Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    KRISTJAN BREZ MOĆI JE KRISTJAN, KI POTREBUJE KRST V SVETEM DUHU

    ZNAMENJA KRSTA V SVETEM DUHU

    https://matjazcrnivec.wordpress.com/2019/05/19/krst-v-svetem-duhu/#more-1803

  2. Hvala says:

    ZAKAJ JE NAPUH GREH VSEH GREHOV ?

    JAZ SAM HOČEM BITI BOG

    PONIŽNOST JE EDINA STVAR, KO JE NOBEN HUDIČ NE MORE POSNEMATI

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Nov pogled na sedem glavnih grehov … in napuh je izmed vseh najhujši
    Napuh je najhujši greh, ker se v njem skriva popolno nasprotje resničnosti. Zdrava pamet nam narekuje življenje v skladu z resničnostjo. Razumen človek pravi: “Bog je Bog in jaz nisem Bog in ravnati moram temu ustrezno.” Padli in moder človek bo rekel: “Bog je svet in jaz nisem svet in zato me Bog ni vesel. Z Bogom se moram spraviti – to pa zahteva moje sodelovanje, a ni le v moji moči.” Razumen in moder človek pa bo pripravljen prisluhniti Kristusovemu evangeliju.

    “Jaz sam hočem biti Bog!”
    Napuh je v sebi bloden, zloben in oster. V svojem bistvu sporoča: “Nočem, da je Bog Bog! Jaz sam hočem biti Bog! Raje bi videl, da bi bil Bog kdorkoli ali karkoli, le Bog sam ne!” Napuh je ošaben – domišljavo si pripisuje ugled, pravice in zasluge nekoga drugega. Božanskost skuša pripisati človeku.

    Mistikinja, stigmatikinja, mučenka in karmeličanka, sveta Mariam Baouardy (sestra Marija Križanega Jezusa), napuh takole opisuje: “Oseba, ki je napuhnjena, je kot pšenično zrno, ki ga vržete v vodo: napne se in postane veliko. To zrno vrzite v ogenj: posuši se in zgori. Ponižna duša pa je kot pšenično zrno, ki ga vržete v zemljo: ponikne in se skrije, izgine, umre, a spet oživi v nebesih.”

    Ni presenetljivo, da je zdravilo za napuh ponižnost. A najprej si oglejmo, kako zelo škodljiv je napuh – zaradi napuha zavračamo sebe s svojimi lastnostmi in omejenostmi, zavračamo pa tudi Boga, ki je absoluten in najvišji.

    Napuh zavrača človeško naravo
    Kardinal Sarah je v nedavnem intervjuju dejal, da “celotna zahodna civilizacija razpada”. V 4. stoletju so barbari, ki so zavzeli Rim, prišli od zunaj, zdaj pa so barbari med nami. “To so tisti, ki zavračajo svojo človeško naravo, ki se sramujejo tega, da so omejena bitja, ki se imajo za počelo sveta brez očetov in brez dediščine.”

    Kardinal razloži, da so ti uporniki, ki zavračajo človeško mrežo odvisnosti, dediščine in sinovstva, obsojeni na življenje v “neprikriti džungli tekmovalnosti” v “samozadostni ekonomiji”.

    Smo ustvarjena bitja
    Zavračanje “odvisnosti, dediščine in sinovstva” je nedvoumno znamenje napuha. Biti ustvarjeno bitje pomeni, da smo odvisni. Človek mora priznati, da se ni ustvaril sam in da se ne more sam ohranjati pri življenju. Njegovo življenje je odvisno od Najvišjega bitja, ki ga je ustvarilo. To pa pomeni, da je to Najvišje bitje vredno našega češčenja in hvale. Temu spoznanju napuh pravi: ne.

    Smo varuhi dediščine
    Človek, ki živi v času, ima dediščino. Biti moramo dobri varuhi vse modrosti in vseh dosežkov, vsega dobrega in slabega, kar so nam zapustili naši predhodniki. Nesporno je, da so naši predniki večkrat dokazali, da so moški moški in ženske ženske, da je družina gradnik človeške družbe, da izdaja Boga vodi v izdajo bližnjega in sebe. Od svojih prednikov se lahko učimo slabe želje preusmerjati v dobre. Tudi temu spoznanju napuh pravi ne.

    Imamo božanske korenine
    Človek je ustvarjen po Božji podobi. Ustvarila nas je Božja oseba, ki je razumska, svobodna in dobra. Naše dostojanstvo ima božanske korenine. Kristjani smo postali Božji sinovi in hčere. Ker smo posinovljeni, smo med seboj povezani – smo sinovi in hčere, ki imajo brate in sestre. Do svojih bližnjih, vključno s še nerojenimi, ostarelimi, bolnimi in šibkimi, imamo torej obvezo pravičnosti in ljubezni. In tudi temu spoznanju se napuh zoperstavi z ne.

    Moč ponižnosti
    Svetniki in modreci pravijo, da se izkoreninjenje napuha začne s ponižnostjo – s preprosto resnico o Bogu in nas samih. Ne podcenjujte moči ponižnosti. Sveti Janez Klimak nas opominja: “Ponižnost je edina stvar, ki je noben hudič ne more posnemati.”

    https://si.aleteia.org/2019/10/01/zakaj-je-napuh-greh-vseh-grehov/

  3. Miro says:

    PRAZNIK SV. JOŽEFA, MOŽA DEVICE MARIJE

    GOD IN PRAZNIK SV. JOŽEFA, MOŽA DEVICE MARIJE IN JEZUSOVEGA SKRBNIKA OBHAJAMO 19. MARCA.

    Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.

    Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob predpostavki, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.

    Več o prazniku sv. Jožefa na:
    https://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije1

    MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU

    K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah,
    in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto,
    prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva.
    Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico,
    Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si
    objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se
    milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
    in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in
    priprošnjo. O preskrbni varuh Svete družine, varuj
    izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas,
    ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha.
    Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh,
    v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel
    Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani
    zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja
    in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da
    bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli
    sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje
    v nebesih. Amen. (pp. Leon XIII.)

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  4. Miro says:

    ČLOVEK POTREBUJE TIŠINO

    ČLOVEK POTREBUJE TIŠINO. ZATO, DA SAM ALI SKUPAJ Z DRUGIMI IŠČE BOGA V
    NJEJ. V TIŠINI ZBIRAMO NOTRANJO MOČ, KI JO DELIMO MED DELOVANJEM,
    VLOŽIMO V NAJMANJŠO DOLŽNOST IN POTROŠIMO V NAJHUJŠIH NAPORIH, KI
    NAS DOLETIJO.

    TIŠINA JE BILA PRED STVARJENJEM IN NEBESA SO SE RAZŠIRILA BREZ BESEDE.

    KRISTUS JE BIL ROJEN V NAJGLOBLJI TIŠINI NOČI; IN ČETUDI NI BILO TAKO SILNE
    MOČI KAKOR NJEGOVA, »NI VPIL, NI DELAL HRUPA IN NI DAL SLIŠATI SVOJEGA
    GLASU PO ULICAH«.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

  5. Miro says:

    PRILIKA O VINOGRADU IN VINIČARJIH – KAMEN, KI SO GA ZIDARJI ZAVRGLI …

    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21,33-43.45-46)

    »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+21%2C33-43.45-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    PREKLET MOŽ, KI ZAUPA V ČLOVEKA

    TAKO GOVORI GOSPOD:

    Preklet mož, ki zaupa v človeka
    in se opira na meso,
    njegovo srce pa se odmika od Gospoda.
    6 Je kakor suh grm v pustinji,
    ne vidi, ko pride kaj dobrega;
    prebiva v izsušeni puščavi,
    v solnati, neobljudeni deželi.

    7 Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda
    in je Gospod njegovo zaupanje.
    8 Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
    ki steza svoje korenine k potoku,
    ne boji se, ko pride vročina,
    njegovo listje ostane zeleno;
    v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
    in ne neha roditi sadu (Jer 17,5-8).

    Kolikokrat tudi nas mika, da bi se – kakor nekoč Izraelci – Bogu, ki se nam je osebno razodel, izneverili in raje verjeli vedeževalcem, piscem horoskopov in domnevnim obvladovalcem posebnih energij, ki svoje navidezne veščine predstavljajo kot nekakšno novo verstvo. Mnogi kristjani se ne zavedajo, da je zatekanje k vedeževalcem ter drugim sodobnim ponudnikom magije in navideznih skrivnostnih sil ne samo očitno praznoverje, ampak tudi odpad od vere v enega Boga. Kjer ni temeljitega poznavanja svete zgodovine odrešenja in Svetega pisma, ki nam to zgodovino podaja in razlaga, hitro prevladajo različne oblike sodobne praznovernosti. Praznoverje je kakor plevel, ki raste tam, kjer njiva ni posejana z dobrim in vzgojenim plemenitim semenom. Na verskem področju plemenito seme predstavlja pristna Božja beseda, zato je Jezus za ponazoritev svojega nauka uporabil prispodobo semena, sebe pa je označil za sejalca, ki seje dobro seme. Bodimo pozorni na številne sejalce, ki sejejo zastrupljeno seme na našo njivo, prav posebej pa na vrtove otrok in mladine, ki še ne znajo razločevati med dobrim in slabim semenom.

    V letu Svetega pisma bomo zato še posebej prisluhnili starozaveznim prerokom, ki so svoje sodobnike svarili pred nevarnostjo odpada od edinega resničnega Boga. Od Boga lahko odpademo na različne načine – dovolj je že, da mu več ne zaupamo in da ne verjamemo več popolnoma v njegovo previdnost in dobroto, ampak se začnemo spogledovati z drugimi navideznimi nadnaravnimi silami in njihovimi posredniki, ki nas mamijo s svojimi obljubami. Odpadi od edinega Boga, o katerih poroča Stara zaveza, nas pred tem svarijo še danes. Glavni namen kače, ki je zapeljala Adama in Evo, je bil zbuditi dvom v Božjo ljubezen, saj bo potem lahko manipulirala s človekom.

    Tudi v tem se kaže, kako potrebno je prebirati Sveto pismo, ga spoznavati in preučevati, z njim moliti in se ob njem z Bogom pogovarjati. Sveto pismo nam pripoveduje o Bogu, ki nas ima rad in ki skrbi za nas. V tem duhu je treba že otrokom prebirati svetopisemske zgodbe, po župnijah ustanavljati in poživiti skupine, kjer se bodo verniki seznanjali s svetopisemskim sporočilom in bodo tudi molili po zgledu svetopisemskih molitev. Tako bo tudi za nas Božja beseda postajala beseda pravega življenja:
    osrečujoča in vedra, polna zaupanja in ljubezni do Boga in bližnjega.

    Blagoslov Boga, ki se je v svoji dobroti razodel, naj bo vedno nad vami!

    https://www.druzina.si/clanek/pastirsko-pismo-slovenskih-skofov-za-postni-cas-2007

  7. Miro says:

    BOŽJE JAGNJE ZA REŠITEV SVETA

    »EVHARISTIČNI KRIŽEV POT«

    7. POSTAJA: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil

    Jezus, ponovno si padel. Ponovni padci so tako boleči in tudi ti si okusil njihovo bolečino. Toda goreča želja, da nas odrešiš in izpolniš očetovo voljo, ti je dala novih moči, da si se spet s križem dvignil na noge.

    Jezus v evharistiji, ti si naše življenje in naša pot, pot, na katero nas vztrajno kličeš. Svojo moč nam daješ, ker je sicer pot za nas predolga in pretežka. Kljub našim padcem in nemoči pa se ne kesaš svojih obljub in svoje izvolitve, zato tudi pot ponovnih padcev vodi visoko.

    Jezus, ko te vidimo ležati v prahu tako ponižanega in izmučenega, se ti zahvaljujemo za tvojo ljubezen. Pokazal si nam, da tudi po padcih vodi pot do izpolnitve Očetove volje.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Avtor: Marcel Bories, Ma vie par la croix, Pariz, 1951; prevedel p. Martin Perc, 1972; posodobil p. Silvin Krajnc, 2005

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    MOLITEV ZA TRDEN ZAKON (Aleteia)

    PROSITE ANGELE IN SVETNIKE, NAJ ZAŠČITIJO VAŠ ZAKON PRED VSEMI HUDIMI DUHOVI, KI BI GA MORDA ŽELELI UNIČITI

    Zakonska zveza je v številnih ozirih »hudičevo igrišče«, saj si hudič neutrudno prizadeva, da bi uničil človeštvo. Najbolj učinkovit je, če napade zakonski par. Prav zato je molitev v zakonu tako pomembna, saj lahko par zaščiti pred napadi hudih duhov.

    https://si.aleteia.org/2022/03/16/molitev-za-trden-zakon/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    KAKO NAJ SE BOJUJEMO PROTI TEJ ODVISNOSTI, KI NAS OROPA ŠTEVILNIH BLAGOSLOVOV?

    ZASKRBLJENOST
    https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view
    ___________________________________________________________________________________________

    • Hvala says:

      ZASKRBLJENOST
      ::::::::::::::::::::::::::::::

      JE ZNAMENJE NEZAUPANJA znamenje, da hočemo biti sami
      gospodarji svojega življenja in o vsem odločati v njem. Je pa tudi

      znamenje STRAHU , da če ne bom sam
      poskrbel, bom propadel. Obenem pa je tudi znamenje NEMOČI, ki
      kaže na dejstvo, da je preteklost že za nami.

      Zaskrbljenosti

      sploh nimamo za GREH , saj je povsem
      naravno, da smo zaskrbljeni, mar
      ne? Sveto pismo je glede tega
      povsem jasno: »Ne bodite v skrbeh!«
      (prim. Mt 6,25–34)

      • Hvala says:

        PROSIMO GOSPODA, DA NAM PODELI MILOST, DA NE BOMO SKRBELI IN STALNO ŽIVELI V SKRBEH, KAJTI ON SKRBI ZA NAS-ZATO MU ZAUPAJMO!

  10. Hvala says:

    DVE NAVADI, KI STA ZELO POGOSTI, A Z NJIMI KLIČEMO PREKLETSTVO NASE! (Revija Prenova v Duhu -oktober 2020, str. 16)

    https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja