–16). In nekaj se mu zgodi, kar se ne zgodi drugim. V Božji previdnostni milosti mu je podarjeno srce, pripravljeno verovati (Pismo Efežanom 2,8–9). Takoj po svoji smrti tistega dne je bil v raju. Ni opravil nobenega verskega obreda niti dobrih del. Nič časa ni preživel v bajeslovnih vicah. Rešen je bil samo po Božji milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa, samo v skladu s Svetim pismom, samo v Božjo slavo.

   Dvanajsta postaja križevega pota: Jezus na križu govori s svojo materjo in učencem (Evangelij po Janezu 19,25–27).
   Še nekaj trenutkov pred smrtjo je Jezus dal potrebe drugih pred svoje. Nesebično je predal svojo mater v skrb svojega ljubljenega učenca Janeza. Njegovo celotno zemeljsko življenje, vse do svoje smrti in vključno z njo, je služba ljubeče skrbi za potrebe drugih. Nič čudnega, da je to univerzalna značilnost njegovih učencev (Evangelij po Janezu 13,34; Pismo Rimljanom 12,10; Pismo Efežanom 5,21; Pismo Filipljanom 2,3; Pismo Kološanom 3,12; Prvo Petrovo pismo 3,8; Prvo Janezovo pismo 4,7).

   Trinajsta postaja križevega pota: Jezus umre na križu (Evangelij po Mateju 27,45–51; Evangelij po Marku 15,33–39; Evangelij po Luku 23,44–47; Evangelij po Janezu 19,28–30).
   V najtemnejši uri je Jezus zmagoslavno porazil greh, smrt, pekel in hudiča (Psalm 22)! Prostovoljno je daroval svoje življenje, kot je bilo načrtovano še pred samim stvarstvom (Prva Mojzesova knjiga 22,1–14; Pismo Efežanom 1,4; Pismo Titu 1,2; Prvo Petrovo pismo 1,20–21; Razodetje 13,8). V trenutku Jezusove smrti se je zagrinjalo v templju, ki je ločevalo sveto od najsvetejšega, pretrgalo od vrha do tal. Kristus, popolno Božje Jagnje, je bil popolna in dokončna žrtev za grehe Božjega ljudstva. Dosegel je neposreden in popoln dostop do Boga za vse, ki se mu bodo približali po njegovi spravni smrti (Evangelij po Janezu 1,35–36; Pismo Kološanom 2,13–15). Končno je zmagal tisti, za katerega je bilo prerokovano v Prvi Mojzesovi knjigi 3,15, da bo strl kači glavo! Samo v Kristusu imamo neposreden dostop do Boga (Evangelij po Janezu 10,7–10; 14,6; Pismo Hebrejcem 6,19–20; 10,18–22)!

   Štirinajsta postaja križevega pota: Jezusovo telo položijo v grob (Evangelij po Mateju 27,57–61; Evangelij po Marku 15,42–47; Evangelij po Luku 23,50–56; Evangelij po Janezu 19,38–42).
   Jožef iz Arimateje, član vélikega zbora, ki je obsodil Jezusa na smrt, je na skrivaj verjel, da je Jezus Mesija, vendar se je bal posledic javnega priznanja svojega prepričanja. Vendar se ni strinjal z načrtom vélikega zbora, da obsodijo Jezusa. Potem ko je bil priča dogodkom ob usmrtitvi, je drzno prišel z Nikodemom, drugim očitno spreobrnjenim verskim voditeljem (Evangelij po Janezu 3,1), da bi pokopal Jezusovo telo (Izaija 53,9; Evangelij po Mateju 27,57–60; Evangelij po Marku 15,42–46; Evangelij po Janezu 19,38–40). Ali sta bila ta dva med tistimi, za katere je Jezus prosil za odpuščanje (Evangelij po Luku 23,34)?

   Jezusova nadomestna, spravna žrtev, namesto nas grešnikov, je dolgo pričakovana zmaga, ki je premagala prekletstvo večne smrti (Prva Mojzesova knjiga 3,15; Pismo Galačanom 4,4–5), fizično smrt in večno ločenost od Božje dobrohotne dobrote, ki bi bile drugače neizogibna usoda vseh nas, ki smo se rodili pod prekletstvom greha. Bog je popolnoma pravičen in mora zato zahtevati plačilo za kazen za greh nas grešnikov, ki se brez Jezusa ne bi mogli Odrešiti!. Bog pa je tudi ljubeč in usmiljen, zato je poslal svojega edinorojenega Sina, da plača kazen za vse tiste, ki jih milostno reši. Drugače bi bili vsi pogubljeni za vso večnost (Evangelij po Janezu 3,14–19.35–36). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo. Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še grešniki brez Odrešitve, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave. Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo zdaj dosegli spravo« (Pismo Rimljanom 5,6–11). Bog nas Ljubi, zato nas je z Sinom Jezusom Odrešil!
   SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
   Smisel življenja je v tem, da se ponovno med nami vsemi vzpostavi Božje kraljestvo Usmiljenja, Dobrote, Ljubezni, Sočutja in medsebojne Pomoči na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog prihaja med nas. Bog je prišel na svet zato, da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Naj vedno spolnjujem Tvojo Voljo in ne svojo človeško voljo.

   Poglavitna dolžnost kristjana ni v tem, da je popoln, niti ni v tem, da reši vse probleme ali uspe v vsem, temveč da je v miru, spokojen. »Pravzaprav je naša edina moralna dolžnost, da si spet izborimo prostranstvo notranjega miru in nenehno poglabljamo svoj mir, da bo lahko iz nas prehajal tudi na druge. Ko bo v ljudeh več miru, bo začelo plahneti tudi razburjenje v zunanjem svetu.« Bolj kot je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru«. Če je naše srce polno miru in zaupanja, se bomo naslonili na Gospoda in lahko bomo našli prave odgovore na svoje težave. Poiskali bom o odgtovore na naša iskanja in probleme, ki nas stiskajo. Na vprašanja, s katerimi bomo soočeni, bomo našli konstruktivne odgovore, naše odločitve bo vodila ljubezen in modrost, ki prihaja iz Boga. Ko prosimo in molimo, in je to v skladu z Božjo Voljo Ljubezni in Dobrote, nam bo Bog poslal Duha Tolažnika, da nam pomaga in nas navdihne in privzdigne, da bomo skupaj z Njim delovno in aktivno rešili probleme, preizkušnje in težave. Če pa pasivno in nemočno dopustimo, da v našem srcu ni Vere v Boga, da v srcu prevladata nemir in strah, močno tvegamo, da se bomo na dogodke, ki jih živimo, odzvali slabo: z begom, agresijo, zaprtostjo, nasiljem, z otopelostjo in brezvoljnostjo. Ničesar ne bomo želeli spremeniti in pokreniti zase ker bomo nemočno obtičali in ne bomo verjeli, da se nič ne da storiti, čeprav je Jezus pri nas in v nas. Če bomo prizadeti in impulzivni pa bomo brez Božjega Vodstva sprejeli prenagljene odločitve, ki ne bodo prinesle nikakršne rešitve, nasprotno, celo okrepile bodo slabo, namesto da bi ga ošibile. »V mirovanju in zaupanju v Boga je vaša moč.« V Veri v Jezusa in v dejavni Molitvi in Prošnji za Pomoč in Usmiljenje je naša Rešitev in Odrešitev, ki nam bo pomagala, da se bo spet vse uredilo. Bog nam je dal pamet, talente, zmožnosti in moč, da z Božjim Vodstvom in Božjim Blagoslovom ukrepamo in naredimo tisto kar je treba. Brez Boga pa ne moremo sami storiti iz svojih človeških Moči NIČ. Še las nam ne zraste na glavi brez Boga. V Bogu premoremo vse, ki nam daje MOČ. Ljubite Boga in Ljudi in se mu zahvaljujte, ker dejavna in nesebična Ljubezen je Najvišja Božja Zapoved! In brez Ljubezni je prazano vse drugo, ker smo potem le brneč bron ali zveneče cimbale. Naj nas spremlja Božje Usmiljenje in Ljubezen na vseh naših Poteh k Njemu! Premišljujmo in molimo ter prosimo Boga odpuščanja in Usmiljenja!

