Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   23. aprila, 2022 at 7:30

   KRIŽEV POT ŽE POZNAMO. KAJ PA JE POT LUČI? (Aleteia)

   POT VERE SE NE ZAKLJUČI POD KRIŽEM, AMPAK NAS VODI K PRAZNEMU GROBU IN OD TAM PO POTI VESELJA NAD SREČANJEM Z VSTALIM JEZUSOM

   Vsem je poznana pobožnost križevega pota (Via crucis), ki jo v postnem času molimo ob petkih in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Pot luči (Via lucis) je nadaljevanje te pobožnosti. Po svoji strukturi je podobna križevemu potu, saj ima štirinajst postaj, ob katerih premišljujemo različne dogodke iz Jezusovega življenja, od njegovega vstajenja, pa vse do binkošti.
   Zakaj je to pomembno?

   APOSTOL PAVEL je zapisal: “Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi naša vera.” (1 Kor 15,14) Jezusovo vstajenje od mrtvih je najpomembnejši dogodek naše vere. Če ne verjamemo, da je Jezus resnično vstal od mrtvih, padejo tudi druge verske resnice.

   Pobožnost pot luči nas spominja, da je pomembno, da je Jezus resnično trpel in umrl, ampak da je še bolj kot to pomembno, da je resnično vstal in živi. Zato se priporoča, da se pot luči moli prav posebej ob nedeljah, saj je to dan, ko je Jezus vstal od mrtvih.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2021/04/11/krizev-pot-ze-poznamo-kaj-pa-je-pot-luci/

   Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

   Odgovori
2. Miro says:

   23. aprila, 2022 at 7:23

   DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA

   DEVETI DAN

   »Danes mi privedi mlačne duše in jih potopi v globine mojega usmiljenja. Ti zelo boleče ranijo moje Srce.
   V vrtu Getsemani je moja duša občutila največji odpor prav zaradi mlačnih duš. Oni so bili vzrok, da sem
   rekel: »Oče, naj gre ta kelih mimo mene, če je to tvoja volja.« – Njihova poslednja možnost rešitve je v tem,
   da se zatečejo k mojemu usmiljenju.«

   Celotno besedilo z molitvami na:
   https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/DEVETDNEVNICA-BOZJEGA-USMILJENJA.pdf

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   23. aprila, 2022 at 7:17

   ZAKLADI SVETEGA PIMA

   MOŽ IN ŽENA

   »KDOR JE NAŠEL ŽENO, JE NAŠEL NEKAJ DOBREGA, PREJEL JE MILOST OD GOSPODA.«
   (Prg 18,22)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=620&t=5#Mo%9E+in+%9Eena

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   23. aprila, 2022 at 7:01

   KAKO REŠEVATI NESPORAZUME? SV. IGNACIJ IMA ODLIČNO STRATEGIJO (Aleteia)

   JEZUITSKI DUHOVNIK PREDLAGA SEDEM DRŽ, KI SO NAM LAHKO V POMOČ PRI KATEREM KOLI SPORU

   Pa naj gre za fanta, sestro ali najboljšo prijateljico, vedno obstajajo možnosti, da se nekoč z nekom glede nečesa ne bomo strinjali. Kateri so najboljši načini za plodovit pogovor, če sta oba sogovornika trdno ukoreninjena v svojih, nasprotujočih si prepričanjih?

   Sv. Ignacij ima nekaj nasvetov za razločevanje, ki so zelo uspešni pri reševanju sporov, in so učinkoviti, pa naj se pogovarjamo o podnebnih spremembah, šolanju svojih otrok ali jedilniku nocojšnje večerje.

   Preden se naučite pravilno razločevati, pa morate poskrbeti, da bo vaša glava resnično na pravem mestu.

   Ameriški jezuit WARREN SAZAMA sv. Ignaciju pripisuje sedem drž za pristno razločevanje:

   – odprtost,
   – velikodušnost,
   – pogum,
   – notranja svoboda,
   – premišljevanje v molitvi in izpraševanje vesti,
   – pravilno postavljene prednosti ter
   – razločevanje med sredstvi in ciljem.

   Če teh drž ne premoremo, ne bomo znali uspešno razločevati.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2021/01/11/kako-resevati-nesporazume-sv-ignacij-ima-odlicno-strategijo/

   Odgovori
5. Miro says:

   23. aprila, 2022 at 6:56

   GOD SVETEGA JURIJA, MUČENCA – KOT SIMBOL BOJA PROTI ZLU PREDSTAVLJA NENEHNI ČLOVEKOV BOJ S SILAMI TEME IN GREHA, KI GA POOSEBLJA ZMAJ

   Sveti Jurij je zavetnik, poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav, tudi Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; skavtov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.

   https://katoliska-cerkev.si/god-sv-jurija-mucenca

   Sv. Jurij, prosi za nas!

   Odgovori
6. Hvala says:

   23. aprila, 2022 at 2:05

   6 PREIZKUŠENIH NASVETOV, KAKO LAHKO UTRDITA VAJIN ZAKON

   ODLOČITE SE, DA BOSTE SVOJEGA ZAKONCA BREZPOGOJNO LJUBILI V DOBREM IN SLABEM
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Še vedno obujate lepe spomine na dan, ko sta si izmenjala poročni zaobljubi?

   Se še spomnite tistega trenutka, ko sta se sprehodila do oltarja, da bi vajino življenjsko potovanje začela z Bogom?

   Po čem sta najgloblje hrepenela, ko sta takrat odhajala iz cerkve?

   Namen zakona, kot je to načrtoval Bog, je pomagati drug drugemu, da prideta v nebesa in sta za vedno udeležena v Njegovi slavi. Takšen zakon je vedno napolnjen z Božjo prisotnostjo.

   V Svetem Pismu piše:

   »In če koga izsiljujejo, mu dva stopita ob stran: trojna vrvica se ne pretrga hitro.«

   Pridigar 4:12
   Če nosita bremena drug drugemu in se ljubita, kot je Kristus ljubil Cerkev, potem nič ne more premagati vajinega zakona. Če je Bog v središču vajine zveze, imata zmagovalno formulo za premagovanje vseh izzivov, s katerimi se soočata.

   Spodaj je opisanih šest uporabnih nasvetov, ki vama bodo pri tem pomagali.

   1. GRADITA OSEBNI ODNOS Z BOGOM
   ……………………………………………………………
   Precej lažje je graditi zakon, ki temelji v Bogu, če že v vsakdanjiku živita v skladu z Njegovimi načeli.

   Če svojega življenja ne uravnavate vsak dan po Božji besedi in z dejanji ne uresničujete Njegovega nauka, boste s težavo molili in proučevali Božjo besedo tudi s svojim zakoncem.

   2. VEDNO KOMUNICIRAJTA DRUG Z DRUGIM
   …………………………………………………………………………….
   Komunikacija je temelj vsakega dobrega zakona. Vzemita si čas, da izrazita svoja občutja drug pred drugim. Poslušajte svojega partnerja, kadar vas potrebuje.

   3. MOLITE ZA VAŠEGA ZAKONCA IN SKUPAJ Z NJIM
   ………………………………………………………………………………………
   Stati zakoncu ob strani in moliti zanj je ena najpomembnejših stvari, ki jo lahko naredite za svoj zakon.

   Enako pomembno je, da molita skupaj. S tem namreč zlomita moč vsaki težavi in pozornost preusmerita k Bogu, da vama pri tem lahko pomaga.

   4. SKUPAJ PROUČUJTA SVETO PISMO
   ……………………………………………………………

   Sveto pismo nudi rešitve za vse izzive, s katerimi se srečujemo. Vsebuje izjemno modrost in znanje o tem, kako ravnati v življenju in zmagati v vsakem položaju. To imejta nenehno v mislih.

   Vsak dan si vzemita čas za preučevanje Božje besede in to kar najbolj uresničujta v vajinem zakonu.

   5.OBDAJTA SE Z DRUGIMI ZAKONSKIMI PARI
   ……………………………………………………………………………

   Pomembno je, da se povežete s pari, ki ljubijo Boga, in enako kot vi hrepenijo po tem, da bi Mu služili. Vaši pogovori bodo vedno vključevali tudi duhovne teme, pa še molili bodo za vas in vajin zakon.

   Ne omejite se na prijateljstva zgolj s pari vajine starosti. Povežite se tudi s starejšimi, saj so bolj izkušeni in vama bodo lahko dali marsikateri nasvet v času zakonskih preizkušenj.

   6. LJUBITA DRUG DRUGEGA KOT KRISTUS LJUBI CERKEV
   ………………………………………………………………………………………….

   V Svetem pismu je zapisano, kako močno Kristus ljubi Cerkev, na kakšen način izkazuje ljubezen do nje in kako je dal svoje življenje za ves svet kot izraz te ljubezni.

   Odločite se, da boste svojega zakonca brezpogojno ljubili v dobrem in slabem. Ne obupajte prehitro, odločite se ljubiti in dovolite Bogu, da stopi v središče vajinega zakona.

   https://operando.org/rasti-skupaj-v-bogu-kot-zakonca/
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
   Naj dodam :

   ODLOČITI SE, DA BOSTE SVOJEGA ZAKONCA BREZPOGOJNO LJUBILI V DOBREM IN SLABEM, JE IZJAVA, KI JE PODPISANA OB SKLENITVI ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA, PODPISANA PRED BOGOM, JE NELOČLJIVA ZAVEZA. HKRATI JE TUDI PROŠNJA K BOGU, DA BO ON V TEŽKIH KRIZNIH ČASIH, V NESOGLASJU, V NERAZUMEVANJU, V POMANKANJU, itd… DAJAL MOČ IN MILOSTI, DA BO ZAKON OSTAL TRDEN KOT HIŠA GRAJENA NA SKALI.

   BOG POPOLNOMA SPREMENI ČLOVEKA, NAREDI MU NOVO SRCE IN VDAHNE SVOJEGA DUHA, zato razmišljanje, da v zakonu ni mogoče vzdržati, da je potrebna ločitev je NEZAUPANJE V BOGA, JE UPIRANJE IN ZAUPANJE V ČLOVEŠKE REŠITVE.

   DAM VAM NOVO SRCE IN NOVEGA DUHA DENEM V VAŠO NOTRANJOST. ODSTRANIM KAMNITO SRCE IZ VAŠEGA TELESA IN VAM DAM MESENO SRCE. (Ezk 36,26).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
7. Hvala says:

   23. aprila, 2022 at 1:34

   KAKO NAJ BI KRISTJANI REŠEVALI NESOGLASJA

   USMILJENJE, NE SODBE

   LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V našem vsakdanu pogosto srečamo ljudi, s katerimi se ne strinjamo. Naši pogledi se lahko razlikujejo glede pomembnih vprašanj, včasih se naša stališča razhajajo zaradi pravih malenkosti. Vsem pa je skupno: če se ne strinjamo s kom, ki nam je blizu, nas to bolj prizadene.

   Že po svoji naravi se ljudje želimo izogniti nesoglasjem. Navsezadnje vsi želimo pripadati komu in biti del skupine.

   Toda kaj storiti, če nesoglasja vendarle nastanejo?

   Ali postaviti svoja prepričanja višje na lestvico vrednot kot odnose z ljudmi, ki jih imamo radi, ali naj bi bilo obratno?

   Kaj se skriva v srcu sogovornika?
   Včasih se ne glede na to, ali gre za čustveno težavo ali ne, oklepamo prepričanj, ker so povezana s čim zelo osebnim.

   Ko v tem primeru srečamo koga, ki goreče zagovarja svoja prepričanja, nam pri razrešitvi nesoglasja lahko zelo pomaga, če najprej namenoma prezremo vsebino stališč te osebe, da bi najprej lahko razumeli, od kod ta izvirajo.

   Za primer želim z vami podeliti lastno izkušnjo.

   Prijateljica mi je nekoč dejala, da sledi načelu »ljubi naprej samega sebe«. Veliko pozornosti posveča svojim lastnim potrebam, sebe postavlja pred druge in ljubi sebe bolj kot druge.

   Ko sem preživela več časa z njo, sem ugotovila, da njena prepričanja izvirajo iz dejstva, da je sama do sebe zelo stroga. Njena prepričanja so le neke vrste odsev tega. Je namreč perfekcionistka – ne samo pri zunanjih stvareh, temveč tudi v odnosu do sebe.

   Če na kratko povzamem: ta prijateljica potrebuje samo to, da jo kdo ljubeznivo potreplja po hrbtu. Če je ne potreplja nihče drug, potem to stori kar sama.

   Ker vem, od kod izvirajo njena prepričanja, mi to pomaga, da jo lažje razumem. Tudi kadar se o čem ne strinjava.

   Usmiljenje, ne sodbe
   Jezus nam je lahko prvi zgled, kako ravnati, kadar se srečujemo z drugače mislečimi ljudmi. Družil se je z ljudmi, ki so živeli drugače in verjeli v stvari, s katerimi se ni strinjal. Vseeno jim je vedno dal priložnost.

   Dejal je:

   »Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

   (Mt 9,13)
   V nekaterih prevodih je v tej vrstici namesto »žrtve« uporabljena beseda »sodba«.

   Oseba pred vami morda potrebuje samo razumevanje ali zgolj iskren pogovor namesto intelektualne razprave.

   Ljubite svoje sovražnike

   Navsezadnje je bistvo razumevanja, da udejanjamo brezpogojno ljubezen. Če komu izkažemo ljubeče in pristno zanimanje zanj ter smo do njega prijateljski, se to lahko razvije v dolgoleten prijateljski odnos.

   Za ljubitelje animiranih filmov obstaja film z naslovom »Kako izuriti svojega zmaja« (ang. How to train your Dragon), ki obravnava podobno tematiko. Deček sestreli zmaja z namenom, da bi ga ubil, in s tem mu odvzame zmožnost, da bi letel samostojno. Deček in zmaj se pozneje spravita in med njima se razvije neverjetno močna vez.

   Iz tega se lahko naučimo naslednje: ali ni čudovito videti, kako se dva sovražnika spoprijateljita in v zgodbi postaneta najboljša prijatelja, čeprav sta drug drugemu najprej prizadejala veliko hudega? Ta film me gane ob vsakem ponovnem ogledu. Pravzaprav je postal eden mojih najljubših filmov vseh časov, če sem popolnoma odkrita.

   Storimo to, kar je počel Jezus, in najprej poskušajmo videti, kaj je v človekovem srcu. Včasih je vse, kar potrebujemo, samo malo sočutja.

   https://operando.org/kako-naj-bi-kristjani-resevali-nesoglasja/

   Odgovori
8. Hvala says:

   23. aprila, 2022 at 0:51

   VI. UGOVORI
   ::::::::::::::::::::::::::::

   Videli smo, da je že Peter, prvak med apostoli, ugovarjal Jezusovi zamisli o tem, kaj naj bi bilo pravo življenje. Božje mišljenje se prav tukaj bistveno razlikuje od človeškega, zato ni čudno, če kristjani tudi danes zavedno ali nezavedno ugovarjamo temu radikalnemu Jezusovemu klicu in iščemo izgovore, s katerimi se mu hočemo izmakniti. Za konec si zato oglejmo nekaj tipičnih stališč, na katera naletimo, in – če si priznamo ali ne – s katerimi se skoraj vsi vsaj včasih poskušamo izogniti izzivu drugačnega življenjskega sloga, ki nam ga predstavlja Jezus.

   »MI NISMO JEZUS«

   Kristjani gledamo na Jezusovo življenje kot na enkratno in unikatno, kar je seveda tudi bilo. Vendar potem pogosto vzpostavimo nekakšno navidez pobožno razdaljo in govorimo: »To je lahko storil samo Jezus, mi pa tega ne moremo. Jezus je s svojim trpljenjem odrešil svet, zato s tem ne moremo in ne smemo tekmovati.« Ob tem se nam zdi, da tako izražamo strahospoštljivo razliko med nami in Bogom. Vendar se ta lažna ponižnost takoj razblini, če natančneje pogledamo novozavezna besedila. Recimo Jezusove besede: »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil« (Jn 13,15). »Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj.« (Lk 6,40) Ali pa Pavlove besede: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Mesijev« (1 Kor 11,1). »Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Mesija Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Mesija moj dobiček in da bi se znašel v njem, … da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, da kako pridem do vstajenja od mrtvih. … Vsi skupaj postanite moji posnemovalci, bratje, in se ozirajte po tistih, ki živijo po zgledu, kakršnega imate v nas. Mnogi namreč živijo … kot sovražniki Mesijevega križa.« (Flp 3,8–10.17–18) Enako končno govori tudi Peter, ki se je zdaj očitno naučil te lekcije: »Je pa pred Bogom milost, če delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost. Saj ste bili vendar za to poklicani. Saj je tudi Mesija trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah …« (1 Pt 2,20–21)

   »Jezus je delo dokončal«
   Včasih pa kristjani razmišljamo takole: »Jezus je trpel in s tem odplačal naš dolg, da zdaj nam ne bi bilo treba trpeti. Zato mi zdaj lahko v miru uživamo življenje. Ali ni Jezus sam na križu rekel: ‘Dokončano je’ (Jn 19,30)?«

   To nedvomno drži, a moramo se vprašati, kaj je dokončano. Dokončan je boj za novega človeka, dopolnjena je zmaga nad oblastjo greha, »smrt je usmrčena s smrtjo«, vzpostavljeno je Božje kraljestvo in osnovano je novo stvarstvo. Jezus je prvi, ki je premagal staro ter udejanjil in »spočel« Božje novo stvarjenje, mi pa se mu v tem novem zdaj lahko in smemo pridružiti. On nam je s svojim dejanjem – ki ga je dejansko lahko opravil samo on – odprl vrata v Božje življenje. Kot smo videli že zgoraj, smo poklicani, da bivamo na enak način in posnemamo Jezusovo življenje. Jezus je prvi in je »začetek« (Kol 1,18), mi pa smo pozvani, da tudi sami dokončamo, dopolnimo in dovršimo isto delo Božje ljubezni v svojem življenju. Zato Pavel lahko zapiše: »z dejanji potrjujte to, kako ste bili odrešeni« (Flp 2,12, prevod po smislu, dobesedno: »udejanjajte/uresničujte/dovršujte svoje odrešenje«), in še celo: »zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Mesijevim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev« (Kol 1,24). To drugo, se pravi to, kar zdaj lahko in smemo delati mi, je možno zaradi prvega, kar je lahko opravil samo on. In tudi to drugo zdaj opravljamo »z njegovo močjo, ki v nas silovito deluje« (Kol 1,29), se pravi v moči prvega.

   Jezus torej svojega čudovitega in veličastnega dela ni »dokončal« zato, da bi mi zdaj živeli drugače od njega, ampak zato, da bi nas z njim osvobodil, da zdaj tudi mi lahko živimo kakor on. Brez njegovega »dokončanega« dela tega ne bi mogli.

   Jezus je v resnici odplačal naš dolg. Mi smo zdaj poklicani v njegovo trpljenje kot svobodni. To je pomembna razlika: ne trpimo, da bi poplačali svoje grehe oziroma da bi nekako »zadostili« za njih. Ne, ravno nasprotno: ker so nam grehi popolnoma odpuščeni, lahko zdaj v svobodi in moči Svetega Duha tudi mi začnemo nase prevzemati grehe drugih in smo tako s svoje strani udeleženi v Jezusovi službi. Še enkrat si oglejmo zgornje Petrove besede, tokrat z malo drugačnega zornega kota: »Kakšen ugled bi imeli, če bi potrpežljivo prenašali kazen za to, za kar ste se pregrešili? Je pa pred Bogom milost, če delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost. K temu ste bili namreč poklicani. Saj je tudi Mesija trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah, on, ki ni storil greha in ni bilo zvijače v njegovih ustih.« (1 Pt 2,20–22) Trpimo torej ne kot grešniki, ampak kot Mesija. »Ker je Mesija trpel v mesu, se tudi vi oborožite z istim mišljenjem: kdor v mesu trpi, neha z grehom, tako da v času, ki mu ostane v mesu, ne živi več za človeška poželenja, ampak za Božjo voljo« (1 Pt 4,1–2).[7] S tem, da se pridružujemo Mesijevemu trpljenju, ravno dokazujemo, da smo nehali grešiti, da je z našim grehom konec in da nismo več pod njegovo oblastjo.

   Tako se Jezusov »dopolnjeno je« dopolnjuje v nas.

   https://matjazcrnivec.wordpress.com/teksti/zivljenje/

   Odgovori
9. Hvala says:

   23. aprila, 2022 at 0:45

   2. LJUBEZEN JE DOBROTLJIVA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   1. primer: Od iskanja sebe do koraka k drugemu

   Deb in Kevin sta mlad par, poročen že več let, oba si prizadevata napredovati v karieri. Deb je pred nedavnim vneto kovala načrte, kako se bo konec
   tedna srečala s starši v bližnjem smučarskem središču. To je mimogrede omenila Kevinu in domnevala, da ga bo veselilo iti zraven. Kevin pa je bil izčrpan
   od sestankov na oddelku prodaje in je hotel preživeti miren konec tedna
   doma. Zadnje, kar si je želel, je bilo zapraviti več sto dolarjev za to, da bi lahko
   pil kakav s taščo in tastom v hrupnem planinskem domu.

   Ko je Deb navdušena povedala Kevinu, da je za vse štiri našla primeren
   apartma, je Kevin končno izgubil živce. »Zakaj te zmeraj nekam vleče? Kaj je
   narobe z najino hišo? Ti je čisto vseeno, da imam tako naporno službo, ali pa
   si na to pozabila, tako kot moj šef?«
   Deb je bila zaprepadena. »Ni res, da me zmeraj kam vleče, ampak od časa do
   časa bi bilo pa res lepo! Zakaj mi skušaš preprečiti, da bi se konec tedna sprostila s
   svojo družino?« Odvihrala je iz hiše in sedla v avtomobil, ne da bi vedela, kam se bo
   odpeljala; čutila je samo, da potrebuje nekaj ur samote.
   Ko sta vsak na svojem koncu kuhala mulo, sta oba začela premišljevati o
   položaju drugega.
   On tako gara, jaz pa ga nisem nikoli naravnost vprašala, ali bi šel.
   Saj zadnje čase res ne utegneva biti sama …
   Ko je načrtovala ta konec tedna, je mislila, da mi bo všeč. Saj tudi ona gara
   in to je pač njen način sproščanja …
   Ko se je Deb tistega večera vrnila domov, je sklenila, da bo s smučanjem
   počakala do pomladi. V tistem trenutku je bilo pomembnejše, da sta skupaj
   kot par. Medtem pa je Kevin poiskal samotno hišico blizu žičnice, kjer bi imel
   dovolj miru, Deb pa bi bila kljub temu lahko s starši. Ko sta se pogovorila o
   tem, sta ugotovila, da se je že pojavila nova dilema: čigav načrt bo obveljal?
   Oba sta se ponižno zavedela, kako različen je njun jezik ljubezni: Deb je
   hrepenela po dejavnosti in družbi staršev, Kevin pa po miru in ženini družbi.
   Pokazala sta ponižnost, ko sta se vživela drug v drugega.5
   Vprašanja:
   • S katerimi dejanji ljubezni mi zakonec pokaže, da me ima zares rad in misli
   name?
   • Kako bi bil-a lahko do zakonca še bolj ustrežljiv-a in dobrotljiv-a?

   2. primer: KARIZME PAROV
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vpliv, ki ga ima vajin zakon na druge, je edinstveno vajin, ker se hrani in
   črpa energijo iz vajinih posebnih talentov in darov. Nova zaveza darove ozna
   čuje z besedo karizma. Sveti Duh nam daje karizme za dobro drugih, »da se
   sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa,« kot
   piše Pavel (Ef 4,12). Verjamem, da imajo tudi zakoni edinstvene darove. Imenujem jih »karizme parov«.
   Poznam par, ki ob nedeljah po maši opravlja delo gostoljubnosti, ko streže
   prigrizke z namenom, da tako pozdravi nove ljudi v župniji. Drug par z bogatimi izkušnjami na področju zaposlovanja pomaga nečakom, nečakinjam in
   drugim mladim ljudem pisati dobre prošnje za delo, s pomočjo katerih dobijo dobre službe. Spet drug par, ki ga poznamo, se je obvezal, da bo skrbel za
   duševno prizadete osebe; delo opravljata prostovoljno in lobirata pri oblasteh v mestu in deželi, da bi pridobila sredstva za to služenje. Življenje nekega
   para, ki ga dobro poznamo, je prežeto s potrebami njunega invalidnega sina.
   Zanj se zelo žrtvujeta; ves čas je z njima. Vsi ti pari so močni svetilniki ljubezni,
   ki se dotikajo mnogih življenj.
   Pogosto eden od partnerjev prevzame pobudo za določeno obliko služenja, zakonec ga pri tem podpira. Tak primer sta naša prijatelja Črt in Darja. Črt
   trenira nogomet, košarko in tek na dolge proge na katoliški gimnaziji. Njegove ekipe so uspešne, toda Črtov osebni dar je mentorstvo najstniškim dečkom, ki se učijo, kako postati moški. V dvajsetih letih treniranja je vplival na življenja številnih mož. Črt tega dela ne bi mogel opravljati brez Darjine dejavne in dobrodušne podpore. Omogočala mu je, da je lahko imel tako naporen
   urnik, kot ga je to delo od njega zahtevalo. Črt in Darja gledata na to delo kot
   na skupno služenje, čeprav se le malo ljudi zaveda, kako nepogrešljivo vlogo
   ima pri tem Darja.
   To so nekateri načini, na katere vaš zakon postane bogatejši, če ga pogledamo z vidika zakramenta. Vaša dejanja ljubezni in zvestobe drug drugemu v
   dobrem in slabem postanejo znamenja Božje ljubezni in zvestobe. Ta vrsta
   znamenja je močna; je učinkovito znamenje, ki prinaša ljubezen in zvestobo,
   ki jo simbolizira. Bog je neposredno navzoč v vašem življenju v ljubezni, skrbi
   in služenju vašega zakonca. Bog je v svetu navzoč tudi po vašem zakonu. Ko
   služita drugim s svojimi osebnimi karizmami ali karizmami vajinega para, jim
   pravzaprav Bog služi po vajinem življenju.

   https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Ljubezen-v-zakonu-priro%C4%8Dnik-za-zakonske-skupine.pdf

   Odgovori
10. Hvala says:

    23. aprila, 2022 at 0:36

    4. LJUBEZEN SE NE PONAŠA, SE NE NAPIHUJE

    Primer: ČE ME BOŠ POSLUŠALA, BOVA IMELA DOBER ZAKON!

    Že na začetku zakona so se med nama začeli spori. Oba sva bila presenečena, kako globoki sta najini jeza in prizadetost. Kako so lahko občutki ljubezni, ki so naju navdajali, ko sva še hodila, izhlapeli tako hitro po poroki? Nobenega znanja o reševanju sporov nisva imela, saj sporov sploh nisva predvidevala. Tako sva doživela veliko prepirov, pa malo sprav, in sčasoma me je začela preganjati misel, da sem poročen z napačno žensko. Nočem reči, da ni bilo
    lepih skupnih trenutkov; bili so. Toda tik pod površjem so ves čas ležali vsi tisti
    nerešeni konflikti, ki so povzročili veliko čustveno oddaljenost med nama.
    Ves ta čas sem še naprej študiral teologijo in se pripravljal na duhovniški
    poklic (poročen pastor; op. ur.). Toda prepad med mojim poklicnim ciljem in
    naravo najinega zakonskega odnosa se je samo poglabljal. Težko sem si predstavljal, kako bom komu ponudil upanje, ko pa sem bil tako obupan v lastnem zakonu. Bili so dnevi in tedni, ko sem se lahko zakopal v knjige in si
    mislil, da bo po koncu študija drugače. V srcu pa sem vedel, da je to iluzija.
    Ko se je bližal dan zadnjega izpita, ko bom moral zapustiti slonokoščeni
    stolp akademskega dela in vstopiti v resnični svet, sem postajal vedno bolj
    nezadovoljen. V svojem nezadovoljstvu sem napadal Boga in ga obtoževal,
    da me je spravil v zakon, ki ne deluje. Mar navsezadnje nisem že pred poroko
    molil in ga prosil za vodstvo? In zakaj sem bil takrat tako prepričan, da ravnam
    prav, ko sem potem doživel toliko nezadovoljstva? In ali ne molim že ves čas,
    naj nama pomaga najti način, da bova uskladila najine razlike? Zdelo se mi je,
    da bi bilo čisto vseeno, tudi če ne bi molil. Besen sem bil na Boga in ni mi bilo
    jasno, kako bi bil lahko sploh kdaj eden njegovih duhovnikov.
    Nekaj časa po tistem, ko sem se razjezil na Boga, se je zdelo, da se je najin
    zakon nekoliko izboljšal. S Karolyn sva se nekajkrat prijetno pogovarjala in
    uspelo nama je, da sva se strinjala glede rešitve nekaterih konfliktov. Toda
    navidezna sprememba je bila kratke sape in čez nekaj tednov sva se spet vr-
    nila k prepirom ali trpljenju v tišini. Spomnim se dneva, ko sem več tednov
    pozneje dejal Bogu: »Ne vem, kaj bi še naredil. Naredil sem vse, kar sem vedel
    in znal, pa ni nič bolje. Pravzaprav se mi zdi, da je še slabše. Ne vem, kako bom
    lahko komu pomagal, ko pa še sebi v svojem zakonu ne morem.« Molitev
    sem končal z istim refrenom, s katerim sem začel: »Ne vem, kaj bi še naredil.«
    Ko sem prenehal moliti, se mi je pred notranjimi očmi pokazala slika neke
    svetopisemske zgodbe. Ta zgodba pripoveduje o večeru, preden so Jezusa
    pribili na križ, ko je z najožjimi sledilci obhajal judovski praznik pasho. V nekem trenutku je šokiral može okoli mize, ko je vstal, natočil vodo v skledo in
    drugemu za drugim umil noge. To dejanje služenja so po navadi opravljali
    najnižji sužnji, ker je bilo to tako neprijetno opravilo. (Bi vi radi umili noge
    mož, ki so v sandalah hodili po prašnih poteh?) Toda Jezus, vodja skupine in
    njihov Gospod, je zavestno opravil to ponižno, ljubeče dejanje služenja za
    svoje prijatelje.
    S to sliko pred očmi sem v srcu dojel, da sem slišal božji odgovor na svojo
    molitev: »To je težava tvojega zakona. Do žene se ne vedeš kot Kristus.« Sporočilo sem jasno doumel, ker sem se spomnil, kaj je Jezus rekel učencem, ko
    se je dvignil in odložil brisačo. »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete
    ‹Učitelj› in ‹Gospod›. In prav pravite, saj to sem. Če sem vam torej jaz, Gospod
    in Učitelj, umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled
    sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« Ob
    drugi priložnosti jim je dejal nekaj podobnega: »Največji med vami naj bo
    kakor najmlajši in predstojnik kakor strežnik« (Lk 22,26).
    To srečanje z Bogom me je globoko ganilo, ker sem vedel, da sem našel
    odgovor. Nisem sledil Jezusovemu nauku. Svoj odnos v prvih letih zakona bi
    lahko povzel z besedami, ki sem jih v taki ali drugačni obliki kar naprej ponavljal ženi: »Poglej, jaz vem, kaj je dober zakon. Če me boš poslušala, ga bova
    imela.« Karolyn pa me ni ‹poslušala› in za slab zakon sem obtoževal njo. Tistega dne pa sem zaslišal drugačno sporočilo. Težava ni bila Karolyn, ampak v
    mojem odnosu. Zato sem rekel Bogu: »Prosim, odpusti mi. Ob vsem svojem
    študiju grščine, hebrejščine in teologije sem zgrešil bistvo. Prosim, odpusti
    mi.« Nato sem molil: »Daj mi, da bom imel do žene tak odnos kot Kristus.
    Nauči me, kako naj ji služim, tako kot je Jezus služil svojim učencem.«
    Ko se zdaj oziram v tiste čase, je bila to največja molitev v zvezi z mojim
    zakonom, kajti Bog je spremenil moje srce. Odprl se mi je čisto nov pogled in
    sebe sem zagledal v najinem zakonu v popolnoma drugačni vlogi. Nič več ne
    bom kralj, ki laja ženi ukaze in ji naznanja, kaj pričakuje od nje. Ne, predal se
    bom dejanjem ljubezni in prijaznosti, ki naj bi ji obogatila življenje in jo spodbudila, da postane to, kar ji je namenjeno postati.
    V praksi sem to prevedel v tri vprašanja. Ko sem ji jih bil pripravljen postaviti, se je najin zakon spremenil v temeljih. To so preprosta vprašanja, a z njimi
    sem dobil podatke, ki sem jih potreboval, če sem hotel do žene postati ljubeč:
    1. S čim ti danes lahko pomagam?
    2. Kako ti lahko olajšam življenje?
    3. Kako sem ti lahko boljši mož/žena?

    https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Ljubezen-v-zakonu-priro%C4%8Dnik-za-zakonske-skupine.pdf

    Odgovori