Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Mirjam na Zahvale
- Mirjam Hvala na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Nasvet
- Kristina na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- avgust 2025
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
CVETNA NEDELJA – BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA V GOSPODOVEM IMENU
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 22,14-23,56)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+22%2C14-23%2C56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Veliki teden se začenja s praznično procesijo z oljčnimi vejicami. Vse ljudstvo sprejema Jezusa. Otroci, mladi pojejo in hvalijo Jezusa. Toda ta teden gre naprej v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja. Slišali smo Gospodovo trpljenje in dobro nam bo delo, če si postavimo vprašanje: Kdo sem jaz? Kdo sem jaz pred mojim Gospodom? Kdo sem jaz pred Jezusom, ki v prazničnem vzdušju vstopa v Jeruzalem? Sem sposoben izraziti svoje veselje, ga hvaliti? Ali pa se do njega distanciram?
Kdo sem jaz pred Jezusom, ki trpi? Toliko imen smo slišali. O skupini voditeljev, o nekaterih duhovnikih, nekaterih farizejih, nekaterih učiteljih postave, ki so se odločili, da ga umorijo. Čakali so na priložnost, da bi ga prijeli. Sem kot kdo od njih?
Slišali smo tudi drugo ime: Juda … 30 kovancev … Sem kot Juda?
Še druga imena smo slišali. Učenci niso ničesar razumeli in ko je Gospod trpel, so pospali. Je moje življenje zaspano? Sem kot učenci, ki niso razumeli, kaj pomeni izdati Gospoda?
Sem kot Juda, ki hlini, da ima Učitelja rad in ga poljubi, da bi ga izročil, izdal? Sem izdajalec? Sem kot tisti voditelji, ki so na hitro sklicali sodni zbor in so iskali krive priče – sem kot oni? In ko to počnem, če to počnem, verjamem, da s tem rešujem ljudi? Sem kot Pilat, ko si pred težko situacijo ‘umijem roke’ in ne sprejmem svojega dela odgovornosti ter tako pustim obsoditi ali obsodim druge?
Sem kot tista množica, ki ni prav vedela ali je na verskem srečanju, na sojenju ali pa v cirkusu in je izbrala Barabo? Za njih je eno in isto, pa še bolj zabavno je bilo ponižati Jezusa.
Sem kot vojaki, ki udarjajo Gospoda, pljuvajo vanj, ga žalijo, se zabavajo s tem, da Gospoda ponižujejo?
Sem kot Cirinejec, ki se je vračal utrujen z dela, a je z dobro voljo pomagal Jezusu nositi križ?
Sem kot tisti, ki so hodili mimo pod križem in se Jezusu posmehovali: ‘Toda … tako pogumen! Naj stopi s križa in mi bomo verovali vanj!’
Sem kot tiste pogumne žene, kakor Jezusova mama, ki so bile tam in v tišini trpele? Sem kot Jožef, njegov skrivni učenec, ki je z ljubeznijo nesel Jezusovo truplo in ga pokopal? Sem kot Mariji, ki sta ostali pred vhodom v grob ter jokali in molili?
Sem kot voditelji, ki so naslednji dan šli do Pilata in mu rekli: ‘Poglej, ta je govoril, da bo vstal; samo, da ne pride do še ene prevare’, in so zapečatili življenje, zapečatili so grob v obrambi nauka, da življenje ne pride ven?
Kje je moje srce? Kateri od teh oseb sem podoben? Naj nas ves teden spremlja to vprašanje.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
DELITI KRISTUSOVO TRPLJENJE
CERKEV NAS VABI, NAJ SE NEIZMERNI KRISTUSOVI LJUBEZNI ODZOVEMO
TAKO, DA NA SEBI DOPOLNJUJEMO, KAR MANJKA KRISTUSOVEMU TRPLJENJU
ZA NJEGOVO TELO, KI JE CERKEV. VABI NAS, DA POKAŽEMO SVOJO POVEZANOST
IN SOTRPLJENJE Z NAŠIMI UBOGIMI ZA NJIHOVO ODREŠENJE IN POSVEČENJE;
DA SE POKORIMO, TAKO DA BO BOŽJE LJUDSTVO IMELO POGUM, DA GA SPREJME
TUDI V SVOJE ŽIVLJENJE.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)
BOLJE DA EDEN UMRJE ZA LJUDSTVO
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 11,45-57)
Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj. Nekateri izmed njih so šli k farizejem in jim povedali, kaj je storil Jezus. Véliki duhovniki in farizeji so sklicali zbor in govorili: »Kaj naj storimo? Ta človek namreč dela veliko znamenj. Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti kraj in narod.« Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod.« Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je zato, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, prerokoval, da mora Jezus umreti za narod; pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno. Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo.
Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraím, in je ostal tam s svojimi učenci. Bližala pa se je judovska pasha. Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?« Véliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, naj tisti, ki bi izvedel, kje je, naznani, da ga bodo prijeli.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+11%2C45-57&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
RAZLAGA BOŽJE BESEDE
Lahko bi rekli, da je bil veliki duhovnik Kajfa prerok? Če pozorno beremo, namreč preberemo: “Kot veliki duhovnik tistega leta je (Kajfa) prerokoval, da mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke.“ Ja, bil je prerok. Sicer nehote, a Bog izrablja tudi naše slabe namene za dobro, če se mu zahoče.
A bolj pomembno je to, kaj je prerokoval. Namreč, da “mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke“. Odgovor, zakaj je Jezus umrl na križu, imamo na dlani. Kaj pomeni “ne samo za narod“, ampak za “vse božje otroke“? To, da je Jezus prišel za vse. Vsi smo namreč božji otroci, ljudje vseh časov, ver, ras, … Prišel je za vse.
Ljudje smo razkropljeni. Ljudje smo – namesto, da bi bili ena družina – razkropljeni, ločeni, razbiti. Jezus je tu, da bi nas zbral, da bi bili otroci spet združeni z Očetom. Za to se mu je zdelo vredno umreti. Torej to je tisto, kar si Bog najbolj želi. Da bi bili spet združeni s Njim. Ja, mi smo najpomembnejši v Njegovih očeh. A sploh razumemo to?
Kajfa je to rekel iz strahu za svoje mesto, rekel je kakor človek, ki misli, da lahko nadzira Boga. Njegova ošabnost ga izda takoj, ko odpre usta, saj se en od prevodov začne prav z besedami: “Vi ne razumete nič!” Zanimivo, kako je prav slep človek najbolj prepričan, da vidi.
A četudi je v teh besedah šlo za delovanje zla, apostol Janez piše, kako je Kajfa nevede povedal prerokbo. Povedal je resnico, kajti Gospodova veličina je prav tem, da celo neumne besede zaslepljenih uporabi za razodetje svojega čudovitega načrta in zlo človeka uporabi za delo svojega odrešenja.
In zdi se mi, da je točno letos čudovita priložnost, ko smo povabljeni, da ni Jezus tisti, ki mora priti v naše vnaprej in natančno pripravljene obrede in kulturne navade, ampak smo mi tisti, ki smo se povabljeni odločiti, ali bomo tam, kjer bo On!
Se mu bomo upali pridružiti preko Besede, se bomo upali s srcem postaviti v ponižno zrenje tega, kar je naredil za nas in preprosti biti tam, kjer je On. To je praznik! Kajti bistveno v teh praznikih ni naše počutje ali navade, temveč Kristus sam in način ljubezni, s katero nam je razodel Očeta!
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
KRIŽEV POT KRISTUSA KRALJA (Molitvenik Križev pot 1983)
DESETA POSTAJA
Ko pride na goro, obleko mu vzemo
in za dolge sveta še žolča mu dado.
JEZUSA SLEČEJO IN MU PONUDIJO VINA,
Z ŽOLČEM MEŠANEGA
Jezusa so pripeljali na Golgoto in ga slekli. Dali so mu piti vina, mešanega z žolčem. Poskusil je,
pa ni hotel piti.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Kralj miru! Ponižanje, ki si ga občutil pri slačenju, in telesne bolečine si hotel prestajati pri polni
zavesti, da zadostiš za človekovo počutnost.
Iskreno te prosimo, uči nas zmernosti; daj nam spoštovanja človeškega telesa, da bomo uživali mir
čistih duš. Gospod, vemo: kateri so tvoji, so telo s strastmi in poželenjem vred križali.
Usmili se nas o Gospod!
Usmili se nas!
http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf
KRISTUS – KRISTUS PRIHAJA IZ GRŠKEGA PREVODA HEBREJSKEGA IZRAZA “MESIJA”, KI POMENI “MAZILJENEC”
Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Katekizem katoliške Cerkve:
436 Kristus prihaja iz grškega prevoda hebrejskega izraza “Mesija”, ki pomeni “maziljenec”. To ne postane Jezusovo lastno ime, ker Jezus popolnoma izpolnjuje božje poslanstvo, katero naznačuje. V resnici so bili v Izraelu v božjem imenu maziljeni tisti, ki so bili Bogu posvečeni za poslanstvo, prihajajoče od njega. Tako je bilo pri kraljih (prim. 1 Sam 9,16; 10,1; 16,1.12-13; 1 Kr 1,39), duhovnikih (prim. 2 Mz 29,7; 3 Mz 8,12) in, v redkih primerih, pri prerokih ( prim. 1 Kr 19,16). Tako je moralo biti na najodličnejši način pri Mesiju, ki ga bo Bog poslal, da dokončno vzpostavi njegovo kraljestvo (prim. Ps 2,2; Apd 4,26-27). Mesija je moral biti maziljen z Gospodovim Duhom (prim. Iz 11,2) kot kralj in duhovnik hkrati (prim. Zah 4,14; 6,13), a tudi kot prerok (prim. Iz 61,1; Lk 4,16-21). Jezus je izpolnil Izraelovo mesijansko upanje v svoji trojni nalogi duhovnika, preroka in kralja.
437 Angel je oznanil pastirjem Jezusovo rojstvo kot Mesijevo rojstvo, obljubljeno Izraelu: “Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod” (Lk 2,11). Že od vsega začetka je Jezus “tisti, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet” (Jn 10,36), spočet v Marijinem deviškem telesu kot “svet” (Lk 1,35). Jožefa je Bog poklical, naj “vzame k sebi Marijo, svojo ženo”, ki je bila noseča, kajti “to, kar je spočela, je od Svetega Duha” (Mt 1,20), da bi se Jezus, “ki se imenuje Kristus”, rodil iz Jožefove žene v mesijanski Davidovi rodovini (Mt 1,16; prim. Rim 1,3; 2 Tim 2,8; Raz 22,16).
Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-kristus/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ŽIVE ŽGALNE DARITVE
IZROČITEV JE RESNIČNA LJUBEZEN. ČIM BOLJ SE IZROČAMO, TEM BOLJ LJUBIMO
BOGA IN DUŠE. ČE ZARES LJUBIMO DUŠE, MORAMO BITI PRIPRAVLJENI PREVZETI
NJIHOVO MESTO, PREVZETI NASE NJIHOVE GREHE IN SE ZANJE SPOKORITI. BITI
MORAMO ŽIVE ŽGALNE DARITVE, KAJTI TAKŠNE NAS DUŠE POTREBUJEJO.
BOŽJA LJUBEZEN NIMA MEJA. JE BREZMEJNA IN NJENE GLOBINE SO NEPREDIRNE.
»NE BOM VAS ZAPUSTIL, SIROTE.«
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)
JEZUSA HOČEJO KAMNATI – »NE KAMNAMO TE ZARADI DOBREGA DELA, AMPAK ZARADI BOGOKLETJA, KER SE TI, KI SI ČLOVEK, DELAŠ BOGA.« – PO VSEH NAPADIH SE JE JEZUS UMAKNIL NA KRAJ SVOJEGA KRSTA. KAKOR BI SE HOTEL SPOMNITI TEGA, KDO JE IN V IMENU KOGA JE PRIŠEL!
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 10,31-42)
Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. Jezus pa jim je odgovoril: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal. Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste. Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati –, boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ›Božji Sin sem.‹ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil pred njihovo roko.
Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam. Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« In mnogi so tam začeli verovati vanj.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+10%2C31-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Že dneve beremo, kako so Jezusa hoteli zgrabiti, pa se jim je umaknil, skril, zbežal. Pravzaprav to Njemu ni bil problem, navsezadnje je le Bog. Tudi zakaj so ga hoteli zgrabiti, kamenjati, kaznovati, vemo. Danes celo jasno slišimo: »Zaradi dobrega dela te ne kamnamo, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.«
Danes bi se temu posmehnili, v najslabšem primeru bi takšnega človeka vtaknili v kakšen zavod, nikakor pa ga ne bi hoteli ubit. Pa kaj če se dela Boga, naj se. Zanimivo, kaj to pove o nas.
Karkoli mislimo o Jezusovih sodobnikih, za Boga jim pa le ni bilo vseeno, pa čeprav so marsikaj narobe razumeli. A vprašanje Boga so jemali smrtno resno. Danes pa nas vprašanje Boga tako malo zadeva, da se večinoma niti ne zanimamo za vse neumnosti, ki jih mnogi o Bogu tvezijo, ga zasmehujejo, se iz Njega norčujejo in Ga celo sovražijo, zanikajo in ignorirajo. Zato bi nas moralo zelo skrbeti, kaj bi Jezus danes rekel nam, če je že pismouke in farizeje tako “bičal“ z besedami.
In kje smo mi? Pred istim Jezusom. Tudi mi še pademo v zanko, ko bi hoteli biti kakor Bog in takrat nam je nevaren vsak navdih in vzgib Duha, ker gre v drugo smer. Ker uhaja izpred naših kontrol. Živega Boga ni mogoče ujeti, se mu je pa mogoče prepustiti. Po tem, ko izpustimo kaj svojega. Takrat uspemo stopiti na obrežje Jordana in prisluhniti Gospodu.
DOBRO JE VEČKRAT STOPITI NA KRAJ SVOJEGA KRSTA
Po vseh napadih se je tudi Jezus umaknil prav tja, na kraj svojega krsta. Kakor bi se hotel spomniti tega, kdo je in v imenu koga je prišel. Kakor bi hotel še enkrat v sebi obuditi zavest svojega dostojanstva in Resnice, ki se glasi: “Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.”
Tudi Jezus je potreboval obuditev zavesti svoje poklicanosti. Zato vsakič, ko se čutimo utrujene, je prav, da se tudi sami potopimo v to isto resnico o nas samih. Tam na “bregu našega krsta” najdemo Gospoda. in z njim, tudi pot naprej. Naprej proti vstajenjskemu Jutru, ki nam v Njem ne more uiti.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
DEVETA POSTAJA
Zveličar omedli, pod križem spet leži;
o trdo srce, glej, tvoj greh ga žalosti.
JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM
Jezusu je telesna moč pošla. Zaradi grehov ranjen in zaradi naših hudobij potrt se je tretjič zrušil
pod težo križa. Gospod je nanj naložil našo hudobijo.
Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Kralj milosti, trikrat si padel pod križem, trikrat si vstal.
Ponižno te prosimo, podeli nam milosti, da ob življenjskih padcih vsekdar tudi vstanemo in tako
dospemo na goro poveličanja. Gospod verujemo: kdor bo vztrajal do konca, ta bo zveličan.
Usmili se nas o Gospod!
Usmili se nas!
http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf
JEZUS – POD NEBOM NAM NI DANO NOBENO DRUGO IME, PO KATEREM BI SE LJUDJE MOGLI REŠITI
Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Katekizem katoliške Cerkve:
430 Jezus pomeni v hebrejščini: “Bog rešuje”. Pri oznanjenju mu angel Gabrijel da kot lastno ime ime Jezus, ki izraža hkrati njegovo identiteto in njegovo poslanstvo (prim. Lk 1,31). Ker “more odpuščati grehe samo Bog” (Mr 2,7), zato bo Bog v njem, v Jezusu, svojem večnem, učlovečenem Sinu “odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov” (Mt 1,21). Tako v Jezusu Bog spet zedini v eni glavi vso svojo odrešenjsko zgodovino v prid ljudi.
431 V odrešenjski zgodovini se Bog ni zadovoljil s tem, da je rešil Izraela iz “hiše sužnosti” (5 Mz 5,6), ko ga je izpeljal iz Egipta. Odreši ga tudi njegovega greha. Ker je greh vedno žalitev, prizadejana Bogu (prim. Ps 51,6), zato more greh odpustiti samo on (prim. Ps 51,12). Zaradi tega Izrael tedaj, ko se je bolj in bolj zavedal vesoljnosti greha, ni mogel iskati odrešenja nikjer drugje, kakor samo v klicanju imena Boga odrešenika (prim. Ps 79,9).
432 Jezusovo ime pomeni, da je ime Boga samega navzoče v osebi njegovega Sina (prim. Apd 5,41; 3 Jn 7), ki se je učlovečil za vesoljno in dokončno odrešenje grehov. Je to božje ime, ki edino prinaša zveličanje (prim. Jn 3,5; Apd 2,21) in ki ga morejo odtlej klicati vsi, kajti z učlovečenjem se je združilo z vsemi ljudmi (prim. Rim 10,6-13), tako da “nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti” (Apd 4,12; prim. Apd 9,14; Jak 2,7).
Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-jezus/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
TRPLJENJE KOT DEL ODREŠENJA
Brez našega trpljenja bi bilo naše delo zgolj socialno delo, zelo dobro in koristno, vendar
pa ne bi bilo delo Jezusa Kristusa, ne bi bilo delo odrešenja. Jezus nam je hotel pomagati,
tako da je z nami delil naše življenje, našo osamljenost, našo agonijo in smrt. Vse to je vzel
nase in odnesel v najtemnejšo noč. Odrešil nas je samo s tem, da je postal eno z nami. Mi
smemo narediti isto; vsa beda ubogih, ne samo njihova materialna revščina, temveč tudi
duhovna beda, mora biti odrešena. Pri tem moramo biti udeleženi, kajti odrešimo jih
lahko tako, da smo skupaj z njimi, da prinašamo Boga v njihova življenja in jih vodimo
k njemu.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)