   Molitev
   Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

   Emanuel, Jacques Phillipe

   Odgovori
   • Miro says:

     16. marca, 2022 at 8:09

     Spoštovani g. Janez,

     Spet ni jasno, kako je z viri v objavljenem prispevku. Lepo prosim za pojasnilo, kdo je avtor objavljenega prispevka o KRIŽEVEM POTU, kdo pa avtor prispevka SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS. Spodaj je zapisano: Emanuel, Jacques Phillipe. Je to avtor celotnega besedila, ali samo dela besedila? Kaj pa ste vi zapisali?

     Skratka, ponovno vas prosim za navedbo virov. Svetujem vam, da si ogledate dobro pripravljene prispevke ge. Hvala, iz katerih je jasno razvidno, kdo je vir, avtor, kaj pa je njeno mnenje, komentar. Pa brez zamere.

     Vse dobro v Gospodu!

     Odgovori
3. Miro says:

   15. marca, 2022 at 10:46

   GOD SV. LUDOVIKE DE MARILLAC

   V KATOLIŠKI CERKVI 15. MARCA PRAZNUJEMO GOD SV. LUDOVIKE DE MARILLAC, REDOVNE USTANOVITELJICE IN KARITATIVNE DELAVKE.

   https://katoliska-cerkev.si/god-sv-ludovike-de-marillac

   Odgovori
4. Miro says:

   15. marca, 2022 at 9:01

   BISTVENO JE, KAR POVE BOG, NE MI

   BOG JE PRIJATELJ TIŠINE. BOGA MORAMO POISKATI, VENDAR GA NE
   MOREMO NAJTI V HRUPU, V RAZBURJENJU. POGLEJTE, KAKO NARAVA,
   DREVESA, CVETICE, TRAVE RASTEJO V GLOBOKI TIŠINI. GLEJTE, KAKO
   SE GIBLJEJO ZVEZDE, MESEC IN SONCE V TIŠINI.

   ČIM VEČ PREJEMAMO V NAŠI TIHI MOLITVI, TEM VEČ MOREMO DATI V
   NAŠEM DEJAVNEM ŽIVLJENJU. TIŠINA NAM RAZKRIVA NOV POGLED
   NA VSE. TO TIŠINO POTREBUJEMO, DA SE LAHKO DOTAKNEMO DUŠ. NI
   BISTVENO, KAR REČEMO MI, TEMVEČ TISTO, KAR BOG POVE NAM IN
   KAR POVE PO NAS.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

   Odgovori
   • Miro says:

     15. marca, 2022 at 9:26

     BOŽJA BESEDA O GOVORJENJU IN MOLČANJU

     »KDOR GOVORI LAHKOMISELNO, PREBADA KAKOR MEČ, JEZIK MODRIH
     PA OZDRAVLJA RANE.« (Prg 12,18)

     Več o govorjenju in molčanju na:
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=850&t=5#O+govorjenju+in+mol%E8anju

     Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

     Odgovori
5. Janez says:

   14. marca, 2022 at 21:56

   MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO:
   Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
   Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
   Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
   da se ljubezen lahko razcveti,
   in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
   Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
   da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
   Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni Gospod,
   potem se ne oklepamo trdno drugega,
   potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
   ki priteka od Tebe k nam. Amen.

   Avtor pater Anselm Grün, 2010

   ČE BI VSI OBJELI SVET IN POSTALI KAKOR BOŽJI OTROCI
   Z roko v roki sta se dva iskrena prijatelja podala na pot.
   Tako je bilo lažje, brez problemov ino zmot.
   Skupaj sta hodila, skupaj sta držala in se branila, skupaj sta upala in vztrajala na dolgi poti.
   V temni noči zaspala in skupaj zvezde odkrila.
   Njuna bližina sta bila radost, smeh in toplina.
   Res zanju niso bili pomembni kupi denarja, bogastvo in dobrin.
   Bili so pa premnogi lepi trenutki prijateljstva ter jutranja zarja.
   Našla sta povsod le hrepenenje, da mali ljudje želijo le preprosto v miru živeti,
   a kdove zakaj zaradi vojn in nasilja mora mnogo ljudi na svetu umreti?
   Kdo ve zakaj veliko ljudi in otrok mora lačnih zaspati?
   Moramo res vsi tako brezupno in žalostno brez rešitve in nade končati?
   Če pa skupaj vsi enotno roke bi sklenili …
   Če vsi skupaj enotno skupaj bi stopili …
   Če vsi skupaj ne glede na starost, raso, barvo ali izgled, objeli bi ves svet …
   Če bi ga z radostjo in dobroto prekrili …
   Svet ne bi bil od lakote in vojn preklet.
   Ljudje pa bi srečo in radost odkrili.
   Končan bi bil prepir.
   In na zemlji zavladala bi Božja ljubezen, dobrota, sočutje, strpnost in mir.

   Janez AKA Dichter Hansi

   »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi. Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

   »Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev, pa je vrhunec prijateljstva« Aristotel.

   Sirah 6,17: Kdor se boji Gospoda, sklepa pravo prijateljstvo, kakršen je sam, takšen bo tudi njegov bližnji.

   Odgovori
   • Miro says:

     15. marca, 2022 at 9:52

     Najlepša hvala za odlične misli o prijateljstvu. Poglejmo pa še, kaj pravi Božja beseda o ljubezni, ki je »vez popolnosti«.

     BOŽJA BESEDA O LJUBEZNI

     »PRAV ZATO PRISPEVAJTE VSO VNEMO IN TAKO DODAJTE VAŠI VERI KREPOST, KREPOSTI SPOZNANJE, SPOZNANJU SAMOOBVLADANJE, SAMOOBVLADANJU STANOVITNOST, STANOVITNOSTI PRAVO POBOŽNOST, PRAVI POBOŽNOSTI BRATOLJUBJE, BRATOLJUBJU LJUBEZEN.« (2 Pt 1,5-7)

     Več o ljubezni na:
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen

     Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

     Odgovori
6. Miro says:

   14. marca, 2022 at 19:03

   S KAKRŠNO MERO NAMREČ MERITE, S TAKŠNO SE VAM BO ODMERILO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,36-38)

   »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C36-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. marca, 2022 at 19:04

     RAZLAGA BOŽJE BESEDE

     https://portal.pridi.com/2022/03/14/ponedeljek-14-marec-s-kakrsno-mero-namrec-merite-s-taksno-se-vam-bo-odmerilo/

     Odgovori
     • Miro says:

       15. marca, 2022 at 10:26

       KAKO MERIMO?

       Predlagam, da si vzamemo čas in se poglobimo v zgoraj podano razmišljanje gospoda Ervina Mozetiča o tem, kako merimo sebe, stvari, druge … Dobro si je zapomniti še zlasti misel v sklepnem delu njegovega razmišljanja.

       »PROSIMO GOSPODA ZA MILOST, DA BI ŽIVELI KRŠČANSKO IN PREDVSEM DA SE NE BI BALI KRIŽA, PONIŽANJ, KAJTI TO JE POT, KI JO JE ON IZBRAL, DA NAS REŠI; IN TO JE TISTO, KAR NAM ZAGOTAVLJA, DA JE MOJA MERA KRŠČANSKA: ZMOŽNOST NOSITI KRIŽ, ZMOŽNOST TRPETI KAKŠNO PONIŽANJE.«

       Res smo lahko zelo hvaležni gospodu Ervinu Mozetiču za njegove globoke misli, temelječe na živi Božji besedi. Seveda pa se na tej strani vrstijo tudi odlični, globoki nagovori svetega očeta, škofov, duhovnikov, redovnikov, pa tudi zanimiva razmišljanja drugih naših sester in bratov. Ti duhovni nagovori so v svojem najglobljem bistvu neizmeren dar Svetega Duha. Zato predvsem: Bogu hvala za vse!

       Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

       Odgovori
7. Hvala says:

   14. marca, 2022 at 16:07

   VESTE, KAKO V ŠKOLJKI NASTANE DRAGOCENI BISER? Z VELIKO BOLEČINE

   BISER JE PROIZVOD BOLEČINE, BISER JE ZACELJENA RANA

   VSAK IZMED NAS JE NA RAZLIČNE NAČINE RANJEN ZARADI IZJAV ALI BESED DRUGIH, VČASIH ZARADI LJUBOSUMJA, SOVRAŠTVA, MAŠČEVANJA, ZAVISTI, OPRAVLJANJA IN OBREKOVANJA

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Premislek o tem, kako se soočati z življenjskimi težavami

   Biser je proizvod bolečine, prisotnost tujka v ostrigi, kot je na primer parazit ali zrnce peska. Notranji del školjčne lupine vsebuje svetlečo snov, imenovano biserovina. Ko v školjko prodre zrno peska, celice biserovine prekrijejo zrnce z več plastmi, da bi zaščitile nezavarovano meso školjke. Tako se izoblikuje lep biser.

   Ostriga, ki na tak ali drugačen način ni bila ranjena, ne proizvaja biserov. Biser je namreč zaceljena rana.

   Vsak izmed nas je na različne način ranjen zaradi izjav ali besed drugih, včasih zaradi ljubosumja, sovraštva, maščevanja, zavisti, opravljanja in obrekovanja. Včasih ljudje naše ideje zavračajo, jih podcenjujejo ali napačno tolmačijo.

   V takšnem primeru ne smemo odgovoriti in hudega povrniti s hudim. Storimo lahko kakor ostriga, ki v svoji notranjosti naredi biser, prav tam, kjer je bila ranjena. Svoje rane in zavračanja pokrijmo s plastmi ljubezni, potrpežljivosti, dobrote, občutljivosti in molitve.

   “Vzravnaj svoje srce in vztrajaj, ne prenagli se v trenutku spopada. Njega se drži in se ne umikaj, da boš nazadnje povišan.” (Sir 2,2-3).

   Nima smisla preklinjati življenja, ljudi ali Boga, saj to ničesar ne rešuje in samo poslabša naše duševno stanje. Bolje je prižgati svečo, kakor preklinjati temo. Preprost plamen veselja lahko razsvetli globoko temo.

   https://si.aleteia.org/2019/02/07/veste-kako-v-skoljki-nastane-dragoceni-biser-z-veliko-bolecine/

   Odgovori
   • Minako says:

     14. marca, 2022 at 16:29

     Gospa Hvala, kako resničen je ta zapis. Sama vem, koliko Božje bližine, Božjih dotikov sem že občutila, prav v trenutkih moje ranjenosti, moje bolečine. Koliko dobrih sadov je obrodilo.
     A najbolj zanimivo je, da se je kljub temu, vedno znova in znova želim bolečine, trpljenju, ranjenosti, izogniti oziroma se sprašujem zakaj, krivim sebe, ne zmorem sprejeti obilja življenja, ki mi je dejansko ponujeno, ki mi ga je dal moj Gospod.
     Na trenutke si govorim, da sprejemam moje notranje trpljenje, zdaj konkretno, za to da bi se prenehali spopadi v Ukrajini. Za njih, ki resnično trpijo, za vse na tej molitveni strani, ki tako prosijo, za zdravje, odnose, mir…
     Potem pa spet padem pod težo strahu pred trpljenjem, tečejo solze, ne morem spati in se ne znajdem, ter samo Bog prosim naj se me usmili.

     Odgovori
     • Hvala says:

       14. marca, 2022 at 17:43

       Spoštovana Minako!

       Človek je slabotno bitje, ustvarjeno od Boga, zato ne more ničesar narediti brez Božje milosti. NE OBREMENJUJTE SE, NE KRIVITE SE. SVOJE ŽIVLJENJE VSAK DAN IZROČAJTE JEZUSU, PUSTITE, DA BO NAREDIL, DA SE BOSTE NA NOVO RODILI OD ZGORAJ.

       SAD DUHA IN DELA MESA

       16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. 17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. 18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. 19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva (Gal 5, 16-20).

       VIDITE, MESO SI ŽELI, KAR JE ZOPER DUHA, DUH PA KAR JE ZOPER MESO IN TA DVA SI NASPROTUJETA, DA MI NE BI DELALI TEGA, KAR HOČEMO, ZATO IMAMO VSAKODNEVNE PROBLEME .

       Ga. Minako , STE ZELO PRIJETNA, POSLUŠNA ŽENSKA, NE ZAMETUJETE NASVETE, ZAENKRAT ŠE PLAHA IN BOJEČA, VENDAR BO GOSPOD NAREDIL SVOJE.

       GLEJTE, GOSPOD DELA NOVO ŽIVLJENJE- DAL VAM BO SVOJEGA DUHA IN NAREDIL VAM BO ISKRENO SRCE, ČE BOSTE DOVOLILA. DOPUSTIMO MU, SAJ ON VE KAJ DELA IN KAJ BO NAREDIL IN KDAJ.

       Ali vi mislite, da jaz nisem jokala, trpela in hotela pobegniti od trpljenja. ? Pa še sedaj to počnem! Človek je slabotno bitje, vendar ČE BOSTE PREPUSTILA SVOJE ŽIVLJENJE BOGU, BOSTE ČEDALJE BOLJ OPAŽALA, DA VAM TRPLJENJE VEČ NE POVZROČA TAKŠNIH TEŽAV, KOT NA ZAČETKI HOJE Z GOSPODOM.

       GOSPOD VAS BO IZURIL ZA DUHOVNE BOJE. Zelo vam priporočam branje- DNEVNIK FAVSTINE KOWALSKE, sama ga prebiram že 4 leta, vendar vsako leto dobim novo spoznanje in moč za prenašanje trpljenja, zahvaljujte se Gospodu.

       ZAKAJ BI SE OBREMENJEVALI, ČE ZAUPAMO GOSPODU? ON JE VSEMOGOČNI, NAJ NAREDI PO SVOJI VOLJI, PROSIMO, DA SE NAŠA VOLJA USKLADI Z NJEGOVO VOLJO.

       POČASI BOSTE SPOZNAVALA, PO DOLGEM ČASU, DA STE POPOLNOMA DRUGAČNA KOT STE BILA NEKOČ? ZAKAJ? ZATO, KER STE DOVOLILA BOGU, DA DELUJE, NISTE UVELJAVLJALA SVOJE VOLJE IN PONIŽNO SPREJELA SITUACIJO. GOSPOD VAS BO BOGATO POPLAČAL.

       VSAK DAN BERITE SVETO PISMO, KAJTI BOŽJA BESEDA ODPUŠČA IN ZDRAVI!

       Vse dobro vam želim!

       Odgovori
       • Minako says:

         14. marca, 2022 at 18:22

         Gospa Hvala, vaše pisanje je bil zame Božji dotik. To moram še deliti z vami, z vsemi. Že vse življenje se pogovarjam z Bogom, že kot otrok..saj sem bila zelo prestrašen otrok. Pa bi lahko rekli, da sem imela lepo otroštvo. Še zdaj se večkrat spomnim, kako me je bilo vsega strah..v sebi sem bila vedno prestrašena, čeprav se tega na zunaj ni videlo. Potem sem v gimnaziji, na faksu iskala in iskala nekaj več v življenju..nikoli nisem pozabila na Boga, le včasih se od njega oddaljila. Nisem razumela zakaj trpim, ker jaz trpim v dokazovanju, sebi, ljudem. Da zmorem, da sem sposobna. To je moja človeška/mesna potreba/želja. A prišla vedno znova do ovir, ki so terjale novo dokazovanje. Nikoli pa nisem našla miru in topline v srcu.Pred kratkim sem nekje zasledila, da Bog ljubi vsakega, takšen kot je, v njegovo bistvo. To je bilo zame spregledanje. In ob prebiranju vseh zapisov na tej strani..vedno znova dojemam to resnico. Jezusu prepustiti svoje življenje, je najbolj odrešujoč občutek. Kar seveda ne pomeni, da ne prevzemam odgovornosti.
         A v tem najdem mir in toplino, ki sem jo in še včasih še vedno jo iščem v dokazovanjih, ljudjeh in potrditvah.
         Slišati Njega, poslušati Njega, biti z Njim..

         Odgovori
         • Hvala says:

           14. marca, 2022 at 18:35

           Tako je ga. Minako!

           Odgovornost za svoja dejanja moramo prevzeti.

           GOSPOD PA JE TISTI, KI REŠUJE! VSE KAR VAS TEŽI, BREMENI, VSE STRAHOVE itd. IZROČAJTE VSAK DAN JEZUSU V NJEGOVO PRESVETO PREDRTO SRCE, POSEBEJ PA ŠE PRI SVETI MAŠI.

           GOSPOD VAS BO OSVOBODIL STRAHU IN RAN, KI MU JIH BOSTE IZROČALA. NE BOJTE SE GA!

           SRCE, KI JE KRVAVELO ZA VAS, ZA MENE IN VSE LJUDI V ZGODOVINI, SE VAS BO USMILILO IN VSEH NAS !
       • Miro says:

         14. marca, 2022 at 18:35

         Z veseljem sem prebral ta zapis, saj vsebuje več izvrstnih duhovnih priporočil in spodbud, kako se v življenju prepustiti Gospodovemu vodstvu. MORATE SE RODITI OD ZGORAJ, je zapisano v Svetem pismu (Jn 3,7), kar seveda velja za vse ljudi, za vsakega človeka na tem svetu. Drugo je vprašanje, ali posamezen človek v svojem srcu zaznava, da se je treba vsak dan izročati Jezusu, kot pravi ga. Hvala. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je pri tem potrebno človekovo sodelovanje s Svetim Duhom! Pridi, Sveti Duh!

         Odgovori
8. Hvala says:

   14. marca, 2022 at 15:53

   KAJ SO IMELI SVETNIKI SKUPNEGA?

   SVETNIKI SO BILI PONIŽNI. VSE SO STAVILI SAMO NA BOGA, NISO GLEDALI S ČLOVEŠKIM OČMI, PA BILI SO ZELO ZELO POTRPEŽLJIVI. TRPLJENJE SO Z VESELJEM PRENAŠALI, ZATO SO PREJEMALI TOLIKO MILOSTI OD GOSPODA, KI SO JIH UPORABILI ZA DRUGE LJUDI.

   GRENKE SOLZE, KI SO JIH PRETAKALI LETA IN LETA SO UTRDILE NJIHOVO VERO, ZAUPANJE V BOGA. BILI SO PRIPRAVLJENI UMRETI ZA GOSPODA.

   Kaj pa je danes z nami. Kot mehkužci iščemo bližnjice -rešitve pri ljudeh s človeško rešitvijo in miselnostjo mimo BOŽJIH ZAPOVEDI, samo da bi ubežali najmanjšemu trpljenju. Tudi z evtanazijo itd… NE SPREJEMATI IZ GOSPODOVIH ROK, KAR JE PRIPRAVIL ZA NAS VSAK DAN, JE NAČRTNO IZBEGAVANJE GOSPODOVEMU NAČRTU.

   Odgovori
   • Miro says:

     14. marca, 2022 at 18:05

     Res zelo težko doumevamo, da se “brez muje še čevelj ne obuje”, kaj šele, da bi se človek lahko brez truda povzpel na Goro, zgolj ob lahkotni hoji, ob zasanjanem poslušanju “ptičkov in čričkov”, ob komponiranju ljubezenskih spevov in kar je še podobnih izrazov. Čeprav nam lahkotnost in ležernost v življenju velikokrat zelo prija, pa nas Gospod zelo jasno uči, da je pravo evangeljsko življenje, zgrajeno na temeljih Božje besede, bistveno več! “Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?” (Mt 6,25).

     Na kratko bi še omenil, da se bližnjemu dostikrat neupravičeno pripisuje ravno tisto, kar človeka samega najbolj muči v jedru njegovega srca. Tako velikokrat v besedah in ravnanju izražamo prav tisto, s čemer imamo sami velike težave. Zato ne preseneča, če to skušamo neupravičeno prevaliti na bližnjega. Če nismo pripravljeni na notranje zdravljenje s pomočjo Jezusove milosti, še toliko bolj trmasto projiciramo lastne frustracije, strahove, užaljenosti, razočaranosti, občutke jeze … na bližnjega. Kot sem že pisal, pa na srečo vedno obstaja upanje, in to v živi Božji besedi, s pomočjo Svetega Duha, kajti brez Gospoda ne moremo nič storiti!

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

     Odgovori
     • Hvala says:

       14. marca, 2022 at 18:25

       Popolnoma res je to, kar ste zapisali g. Miro, se popolnoma strinjam z vami!

       ČE ČLOVEK IŠČE NOTRANJE OZDRAVLJENJE MIMO JEZUSA IN NA POTI, KI JE POSUTA S CVETJEM IN KJER PTIČKI POJEJO, BO RAZOČARAN.

       JEZUS JE JASNO POKAZAL POT IN TUDI PRVI PREHODIL POT TRPLJENJA IN DRUGE POTI NI, KI BI VODILA V KRALJESTVO!

       Odgovori
9. Miro says:

   14. marca, 2022 at 13:19

   »OČISTI SE, IZPLJUNI STRUP IN ZAUŽIJ ZDRAVILO!« (Hoja za Kristusom)

   V knjigi Hoja za Kristusom, izpod peresa Tomaža Kempčana, je veliko govora tudi o neprecenljivi
   vrednosti svetega obhajila. Močno nas nagovarjajo tudi naslednje besede življenja, ko »Ljubi govori
   učencu«:

   »Pogosto se vračaj k viru milosti in Božjega usmiljenja, k studencu dobrote in vse čistosti, da se ozdraviš
   strasti in pregreh in da se boš srčneje in pazljiveje varoval vseh satanovih skušnjav in slepil. Sovražnik ve,
   da je v svetem obhajilu najboljši sad in najmočnejše zdravilo; zato vedno in povsod skuša, kolikor more,
   da bi verne in pobožne odvrnil in zadržal od svetega obhajila … Stori, kar ti svetujejo modri možje, pusti
   strah in zbeganost, ker le ovira milost božjo in podira pobožnost srca! Zavoljo majhnega nemira ali dušne
   težave ne opuščaj svetega obhajila, ampak hitro pojdi in se spovej in rad odpusti vsem, ki so te razžalili.
   Ako si pa ti koga razžalil, prosi ponižno odpuščanja in Bog ti bo milostno odpustil … Kakor hitro moreš,
   se očisti, izpljuni strup, zaužij zdravilo in bolje ti bo, kakor če bi dolgo odlašal …«

   Gospod Jezus, prisrčna Ti hvala za globoke besede življenja o spovedi in obhajilu, zapisane po Tomažu
   Kempčanu. Bog, bodi slavljen v Najsvetejšem zakramentu – zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. marca, 2022 at 15:35

     Ali res še ne moreš verovati, da je v tistem malem koščku Kruha resnično navzoč GOSPOD, pred katerim je neznatno vse vesolje, kaj šele tvoj in moj mali svet? In ravno ta GOSPOD te neizmerno ljubi in vsak dan čaka, da kot evangeljski Zahej sestopiš/sestopim s svojega drevesa in se mu prepustiš/prepustim, da te v srcu ozdravi/me ozdravi pri sami korenini …

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C1-7&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

     Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
10. Miro says:

    14. marca, 2022 at 12:57

    4. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, kakšna bolečina je presunila tvojo mater, ko te je zagledala tako razbolelega,
    ponižanega, in kaj si čutil ti, ko si videl, kakšen meč prebada njeno srce zaradi tvojih
    bolečin! Iz tega ljubečega in s tolikšno bolečino prepojenega srečanja se je iz obeh src
    dvignil klic: Oče, tvoja volja naj se zgodi!

    Jezus v evharistiji, ti si ljubezen, ki nas nenehno spremlja. Na poti našega trpljenja
    nam znova in znova prihajaš naproti s svojo ljubeznijo, nam vlivaš zaupanje in nam s
    svojo navzočnostjo pomagaš, da gremo dalje. Tudi nam pošiljaš svojo mater, ki nas
    spodbuja, da bi tudi v trpljenju iskali le Božjo voljo.

    Jezus, tvoja in Marijina bolečina na tej postaji križevega pota naj nam podarita globoko
    spoznanje, da je na svetu eno samo zlo, ki vaju je tako zelo ranilo: naši grehi.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Avtor: Marcel Bories, Ma vie par la croix, Pariz, 1951; prevedel p. Martin Perc, 1972;
    posodobil p. Silvin Krajnc, 2005

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori